Početnica

nemškega jezika

Za 1. in 2. razred slovenskih gymnasij,
tudi za pripravnice slovenskih učiteljišč

sestavil

Eajm-und. Om-čels:

professor c. kr. učiteljišča v Kopru.

V platno vezana prodaje se po 80 nov č. a. v.

Kopar 1889.

Tiskala Ig. pl. Kleinmajr & Fed. Bamberg v Ljubljani.
Samozaložba pisalčeva.

03 oofržčf

Nekoliko o tej knjižici sploh.

«Vsaki početek je težek* glasi se stari pregovor. Kako je resničen,
poskusi si gotovo posebno tisti, ki se uči tujih jezikov. Tudi ako so
sicer razmere morda najvgodnejše, ako je učna knjiga izvrstna in
učitelj najboljši, vendcr težko prekorači učenec mejo svojega maternega
jezika; največim trudom stori na tujem prvi korak, in jeklena mu
mora biti volja, da ne pobegne nazaj na znana mu pota, ktera ga
je učila njegova mati. Težava pa še raste, ako se mu dade slabo
vodilo na pot ali ako je celo bez vsakega pripomočka, bez vsake
priprave zatiran v tujino.

Tako se skoro godi naši mladini, ki pride iz ljudskih v srednje
šole. Daši se ni mogla poprej posebno izuriti v nemščini, ker ima
ljudska šola drugo nalogo, vender se jej navadno v roke stisne po¬
polnem nemška slovnica, tudi popolnem nemško berilo, in to precej,
ko prekorači prag srednje šole.

Taki težavi vsaj nekoliko v okom priti je namen tej borni knjižici.
Nadam se, da ponudi vsakemu učencu, kteri se dobro seznani ž njo,
vse, kar mu treba, da zamore potem z besednjakom v roki prebirati
vsaki ložji nemški sestavek ter koristno rabiti vsako nemško slovnico,
prirejeno za srednje šole.

O posameznostih omenjam to-le:

Največa skrb mi je bila, da o nemški sklanjatvi in spregatvi
podajem učencu jasno sliko, ktero še vender ima polagoma popolnjevati
na nekterih mestih. Predali so povsod osnovani, samo da še niso
napolnjeni vsemi besedami, kakor to pri namenu te knjige drugače
ni bilo mogoče. Pravila so sestavljena sploh po znanstvenih načelih,

1 *

kakor jih imajo Engelien, IIeysc in Lehmann v svojih slovnicah.
Samo pri slabi sklanjatvi dozdevalo sc mi je radi preglednosti shodno,
da se rabita dva primera, dasi pravzaprav nista različna. Radi krat¬
kosti tvoril sem tudi prislovne števnike iz določne nominativne oblike
vrstivnik števnikov, dotaknivši jej ne, mesto da bi njih deblu dotaknil
celo slovko CHS. Razven teh dveh malenkosti mislim, da se ne bode
v celi knjižici našlo nobeno pravilo, ktero ne bi bilo znanstveno po¬
polnem osnovano.

Pri vseh govornih razpolih povdarjal sem nemščine svojstva ter
se oziral na težave, ktere sem pri slovenskih učencih opazoval že
mnogo let. Tako bi bilo n. pr. semtertje mogoče zanemarjati spolnih,
česar vendar nisem storil, da bi se učenci bolj navadili pri vsaki
besedi rabiti pravi spolnih. Samo pri samostalnikih, pri kterili je spol
in sklanjatev za vsaki slučaj popolnem jasna, nisem omenjal teli stvari;
pri vseh drugih je vselej oboje vestno označeno.

Jasno je, da se jezik ne more govoriti bez besed, da torej učencu
treba učiti se vedno novih. To je mučno za mladino, ki sploh želi
kaj zanimivega, živahnega. Razdeljene so torej nemške besede tako
med slovenska pravila, da se jih učenec, iskajoč primerov v novem
jeziku, rekel bi, skoro igraje nauči. Na ta način posrečilo se mi je
več nego 1300 besed spraviti v to drobno knjižico, in to besed, ktere
so učencu najpotrebnejše doma in v šoli, v crkvi in na ulici.

Razvrstitev snovi je taka, kakor treba za slovniške namere. S
početka so stavki celo priprosti, kajti obširnejši zahtevajo že slovniški
in besedni zaklad, kterega še le polagoma daje knjiga sama. Za
gymnasijalno svrho trebalo bi morda, da bi se bil obravnaval passiv
nekoliko poprej, nego se je zgodilo v tej knjižici; ker sem se pa tudi
oziral na druge potrebo, uvrstil sem ga še le v 48. odstavljaji. Sicer
je ta tako vrejen, da ga zamore učitelj tudi bez vseh prednjih vaj
učencem razjasniti, kadar koli treba.

Ortliographija vsako nemške besede oklepa se strogo pravopisnih
načel visokega c. kr. ministerstva za uk in bogočastje, kakor so bila
objavljena leta 1883.

Toliko o nemščini te knjižice.

O slovenskih oblikah, ki se nahajajo v njej, omenjam samo, da
sem rabil pri možicih in srednjih samostalnikih instrumentni jednine,

semtertje tudi množine, bez predloga; pri ženskih (na «a») tega nisem
storil radi enakosti accusativa z instrumentalom. Sicer sem se tudi pri
teh dosledno ogibal predloga «s» ali «z», rabeč rajši «po» ali kaki drugi
izraz. Zdi se mi, da je predlog pri instrumentalu grda napaka, ktera
bi se že davno morala iztrebiti iz slovenske pisave. — Drugo in
tretjo osebo duala tvoril sem za vse tri spole enako na ta ; predlog v
pisal sem radi izgovarjanja samo takrat U, ako mu je v isti besedi
sledila zopet pismenka v, n. pr. uvrstil, uvel (mesto: vvrstil, vvel).
Rabil sem «poučevati» «pouk», a ne «podučevati» «poduk»; saj sc
tudi piše n. pr. «naučiti* «nauk», česar ne graja nikdo. — Vsakemu
slovniškemu izrazu dodan je tudi latinski izraz, kar ni samo silno
potrebno učencu prvih gjmnasijskih razredov, ampak tudi krepko
pospešuje pouk v takih zavodih, kder so učenci različnih narodnosti.

Cona je tej knjižici skromno odmerjena ter označena na prvi strani.
V novejših časih se žalibog to no nahaja v vsaki šolski knjigi.

Ali ta knjižica zamore vstreči svojemu namenu, presodijo naj
strokovnjaki. Spremljala jo bode vedno moja iskrena želja: Idi ter
koristi naši mladini!

Ko par,  10. novembra 1888.

Pisalec.



I.

Glasovne opazke.

V nemščini .služijo posameznim glasom te-lc pismenke:
a, 6, c, b, c, f, g, f), d), i, j, f, d, I, m, n, o, p, g, qu, r, f, ž, §,

st, 93, c, $, ©, g, ©, $, s, s, S, m, %  0, %  n, o«, sr, <s,

t, u, t>, to, E, t), 5 .

S, U, ®, 9 B, 1, %  3.

Početnc pismenke samostalnikov in vseli drugih mesto njih sto¬
ječih besed pišejo sc velike.

Samostalen C nahaja se samo v besedah vzetih iz latinščine ter
se sploh izgovarja kakor slovenski k, n. pr. sklon, Gutmllerie

konjiča; pred e in i pa kakor slovenski c, n. pr. Sentrum središče,
Sircutore okrožnica. Spojen s 1) izgovarja se vselej kakor k, n. pr. g(p=
rurg ranocelnik, ©f)rift kristjan. Cesto se c  spaja s pismenkami I) in k
v nemških besedah ter daje d) in dt. Pismenka d) izgovarja sc kakor
slovenski h; n. pr. Sad) streha; dl stoji mesto kk ter se mora tudi

prilično tako izgovarjati, n. pr. @de ogel, ®ede odeja.

Ij sliši sc kakor rahla sapa, mnogo mehkejše od slovenskega h,
n. pr. Jpctuž hiša, £>of dvorišče.

i) druži sc vedno s u ter se obe znameniti skupej izgovarjate
kakor slovenski kv, n. pr. quer (govori: kver) poprelt, Ouat (govori:
kval) muka.

f  in e izgovarjata se kakor slovenski z, n. pr. jo (govori: zo)
tako, ©nft (govori: zaft) sok.

(j in (f (podvojen f)" izgovarjata se kakor slovenski s, n. pr. grof;
(govori: groš) velik, taffen (govori: lasen) pustiti.

t izgovarja se pred t, kteremu še sledi samoglasnik, kakor slo¬
venski c. To se nahaja v besedah vzetih iz latinščine, n. pr. ®ecIiuatiou
(govori: deklinacion) sklanjatev, ©onjugation (govori: konjugacion)
spregatev.

u izgovarja se kakor f, n. pr. 93atcr oče, SSoget ptica.

m izgovarja se kakor slovenski v, n. pr. SEGort beseda, 9Mb gozd.

8

.T rabi sc v tujih besedah; izgovarja sc kakor ks, n. pr. TOjtur
(govori: mikstur) mešanica, fij; (govori: fiks) trdno.

j) nahaja sc samo v besedah vzetih iz grščine ter sc tudi iz¬
govarja kakor v grščini, n. pr. tSipmtafium gjmnasij, ?)pfUoit (ime zna-
menke same).

\  se .izgovarja kakor slovenski c. Rabi se samo za dolgimi samo¬
glasniki ali če je pred njimi še kaki soglasnik, n. pr. @et,; skopost,
gmi$ cel; za kratkimi samoglasniki podvoji se ta pismenka ter sc
piše tj, n. pr. jetjt (govori: jcct) zdaj, ftnfie (govori: kače) mačka.

Šumevci značijo so v nemščini sestavljenjem dveli ali celo treh
pismenk, n. pr. fri) je š, trd) je č; slovenski ž so pa v nemščini (razven
nekterih iz francoščine vzetih besed) sploh ne nahaja.

Samoglasniki se v nemščini vsi izgovarjajo kakor v slovenščini.
Nategujejo se često, in to ali podvojcnjem, n. pr. ©nat (govori: zlil)
dvorana, ©eete (govori: žele) duša, $Dtoo§ (govori: moz) mah; — ali
spajanjem s I), n. pr. fefjr (govori: zer) jako, fetjlcu (govori: felon)
manjkati, netpiten (govori: nemen) vzeti. — t se pa tudi nateguje
samoglasnikom c, ki se nikako ne sme izgovarjati, n. pr. bienen (go¬
vori: dlnen) služiti, bie (govori: dl) ženski določni spolnile. — Semtertje
sc tudi ostrijo, in to podvojcnjem sledečega soglasnika, ako sledi samo
eden soglasnik, ter se celo kratko izgovarjajo, n. pr. tjell jasno, fomtiteit
priti, nenneit imenovati, fotuten moči, ,'perr gospod.

V nemščini nahajamo tudi preglašene samoglasnike in dvoglasnike.
Preglasujejo se a v d, o v d, u v m ; prva dva preglašena izgovar¬
jamo skoro kakor n spojen z c, zadnjega pa kakor u spojen z i.
Poskusite izgovoriti: 9tnumc prostori, ,'pnnbtcr trgovec, gefnljrftd) ne¬
varen, tljoridjt neumen, fcfjoit lep, grofice veči, miibe truden, jiifi sladek,
gruden pozdraviti. — Dvoglasniki, bie ®ipf)tf)o»ge, so: rt, CU, ni, n«,
rtu,

ktere se učite izgovarjati na teh-le primerih:

1. Scib telo 2. §cu seno d. ©aite struna

Strcit stelja
treu zvest
[)cu(cit rjuti
leudjteu svetiti

@ifcu železo
Ijeilcit zdraviti
reifett potovati
trciben gnati

4. 35?nu§ miš
9iaucf) dim
grmi siv
laufen teči
faugeu sisati

SBoife sii-ota
§ai morski volk
apniti log
Saib kolač
5. Imufer hiše
.Spcintc kože
Siiumc drevesa
(Maute zvonenje
»erfdumeit zamuditi.

9

n.

Splošne opazke o sklanjatvi in spregatvi.

Nemščina ima samo štiri sklone, casus,  namreč:

1. imenovalnik ber SRominatiu

2. rodilnik ber ©euitiu

3. dajalnik ber ®atiu

4. tožilnik ber Stccufatib.

Klicalnik, ber Socatiti, je v nemščini vedno enak imenovalniku;
slovenski mestnik ber Srca! in orodnik ber ^itftrumentnt se iz raz ujeta
predlogom z dotičnim sklonom, kterega zahteva predlog.

Nemščini je lastna samo jednina ber <3iitgu(or in množina ber
Spturnt. Dvojina ber ®unl se izrazuje v nemščini sploh v množini;
samo ako je število povdarjeno, dodaje se še množniku števnik dva
iltiei, n. pr. midva tnir jttteh

Spol bog ©ettuž je kakor v slovenščini: možki bog 3J?a3cuUnunt,
ženski bog geminiitum, srednji bog -fteutrum. (V pluralu reče sc: iOins«
cutino, geminiitn, SUeutra.)

Pri spregatvi razločujemo šest časov fed)g ®empora, pet naklonov
fiittf SFiobi in dva položaja, namreč tvorni bog Slctiuum, trpni bos
ipafftoum.

Gasi (sine/, tempus)  so ti-lo:

1. sedanjik bog iprojcitg

2. polpretekli čas bog ^ntperfectum

3. pretekli » bog jlerfectum

4. predpretekli » bog j3(ugquamperfectum

5. prihodni _ » bog guturunt

6. predprihodni » bog gfuturum ejactum.

Nakloni (sing. modus)  so ti-le:

1. določni ber ^nbicotib

2. pogojni in želovni ber Konjitnctio

3. velevni ber igmperotit)

4. nedoločni ber ^nfinitib

5. deležni bog Ijiatticipium (j3t. tparticipia).

10

m.

Splošne opazke o govornih razpolih in spolniku.

Nemščina ima deset govornih razpolov. Devet jih že poznate iz
materinščine, namreč:

A.

B.

C.

1. samostalnik bab ©ubftantiu (pl.  ©ubftantiba)

2. pridevnik bab Slbjectiu (pl.  Slbjcctioa)

3. števnik bab 9lumerate (pl.  9hutteralia)

4. zaimek bab iproitomeit (pl.  ^ronomina)

5. glagol bab SSerbitm (pl.  ®erba)

6. prislov bab Slbtterbium (pl.  Slbnerbia)

7. predlog bie ^rapofition (pl.  ^rapojttionen)

8. veznik bic Eouiuitctioit (pl.  ©onjunctioneu)

9. medmet bie ^nterjection (pl.  ^jnterjectiouen)

Govorni razpoli A  so imena bic 9comiua (simj.  bab 9foiiten); G  obseže
členke bic s j?artitelit (sing.  bic SJSartifel). Nov vam jo samo še:

10. spolnile ber Slrtifcl, bez kterega v početku nikdar ne rabite
nemških samostalnikov. Služi mu dvoje oblik: določni ber, bic, bito,
kadar se znači kaka znana oseba ali stvar; nedoločni cin, ctttc, cin,
kadar še oseba ali stvar ni določena, n. pr. ber Diitct stric, bie Jkutter
mati, bob Silb slika; cin Snobe deček, eiitc Sirdje crkev, cin 9aub dežela
(ako se še ne ve, kteri deček, ktera crkev ali dežela).

Sklanjatev spolnika jc taka:

»j

za vse tri spole:
nom.  bie
gen.  ber
dat.  beu
acc.  bie

Opazka: eiu, eiitc, eiu služi tudi številu eden; sklanjatev ostane ne-
premenjena, samo da se števnik eiit bolj povdarja nego
spolnik.

p lur. sing.

11

IV.

Osebni zaimek boo |U*rfoiMljm)ttotucii se glasi in sklanja
tako-le:

V.

Pomočni glagoli btc Jjtlfeticrlm so v nemščini: tjabcit, feitt,
tuerbett.  Spregajo se v sedanjiku tako-le:

I n d i c a t i v.

Prasens.

1. tperfoit: id) tjobe

2. » bu t)nft

3. » er, fie, eb t)at

id) bin
bu bift
er, fie, eb ift

1. » loir fjnbett tuir fittb

2. » i()r Ijabet il;r fcib

3. » fie Ijabeit fie finb

id) luerbe
bu luirft
er, fie, eb tuirb

tuir tucrbeit
if)r luerbet
fie tuerbett

Izvzemši imperativ spaja sc nemški glagol vedno z osebnim
zaimkom, n. pr. marljivi ste iljr feib ftciffig;  velik si bu bift groft.

Pomočni glagoli služijo spajanju imenskega dopovedka z osebkom,
vsem sestavljenim časom activa in celemu passivu. Ti glagoli so tudi
sem ter tj c značujoči, n. pr. @b i|t cin ©ott Bog je (biti); ber @d)iiter
l)(lt etit Sud) učenec ima knjigo (imeti); eb tuirb t)ctt jasni se, er tuirb
ott stara se (postati).

plur. sing.

12

VI.

Jaka sklanjatev možkih samostalnikov.

gtc flnrkc iicritimttoit bet* plascitltitn.

meri a, b  in c, dobivajo še v pluralu preglas ben Umlciut. Označeni
bodo po jcdinici pri pismenki onega primera, po kterem se sicer
sklanjajo, n. pr. ber Sifctj («) miza, pl.  bic Sdfcfje; ber 91ocf (a  1) suknja,
pl.  bie 91 ode; ber Seib (b)  telo, pl.  bie Seiber; ber 9Jlnun (b  1) mož, pl.  bie
SRSmter; ber Sejfel (c) stol, pl.  bie ©ejfel; ber Sattet (c 1) sedlo, pl.  bic
©ottel.

Opazke:  1. Možki samostalniki končujoči se na 0(J, tt) ali in g
sklanjajo so po primeri a),  samo da v gen. in dat. sing.
gube sklonilni c, n. pr. ber ®onig kralj, bež JSontgs, bcm
Sbnig, ben JUijnig; pl.  bie ®onig=c. Ser ^»erjog vojvoda,
bež |»erjog=o, bem .jjerjog, ben (perjog; pl.  bie jperjog^c. Ser
gnngling mladič, bež Q[ungling= 0 , bem igungling, ben $ungting;
pl.  bie Qfitngliitg=e.

2. Vsi možki samostalniki končujoči se na cl, cit, er
sklanjajo se po primeru c, in to bez preglasa ali s pre¬
glasom, kakor bodo pričali poznejši primeri.

VIL

Vaja: Stavite od besed, ktere ste že spoznali, vse samostalnike 1. z
določnim, 2. z nedoločnim spolnikom. Sestavite na dalje 3. vse
pridevnike, 4. vso glagole, ter jih dobro pomnite.

Poiščite vse možke samostalnike, ki se sklanjajo po jaki skla¬
njatvi, ter jih označite na že znani način.

13

Naučite se te-le besede:

1  Pridevniki ne bodo posebno označeni, tudi ne, ako imajo prislovno rabo, kar
gotovo precej spoznate; pravi prislovi označeni bodo po adv., predlogi po p Hip. in
vezniki po conj.

14

Vlil.

Poslovenite: 1. Ser Slrjt ift gefc^lcft. 2. Ser 9tft ift ftarf. 3. Ser Sider
ift frucfjtbar. 4. Ser fel ift filfj. 5. Ser 93ruber ift frank fi. Ser

©ned)t ift mitjUcf). 7. Ser ®afe ift gut. 8. Ser ®ref>§ ift rotf). 9. Ser
Tfeil ift foifcig. 10. Ser SBirt ift reid). 11. Ser Snall ift ftarf. 12. Ser
Dfficial ift ftreng. 13. Ser Sormunb ift freunbficEi. 14. Ser Sifdjof ift
gelefjrt. 15. Ser gucf)§ ift liftig. 16. Ser glufž ift breit. 17. Ser Sampf
ift fjeiff. 18. Ser 2eib ift fterbtid). 19. ©ott ift eioig. 20. Ser 8rrtf)um
ift fdjablidf. 21. Ser ©traitd) ift bicf)t. 22. Ser SSurnt ift lang. 23. Ser
®fel ift trdg. 24. Ser ©fnegcl ift neu. 25. Ser jpuften ift laftig. 26. Ser
Snmncn ift tief. 27. Ser ©arten ift fjerrfidj. 28. Ser §afeit ift ge=
raurnig. 29. Ser Dfcn ift fjcig. 30. Ser 37aget ift fpijjig.

Opazka:  V nemščini ostane dopovedni (priidicativni) pridevnik vedno
nesklanjan, najbode subj.  v sine/,  ali plur.  Tudi za različne
spole ostane nespremenjen.

Vaja: Izrazite vse te stavke v pluralu.

IX.

Prilastkov pridevnik, gtts nttrikttbc Hbjcdtu.

Za določnim spolnikom dobiva pridevnik v nom. sing. za vse tri
si.ole končnico C, za vse druge sklone možkega spola C«; razven
acc. sing. ženskega in srednjega spola, kder je pridevnikova oblika
enaka nominativu sing., končuje se vsaki drugi sklon pridevnikov za
ženski in srednji spol tudi na en. Ta sklanjatev pridevnika je
slaba, n. pr.

g 1

nom.  ber gefdjicfbe 9lrgt spretni zdravnik
(jen.  bež gefcfjicfPCH 9(rjt=e»
dat.  bem gefdficfben 2tr§t=e
acc.  beit gefdjidkctt 2lrjt

nom.

gen.

dat.

acc.

bic gefdfidbeu SlrjPe
ber gefdjidkeit Strdke
beit gefd)idt=eu 2trjt=eit
bie gefdjicfbeit Strdke

Tako se tudi reče: bie gutc SJcutter dobra mati

ba» geraumige £>au§ prostorna hiša
ter se pridevnik sklanja slabo.

15

Opazka: Ako sc možki pridevnik v slovenščini končuje v nom.

sing. na i, rabi se v nemščini vselej določni spolnile,
n. pr. dobri prijatelj bor gute jfreunb.

Vaja: Zapišite vse pridevnike iz Vlil. v attribntivni rabi z dotičniini
samostalniki ter jih sklanjajte v jednini in množini.

X.

Pomnite te-le besede:
ber SDicucr (c) sluga
» ©djajj (« 1) zaklad
» Sefjrer (c) učitelj
» greunb (rt) prijatelj
» ©ebieter (e) vladar
gospodar

» ©rofjbater (c 1) ded
» ŽBol)Irt)ater (c) dobrotnik
» Skeifter (c) mojster
> 2Mf (rt 1) volk
» <3ol)» (rt 1) sin

angenefjiu prijeten
ticb drag, mil
gefunb zdrav
lueifc moder
fleijšig marljiv
nadjlaffig nemaren
tjoftid) vljuden
fc^nell hiter
tfjeuer drag
bet prap. z dat. pri
itnnter adv. vedno

Poslovenite: 1.Serfteifjige Sieiter lotrb reidj; er iftfjoftid) unbtreu. 2.Ser
gutc SSater ift gefunb; cr unb ber tljcucrc ©rofjonter fiub uitS' ticb. 3. SBir
fiitb tfjnert nicEjt fremb. 4. ^fjr tjabet beu frucfitbareit ©arteu unb bog
fdjone jpaug. 5. @g ift fjett; ber fctibne Sag ijt un§' angenefjnt. 6. Ser
greunb ift gefuttb; icb biit nidjt front; tuir fiub gtucftid). 7. Ser SBotf
ift ond) bern fdEtneCfen g>irfd)e gefatjrtid^. 8. Sie gute Skutter ift gtucftid);
beitit fie f)ot einen brouett ©ofju. 9. Ser ftuge SKeifter ift nidjt nadp
taffig; er ift immer Ijofticf) unb fteifjig. 10. Sag neue §aug ift tt)euer;
cg ift nber fcf»bu.

XI.

Ponemčite  spajajoči salliostalnike z določnim spolnikom: 1. Jabolko
jo rdeče; rdeče jabolko je sladko. 2. Zvita lesica je nevarna. 3. Meni
in tebi je kašelj siten®. 4. Pomote so marljivemu učencu neprijetne.
5. Neprijetne pomote so pa tudi škodljive. 6. Novo zrcalo je drago.
7. Luka ni velika, pa globoka. 8. Dobri oče in ded sta pri nas;
mila mati je pri vas. 9. Modra beseda je zaklad 3 ; vrlemu učencu
je vedno mila. 10. Zvesti prijatelji so redki.

dat. 2  kako sc glasi ta stavek v dualti in pluralu? 3  nedoloč. spolnik.

16

XII.

Jaka sklanjatev ženskih samostalnikov.

gir ftiu-ki' Ucclinattun brr Jfetmmmt.

Za jako sklanjatev ženskih samostalnikov imamo samo dva pri¬
mera, namreč:

d)

nom.  bie Semitnib znanje
gen.  ber ®eiintitib
'S dat.  ber ©eitittnib
acr.  bie Sentttnib

e)

bie SKutter mati
ber SUutter
ber SJhitter
bie SRutter

i nom.  bie ®enntniff=C
J gen.  ber Senittmffn’
H, I dat.  bcn Senntnijj-eii
' acr.  bie Steimtuiff=e

bie SHiittcr
ber SKiitter
beit 9Mtfer=it
bie SJiiitter

Splošne opazke:  1. Vsi ženski samostalniki sklanjajo se samo v
pluralu.

2. Po primeru e)  sklanja se še samo samostalnik
bie jCodjter liči.

3. Za vse druge jake ženske samostalnike je
sklonilo v nom. plur. C, nikdar cr.

4. Tudi ženski samostalniki zamorejo sc v j>lu-
ralu preglasiti; vsi taki bodo označeni po (d  1),
ker se sicer celo po primeru (d)  sklanjajo.

Kakor bie Sennttiib sklanjajo se vsi ženski samostalniki konču¬
joči se na tiio in fnl. Tako se pa tudi končujejo nekteri samostalniki
srednjega spola, n. pr. bie SBilbnib pustoča, bie Sinfternib tema, bab
Sgihibnib zaveza, bab |>ittbermb zapreka; bie in bab 9Wiil)ja( težava, bie
in bab Sriibjal nevolja; pa samo bab ©djicfjal osoda.

xnr.

Naučite se te-le besede:
bie ®anf (d  1) klop bie jjrucfjt (<il) sad

» Ibruft » prsi » ©anb » gos

» Sanji » pest » ©raft » raka

bie jjattb (d  1) roka
» §aut » koža
» Sraft » moč

17

bic ,fu() (d  1) krava
■ Sl'unft » umetnost
> SOtndjt sila

meifj bel

arbeitfam delaven
finfter temen
fdjmadbaft okusen
reitdid) čist

bic 9Ragb ( d  1) dekla
» Jtcidjt » noč
» Dtufg » oreh

faftig sočen
fett masten
veif zrel

bic ©tobt (d  1) mesto
». 2Banb » stena
» SBurft klobasa

geiibt vajen

luUIfcmtmett dobro došel

Vaja: 1. Sklanjajte v sing. in [dur.: bic fdibue Sanf, bic ftnrfe Sruft,
bic fette ©ang, bic tuciffc Jpaut, bic fettcnc Smtft, bic nii^lidje
®uf), bic arbcitfame StTiagb, bic finftere 9tad;t, bic fdjmadbafte
9tufg, bic reintic^c ©tabt, bie lueifje 2Banb, bic faftige ŽBitrft.

2. Stavite vse attributivne pridevnike priidioativno (s pomoč, gl.),

3. Izrazite vse nastale gole stavke v pluralu.

XIV.

Pomnite še: ber 2of)n (a  1) plača

» 91uf (a) klic; einen guten 9?nf bnbcn imeti pošteno ime,
biti na dobrem glasu
» Sirnbaum (« 1) hruška (drevo)

■> Slrbeiter delavec.

Poslovenite:  1. ®ic učne SBanf ift fcfjon. 2. ®ic arbeitfame 9Ragb bat
cinca groben Sol)n. 3. ®ie reinticfjc Stabt b n t einen gnten 9inf. 4. ®ie
fette ©ang ift tfjener. 5. ®ie grudjt beg Sirnbanmcg ift fiif?. (>. ®cr
rcife Stpfet ift fdjmadbaft. 7. ®ie gauft beg Sucdjteg ift ftarf. 8. $ie
©raft beg reicben SRanneg ift geraumig. 9. ®ic jpanb beg gcfrfjicften
9Irbciterg ift gciibt. 10. ®cm miiben Strbeiter ift bic 'Jtadjt nriHfommen.
Vaja: Izrazite vse te stavke v pluralu.

XV.

Jaka sklanjatev srednjih samostalnikov.

pc Itiujir grrlittntioit bn* ilrufrn.

Jako se sklanjajo srednji samostalniki bez preglasa prav tako
kakor možki v primerih a, b, c;  radi tega bode njih sklanjatev tudi
tako označena. S preglasom se pa vsi jaki srednji samostalniki

Cucek, Početnica nemškega jezika. 2

18

sklanjajo po primeru b;  označeni bodo torej po znamenki b  1. Edina
tujka bag Sttofter se sklanja po primeru c  ter se v plur. glasi: bic
iftlojter.

Torej imamo za srednje samostalnike:


a)

nom.  bag Šrot kruh
gen.  beg SBrobee
dat.  betu S3robe
acc.  bog 83rot

b)

bag Sittb dete
beg Shttace
bem Sinb=e
bag ®tnb

c)

bng Sager tabor
beg £ager=0
bem Sager
bag Sager

nom.

acc.

bie 33robe
ber Sr ob c
ben Srobett
bie 93robe

bic Siub er
ber S£inb=er
beu Silita er It
bie Stntaer

6l.)

nom.  bng Slrnt urad
gen.  beg Stntbcs
clat.  bem Stntbe
acc.  bag 9lmt

bie Sager
ber Sager
beu Sager n
bic Sager

nom.  bie Simber
gen.  ber Šimber
dat.  ben Stmbern
acc.  bie Slutber.

Vaja: Kteri skloni so si enaki pri sklanjatvi 1. možkih, 2. ženskih,
3. srednjih samostalnikov?

Opazke:  Vsi srednji samostalniki končujoči se na ttia in fnl sklanjajo
se po primeru a)  n. pr. bag Beugnig spričevalo; bag ©djicfjat
osoda. — Po primeru c)  sklanjajo se vsi srednji samostalniki
končujoči se na e, d, er, en, rt) C it, leitt. Na en končujejo
se posebno vsi verbalni samostalniki, ki se sklanjajo samo
v jednini, n. pr. bag 9tedjnen računanje; bag ©pringen ska¬
kanje; na d) ett in leitt končujejo se manj Sevalni samo¬
stalniki, ©ubjtaittioa Seminutioa, n. pr. bag SKardjen pravljica,
bag Stnbleiu otročič.

Po primeru b  1 sklanjajo se vsi srednji samostalniki končujoči
se na tl)Ulit, n. pr. bag jjer^ogtfjum vojvodstvo.

sing.

19

gif fcrliitntimt brr fbjcrtiun mit bcnt imbcftimtntcn flrtihrl.

1. mase. 2. fem.

nom.  ein fdfjattig=er 93atttn senčnato drevo eine fitjpe grud)! sladek sad
gen.  einež fcl)attig=cn S3aum=C0 enter fufj=en 3totdE)t

dat.  einem Jd)attig»en 93aum=e einer fiifpen grudjt

acc.  eineit fd(jatttg=en Sattrn eine fitfj=e gradit

2 *

'20

1. mase.

nom.  fcfjattig=e S8dum=e
gen.  fdjattig=er 83dum=c
dat.  fdjattig^en Saum=nt
are.  fd)nttig=e ®aum=C

3. neut.

2. fem.

jitfj=e 5riid)be
jitjper grud)t=e
fujken 3viid)t=eti
jufj-c griicfjt c

Ovnove ®iub=cr
d brao=cr $inb=cr

"t, bratec« ®inb=ern

bratce ginb=cr

Opazke:  Ta sklanjatev pridevnika zove se mešana.

Bez spolnika sklanja se pridevnik zn  vse tri spole jako,
to je, kakor določni spolnik; samo v gen. sing. ima pri
možkem in srednjem spolu pridevnik dve obliki, namreč
na ce in en, n. pr. jdjottig^ea in fc^attig=en 93aume8; bran ca
in bvaO-clt Šbinbež.

Vaja: 1 . Sklanjajte zadnje tri primere bez spolnika in z določnim
spolnikom.

2. Na vse tri načine še sklanjajte: ber lijtige SriidjS, bie fdjmcicf
Ijnjtc 'Jlujv, bo» neuc ©ebciube.

3. Kteri skloni pridevnika za možki, ženski in srednji spol
so si enaki v jednini? kteri v množini?

XVII.

Najvažnejši predlogi, pic uiidjtigftrn jjriipolttionrn.

1. z are.

2. z dat.

jur za

bitrd) skoz, po (tudi
instr.)
gegen proti
oljne bez
um okoli (po)

mt» iz
bci pri
mit s, z
nad) v, po
entgegen proti
jommt s, z
feit od

8» k- v

3. z gen.
jtatt mesto
nujkvfjolb izven
unterfjalb pod
oberljnlb nad
biežjeits? takraj
jeitjeitž onkraj
luegeu radi
uulueit ne daleč od
mittefe, mittelft po (tudi
instr.)

loobrenb med (za čas).

21

z dat.;  na vprašanje „kani“ z acc.

ii6er nad, čez, o
uitter pod
Dor pred
jtntfdjett med

4. Na vprašanje ,,kde‘
an pri (na)
auf na

Ijtitler za (zadi za)
iit v
ttebett zraven

Opazka:  ati, iit, ju spajajo se z dativom sing. določnega možk. in
srednj. spolnika betu v tun, ittt, JlilU ; z dat. sing. ženskega
spolni ka ber spaja se ju v jur.

Pomnite: bn$ ©tiicf (a)  kos
ber SBrief » list
ber Sefe!;! » povelje,
ber («1) trg, mesto.

Ponemčite  spajajoči vse samostalnike z določnim spolnikom:

1. Za očeta, mater in dete; skoz gozd, po listu; proti zakonu,
povelju, znanju; bez prijatelja, matere, otročiča; okoli mene,
po zdravnika; okoli roke, deteta (po dete).

2. Iz vrta, rake, pravljice; pri stricu, klopi, ljudstvu; z bratom,
deklo, rožico.

3. Mesto učitelja, sile, spričevala; izven trga, mesta, grada; radi
marljivosti, klobase, kosa.

4. Na 1  drevesu, na drevo; pri 8  (na) steni, na steno; v ;i  šotoru,
v šotor; pred učencem, pred učenca; za 4  hišo 5 .

Vaja: Kako se glase vsi ti izrazi v plur.?

XVIII.

Slaba spregatev. |ic rdjiundjc fottjmjnttun.

1  auf. 2  an. 3  spojite spalnik s predlogom. 4  IjiutiT. 5  slov. ;iee. in instr. v nemšč.
2 izraza.

22

id) reb=ct=e
bu rekePeft
er, fie, e§  reb=rt=e

SDaž Smpetfectuitt:

ic£) fpet§4=e
bu fpei§4-eft
er, fie, ež fpetž4=e

tdj tob4=e
bu Io64 eft
er, fie, ež Iob4=c

luir reb=et=ett
itjr reb=ct=et
fie reb=ct=eu

luir fpeis4=eit
i£)r fpei§4-et
fie fpeiž4=eu

luir (ub4=eit
Ujr Iob4=et
fie (ob4=eu

®ag ^Serfectunt:

id; Ijabe gereket, gc=fpei34, ge4ob4

bit £>aft * » »

er, fie, ež tjat » » »

luir {jaku » » »

if)t fjabet » » »

fie Ijaben » » »

Infinitiv prds.:  reke It govoriti, fpeipett kositi, token hvaliti
» perfecti:  genekct, ge=fpei§4, ge4okt Ijabeu

Opazke:  1. Prednica g C v part. perf. se zove SUtgment. (Kako se

stavi augment v sestavljenih glagolih, berite LIL 3.)

2. Imperf. in perf. rabita se za slovenski perf. — Jntperf.
je posebno glavni čas za pripovedovanje. V početku
bode ta čas vselej zahtevan, kder ga bode trebalo; ako
je pa slov. perf. bez opazke, rabite ga tudi v nemščini.

3. Po prvem primeru spregajo se vsi slabi glagoli, kterim
se končuje deblo na b, t, (I, tudi m ali n, ako je pred
njim še kaki drugi soglasnik, n. pr. id) luibtme posvetim,
idj fegme blagoslovim. Po drugem primeru spregajo se
vsi slabi glagoli z deblom, končujočim se na sikavcc,
n. pr. idj reipe potujem, idj reig=e mičem; po tretjem pri¬
meru pa vsi ostali slabi glagoli.

4. Perfect se tvori ali pomočnikom 1) n ti rit ali pomočnikom
fritt, n. pr. id) ljube ge=reij4 mikal sem, icf) bili ge=reikt
potoval sem.

Pri slabi spregatvi rabi se (izvzemši malo glagolov)
sploh pomočnik Ijftbeu ; pri jaki spregatvi pa deloma
Ijflbeit, deloma feitt. Slovenski pomočnik sem ni tedaj v
nemščini samo idj bilt, ampak tudi (in to zlasti pri slabi

23

spregatvi) id) Ijnlie, n. pr. molil sem id) fjafce ge=bet=et;
delal sem id) [)abe ge=arbeit=et; slišal sem id) l)abe gc=l)6r4.

Pomočnik ffitt rabi se posebno pri glagolih, značu-
joeih kako gibanje, pri kterem se zapusti mesto, n. pr. id)
biu ge=reig=t potoval sem; in pri glagolih, značujočih kako
premembo stanja, n. pr. icfj biit er=fraitM zbolel sem.

Vaja: Naučite se ter spregajte v pras. impf. in pf. te-le glagole:

id) bell-e lajam
» betriib=e žalim
» bitb=e izobražujem
» bliilpe cvetom
» bufbe vonjam
» erfreme mid) razveseljujem se
» fptfbe kašljam
» [)ithe varujem
» f(opf=e trkam

id) gefjordpe (z dat.) vbogam
» 1 adpe (iiber z acc.) smejem se čemu
» laufdpe (z dat.) slušam kaj
» leud)t=e svetim
» raudpe pušim, kadim
» rut)=e počivam

» ftaun=e (iiber z acc.) čudim se čemu
» Um cip e bdim, čujem
;> jeig=e kažem.

Pomnite: ber 3rel)ler (tj napaka
» ,'punb (a)  pes
» 0rt (« in b  1) kraj,
mesto

» ©auger (c) pevec
» @d)a§ («1) zaklad
» SSanberer (c) potovalec
» SBilleu (t, nom. tudi
SBille) volja

aufuterffant pazljiv
einfam samoten
ganj cel

getreu = treu zvest
Ijeftig silen

jeber, e, eg vsak, a, o
imd)fid)tig prizanesljiv
jtrebfam marljiv
itiadjfam pazljiv

loicbtig važen.

Poslovenite:  1. 28ir lobe« beit freuttblidjen SDlamt; betin er I;at uttg 1
beit l)errlid)en ©artcit" gejeigt. 2. $er ftrebfame ©djuler Inujcfjte aup
merffam ben fdfjonen SBorten bež Setgerž. 3. $ag ©tjmnajium bitbet beit
©eift unb SJoiper beg juugeit dkanneg; eg ift jur jebe ©tabt eiit luidjtigeg
©ebaube. 4. ®ag brane Sinb get)ord)t ber SKutter; cin natf)laffige3 betrubt
fie'b o. ®er tuad)fame tpunb belite bie gau^e s Jtad)t; er l)iitete getreu bag
igaug. 6. $ic ©dnger beg SBalbeg erfreucii uttg 3 ; fie finb mig 1  tfjeiter.
7. ®ag dtosleiit bliiljte aitf eiuem einfamen 0rte im SBatbe. 8. ®er

1  dat. 2  acc. sing. acc. plm*.

24

mube SRJcutberei' ruC)te auf etner SSmtf. 9. ®u tuadjteft bie gauge s JJad)t;
beitu bie !raufe SOtutter feuftete tieftig. 30. $ev itadtfidjtigc Sietjrer Indjtc
itber bie 5el)(er beb ftrebfanteit Sdjiilers; nber er lobtc bcit $teife unb
beit guten SSiUert.

Vaja: Pretvorite v teh stavkih singular subj. v plural in narobe.

XX.

Svojivni zaimki, Jlic |o|Trfrtupi*onontinn.

»Sklanjajo in rabijo se prav tako kakor pridevniki. Njih oblike so:
oseba 1. meiit, nteiite, meiit moj, a, e
» 2. beiit, beiitc, bein tvoj, a, e

» 13- fcirt, feitte, feiu (za mase, in neut.) njegov, a, o

i£jr, ifere, it)r (za fem.) njen, a, o

oseba 1. unfer, nttfere, itufer naš, a, e
» 2. citer, euere, eiter vaš, a, e

» 3. ifer, itire, itjr njihov, a, o

Ako stoji svojivni zaimek bez samostalnika, dobivata
mase. in neutr. končnice določnega spolnika, n. pr. bein
SSater. tobt micfj, metner aber nicfit; bein Sudj ift neu, fetttee
ift alt; eiter ift grofe, unferes ift Hetit.

XXI.

Ponemčite:  1. Vi imate pri hiši velik vrt; mi smo del svojega
vrta prodali ter smo njivo kupili. 2. Naša vas je na visokem
griču; pod gričem je stari grad vašega očeta. 3. Smejali smo 2


i I

~ i

Opazka:

1  Po tej besedi pride precej glagol, potem še le subj. 1  impf.

25

id) tuerbe getjoBt fjobett id) luerbe , getoefen fein

Opazke:  1. Pazite posebno na razliko med Iciu in tnerbcn, n. pr. id;

luurbe front, id; bi n front geluorbeit zbolel sem ; id) luor froitf,
idj bin front getoefeit bolen sem bil ; — id; luurbe bfinb, id;
bin bfinb geluorbeit oslepel sem ; id; luor bfinb, id; bin bfinb
getoefen slep sem bil, i. t. d.

2. ©etuorben zgubi prednico ge, ako je spojen s kakim
preteklim deležnikom, n. pr. id) bin gefobt loortien 1  hvalili
so me.

Vaja: Spregajte tuerbeit in fein s pridevniki: oufnterffam, tfjoridjt, treu,
trfige, ffei^ig, toeife, ntfibe, fdjtuorj, tuadjfatn, reid; ter zapišite njih
pomen v glavnih časih (to je: pršiš., perf'. in fut.).

perf. pass. od lobett.

27

XXIII.

Slaba sklanjatev samostalnikov.

lite fdjnmdje Ilerltmttiutt brr gubltuittiua.

A. masculim:  ber 3Kenjcf| človek; ber geitge svedok.
Sklanjajo se tako-le:

B. feminina:  bie 33urg grad; bie 9tegel pravilo.

Ker ostane sing. ženskih samostalnikov nesklanjan, imamo:

v

S

nom.  bie ®urg=eu
gen.  ber S8urg=en
dat.  beu 93urg=en
aec.  bie S8urg=ett

C. neutra:

bie 9Jege(-n
ber 9tegel=n
beit 9iegel=it
bie s JJegel=n

V sing. se ne sklanja noben neutr. slabo; v plur. samo sedem samo¬
stalnikov, namreč:

1. bie 2Iug=en, sing.  baž Sluge,

2. bie Settcii, » baž ®ctt,

3. bie Iperjen, » baž $erj,

4. bie §embeu, » baž §emb,

5. bie Ofjrett, » baž Bljr,

6. bie Seiben, ” ». baž Seib,

7. bie ©nben, » baž ©ube,

bež Sluge!; oko
bež SBettež; postelja
bež Iperjenž; srce
bež fjembež; srajca
be! Dfjtež; uho
bež Sleibež; žal, bol
be! ©itbež; konec.

Opazka:  Kakor je razvidno, sklanja se zadnjih sedem samostalnikov
v sing. jako, v plur. pa slabo. Taka sklanjatev zovc se
mešana. Kazim teh sedem samostalnikov sklanjajo se še
tako nektera masculina, n. pr. ber ©ee jezero, bež ©eež j
pl.  bie ©ecn 1 ; — ber ©tant država, bež ©tantež; pl.  bie

1  v gen. sing. in nom, pl. morata se obadva e posebno izgovarjati, ker stojita
mesto treh e (@ee*ež, <3ee=ert).

28

©tanteu, - ber ©djnterj bolečina, beS ©djmergeS; pl.  bie
©(^merjen; in uekteri drugi. Vrh tega se še sem števa
devet samostalnikov, kterih nom. sing. sc končuje na C ali

Cit. Ti so:

Vaja: 1. Kaka sklonila se nahajajo pri slabi sklanjatvi vseh treh
spolov? Kteri skloni so si enaki?

2. Kaka razlika je med mešano sklanjatvijo samostalnikov in
pridevnikov?

3. Morete li kteri srednji samostalnik imenovati, ki se sklanja
celo slabo ?

4. Kako se končuje dat. pl. v vseh spolih vsake sklanjatve?

XXIV.

Večinoma se zamore že iz oblike nominativa sing. spoznati, kteri
možki in ženski samostalniki se slabo sklanjajo:

1. Vsi možki in ženski samostalniki končujoči se na c, izvzemši
ber Huje, sklanjajo se slabo (po primeru g).

2. Vsi samostalniki končujoči se na ci, l)cit, h cit, fd)rtft, uitg, ilt
so ženskega roda ter se sklanjajo (po primeru /).  Radi tega se
pri takih samostalnikih od tukaj naprej sploh ne bode več po¬
sebno označevala sklanjatev.

3. Vsi ženski samostalniki končujoči sc na cl ali er so slabi ter
se sklanjajo po primeru p,  izvzemši samo bie SJČutter, pl.  bie
SKutter in bie Todjter hči, pl.  bie Sodjter. (Glej XII.)

Ako se slab ženski samostalnik drugače končuje, sklanja sc
vselej po primeru f.

29


tako

Poslovenite: 1. 2luf ber Srbe finb fjof>e 83ergc intb fcf»6ne Sfjdler.
2. SBrane Snnbeit unb fteijjige 3Mbdf)cn befucfien bie ©cfjitle; fie lernen
fleifjig. 3. llnfere Širclje ift iticfit fo gvofj loie cuere; and) ber ©tabt'
fefjft cine jo grofje. 4. Seine ©djlncfter fintte fjerrticfie SBlnmen; ener
©nrten mar mir fcf;r (teb. 5. llnfere ©olbaten fjabeit in oielen ©djladjten
mit bem geiitbc gefdmpft. 6. Sag SSaterfanb fjat iminer brone ©oljne
gcbrandjt; ifjr loerbet iljm geioifg and) tren feln. 7. Sin Skamt Ijatte
uiefe Sefamtte, aber lneitig grennbe; feinc grennbe entbecfte er erft in
ber ©efaljr. 8. Ser S^onberer lonrbe franE; er fndfjte bei mig §ilfe.
9. Ser aJtetifd) mit vnfjigem ©eiuiffevt jittert nicfit; er Ejat in jeber
©efaljr gcfiegt. 10. Ser ikadjtdfjige fjat oergebeitg |>ilfc uom ©tilde
erltmrtct.

Vaja: Sestavite sami nektere nemške stavke iz besed, kterih še nismo
do zdaj porabili.

1  dat.

— 30

XXV.

1. bet gufirer (c) voditelj
bie Urfadje vzrok
bet (Srfotg ( a ) vspeh
bet ©rietfje G rk

Pomnite

2. gviecf)ifctj grčki
tapfer hraber
alte vsi
tlcin majhen
foftbnr dragocen
berulpnt slaven
efjrtid) pošten

3. efjrcit častiti

geridjtet feiit meriti
ndjten spoštovati
fieiten ozdraviti
befiegcu premagati
fufjlen čutiti.

Pridevniki se spolnikom se često rabijo mesto samostalnikov;
početna pismenka pridevnika je v tem slučaji velika, n. pr. bet ®rcuifc,
bež Sranfen, bolnik; bet SSeije, bež SBeijen, modrijan. Kakor je razvidno,
ostane sklanjatev pridevniška.

Ponemčite:  1. Oči so človeku jako koristne. 2. Slišal sem'  ime
vrlega voditelja; vsi so ga častili'. 3. Majhna iskra 2  je često
vzrok 3  velikega požara 4 . 4. Misli marljivega učenca merijo vedno
na dober vspeh v šoli. 5. Vera je bila in bode človeku vedno
dragocen zaklad. 6. Ovčki modrijani so 1  bili slavni; učenci so
je jako spoštovali ter 5  so 1  jim bili zvesti. 7. Država treba po¬
štenih državljanov", marljivih delavcev in dobrih voditeljev.
8. Naša jezera niso velika, pa globoka. 9. Bolnik je čutil velike
bolečine; pa spreten zdravnik ga je ozdravil. 10. Naši vojaki so
bili hrabri; premagali so sovražnika v mnogih bitvali.

Vaja: Izrazite v imperf. 1., 4., 7., 9. in 10. stavek,

v perfect. 1., 2., 3., 4., 6. in 7. stavek,
v futur. 1. in 4. stavek.

Ge se tudi plusquampf. in futur. exact. nikdar samostalrio ne rabi,
ampak samo v zvezi s kakim drugim dejanjem (glavnim stavkom),
vender še poskusite radi oblik izraziti: v pluscjuamperf.: 1., 3., 5. (bez
fut.), 6. (prvi stavek), 8. in 10. (prvi stavek); v fut. exact.: 1., 3., 5.
(bez: je bila), 6. (prvi stavek), 10. (prvi stavek).

impf. - kaki spolnik? 3  iloloč. spol. 4  nedol. spol. 5  lini). 6  acc.

31

XXVI.

Ostali časi slabe spregatve.

pr iibrigrn femjiom brr fdjnmdjrn fottjujntiim.

Indicativ.

Plusfjuamperf.:

Fatur. exact.:

id) merbe gerebet, gefpeižt, gelobt Ijabeit, ko zgovorim, pokosim, pohvalim

bit mirft » » » »

er, fie, e§ mirb » »

mir merben » » ' » 8

if)r mcrbct » » „ 8 8

fie merben » » • » »

Imperativ: 2. sine/.  reb*C govori;

2. pl.  reb=et govorite;

Injinitiv prds.:  reb-f M govoriti;

» perf:  ge=reb=et f)aben;

Jpeif=C kosi;
fpeif=ft kosite;

fpeif=ctt kositi;
ge=fpeiS=t f)aben;

lob=e hvali
lob=ct hvalite.

lob=ett hvaliti
ge4ob=t fja&eit.

Par ti cip prih.:  rcb*eitb govorec; fpeipcitb koseč;

lob=eitl) hvaleč.

32

Pomnite: frof) = frotjtid)

metdjer, e, ež kteri, a, o, ki

cdž conj.  ko

jobntb » ko

nndjbem » ko, potem ko

metben ficf) oglasiti se

cuMicfeu zapaziti.

Opazke:  1. Plusquamperf. rabi se navadno v odvisnikih ter znaei
končano preteklo djanje, oziraje se na drugo preteklo
djanje izraženo imperfectom v glavnem stavku.. Plus-
quampf. se torej spaja z imperf.; radi tega se nahaja sploh
v pripovedovanjih, n. pr. nadjbem id) gerebet tjntte, melbete
jicf) mein jjreuub: ko sem jaz nehal govoriti, oglasil se je
moj prijatelj. Sttž id) beu SBolf erblidt fjatte, jitterte id) fef)r:
ko sem zapazil volka, sem jako trepetal.

2. Futur. exact. rabi se celo nalik plusquamperfectu v
odvisnikih ter znaei prihodnokončano djanje, oziraje se
na prihodno djanje glavnega stavka, n. pr. nadjbem id) gc=
rebet f»nben tuerbe, toirb jid) bergreunb metben: ko zgovorim',
oglasi ' l  se prijatelj, 9tad)bem id) bie SJtuttev erblidt tjabcu
irerbe, tcerbe id) frof) fein: ko zapazim 1  mater, bom vesel.

Futur. exact. se sicer malokdaj rabi; nadomcstuje ga
navadno perf., semtertje celo pras.; torej: uad)bem id) ge=
rebet 1)abe, mirb jid) ber greunb metben; nadjbem id) bie
SRuttcr erbticft tjabe (ali fobatb id) bie SJiutter erbticfej, tuerbe
id) frof) fein.

Vaja: Spregajte v plusquampf. futur. in fut. exact. te-le glagole:

fiitjren voditi
ftagen tožiti
fod)eu kuhati
fiiffen poljubiti
madjen narediti

jagen reči
jcf)tnteben kovati
ftecfen vtakniti, tičati
ftoren motiti
trennen ločiti.

dovršen prihodnik. 2  futur.

33

XXVII.

Povračavni zaimki, gir vfflcriuftt fnuuimimi.

Slovenski povračavni zaimek (dat. si, acc. se) glasi se v nemščini
za 3. osebo v dat. in acc. singulara in plurala |id); za 1. in 2. osebo
rabi se v sing. in plur. osebni zaimek, n. pr.:

1. irf) merfe Ulil' pomnim si

2. bit inerfft ilir pomniš si

3. er, fie, e§ merft |id) pomni si

1. luir inerten uit« pomnimo si

2. ifjr merfet C«1 rij pomnite si

3. fie inerten liri) pomnijo si

id) fdjdme miri) sramujem se
bu fdjnmft tiiri) sramuješ se
cr, fie, cž fdjčimt |iri) sramuje se

luir fdjfimcn itns sramujemo se
if)r fdjiimet mri) sramujete se
fie fdjfimen liri) sramujejo se.

Opazka:  Vsaki objectivni glagol se zamore reflexivno rabiti. Pravi
reti. glagoli so pa:

id) bcmddjtige mid) (z gen.) polastim se
frcne » (iiber z acc.) veselim se

» erbnrme » (z gen.) smilim se
» tmtubere » (iiber z acc.) čudim se

» begniige » (mit) zadovoljavam se

» fiimmere » (um) brigam se

» grame » (iiber z acc.) žalim se

» crfttnbigc * (iiber z acc. in z nad)) poizvedujem,

in še nekteri drugi.

Vaja: Spojite vsaki omenjen glagol z nekim objeetom ter vse nastale
stavke spregajte v sing. in plur. po vseli osebah in časih.

XXVIII.

Pomnite:

bie 9(rbcit (/) delo

ber 9cad)0ar (g)  sosed

ber fjortfdjritt (a) napredek

ber glufš {n  1 ) reka

ber ^aužfctjrcr (a) domači učitelj

bie DbdjC mir

ber Unierridjt (n) pouk

Cucek.  PoČetnica nemškega jezika.

mdfjiej meren

bcfcfjcibcn skromen

jeber (sklanja se kakor ber) vsak

forgfant skrben

l)čifž(id) grd

niitfjig potreben

fred) drzen

3

— 34 —

ber ©ncf (a  1) žep

bag 3Kittaggmaf)t (a) kosilo

bie Sf)at (/) djanje

bie Seute (plurale tantiem, sine/.

ber Skenjcf)) ljudje
bie Srittfe most
baS §eer (a) vojska

Ocgfeiten spremljati
tierbienett zaslužiti
tieracljteit zaničevati

ttur, adv.  samo
ttiemafe, » nikdar
begljatb, conj.  radi tega
tnaž, rel. pron.  (glagol na koncu)
kar.

V nemških odvisnikih stoji določni glagol (verbum
Jinitum)  na koncu. (Glejte tudi LTV.) Počenjajo se ali relativnim
zaimkom trelcEjer, e, ež, tudi ber, bie, ba§ kteri, a, o, — ali podredilnim
veznikom (jitborbiniereribe ©onjuncticm). Do zdaj ste spoznali že tri take
veznike: Itndjbcut, folmlb in ulo. Drugi taki so še: ttictl ali lin ker;
bnfs, |0 bate tako da; turitn ako; mnljreitb medtem ko; bnitlil da,
da bi; nbglctd) dasi, in še nekteri.

Ponemčite:  1. Ko jo domači učitelj dobro pripravil učenca, spremljal 1
ga je v šolo. 2. Samo zlobni učenci motijo mir in pouk v šoli,
medtem ko se marljivi uče. 3. Dobra mati je sinčku* mnogo
oreliov in jabelk vtaknila 1  v vse žepe, ker ga je učitelj pohvalil :i .
4. Ko je kuharica vse kupila 3 , kar je bilo za hišo potrebno,
kuhala je 1  kosilo. 5. Drzni človek se nikdar ne 4  sramuje svojih
grdih besed in djanj; radi tega ga tudi zaničujejo vsi pošteni
ljudje. 6. Naša vojska se je polastila mosta, ki vodi prek 5  reke,
ter je premagala sovražnika. 7. Skrbni mojster se veseli nad
dobrim delom svojega učenca; brigal se je vedno za njegov na¬
predek. 8. Čudim se marljivosti našega soseda, ki se briga za
vsako delo. 9. Vsaki bogateč 6  se ne smili revežev 8 , ki so vender
tudi njegovi bratje. 10. Skromni delavci bodo se zadovoljevali
mernim plačilom, ktero so si pošteno zaslužili.

Vaja: Poskusite samostalno sestaviti stavke iz besed, ki še tukaj
niso porabljene.

1  hupi'. V kterem času mora biti: pripravil? 2  V takili slučajih stoji v nemšč.

mesto spalnika svojivni zaimek. 3  Kteri čas? 1  V nemšč. se ne izpusti, ker se rabi

samo ena nikavnica. ' Z acc. “ Snbstantiviran adjeotiv. Kako se mora sklanjati za

jebcv ?

XXIX.

Pomnite:
bie fftedjmutg račun
ber SVaffee (e navad, bez pl.) kava

ber jjncfer » sladkor

bie ©orge skrb
bie Sfadjtaffigteit nemarnost
baž getb (b)  polje
ber £agtot)ner (c) dninar
ber Storben (c bez pl.) sever
ber ©iibeit » jug

ber Dften » izhod

ber SBeften » zahod

baž ©d;iff (a) brod, ladja
ber 2Binb (a) veter
bie SBiefe travnik
bie ©pradje jezik

bie Stufgabe naloga

gufrieben (mit) zadovoljen
l)nl6 pol
fittfom nraven

bereiten napraviti
fpieten igrati se
[ucfjen iskati
betcegen pomikati
meinen misliti
berutjigen pomiriti

ntefjr adit.več; mef)reread/. mnogi

itur » samo

batjeim » — gn jpanfe doma

bamit — bafž

ba3 tejjte mat zadnjikrat.

Prašalni stavki, gic Jrngrfiitjf.

Počenjajo se prašalnim zaimkom, gnterrogatibprononten, ali pra-
šalnim prislovom, $uterrogatibabperbium, ali določnim glagolom p ra šal¬
il ega stavka.

1. Najvažnejši prašalni zaimki so: mer kdo, prašajoč po živih,
ni a O kaj, po neživih stvareh. Oba sta samostalniška.

2.  Adjectivni prašalni zaimki so: tre id) er, e, e§ kteri, a, o (ki je
tudi relativni); maž fiir cin, eiitc, cin kakšen, a, o. Ako ta zaimek
stoji bez samostalnika, glasi se maseulinum: )na§ fiir enter, neutr. lua§
fiir eiucs.

3. Najvažnejši prašalni prislovi so: mo kde, mofjin kam, motjer
kod, od kod, luamt kdaj, mio tmtgc kako dolgo, mie kako, marum
zakaj, mogu čemu.

Za prašalnim samostalniškim zaimkom in prislovom mora precej
slediti določni glagol, n. pr.: SBer tndfjt in ber ©ctjute? 2Saš mncfjt ber
Vtrbeitcr? — Za adjectivnim prašalnim zaimkom sledi dotični samo¬
stalnik, potem določni glagol; ako je samostalnik izpuščen, ker je že
sam ob sebi umeven, sledi tudi za adjectivnim prašalnim zaimkom
precej glagol, n. pr.: SEBetdješ Sad) ()nft bn getanft? Slntmort odgovor: 3)ie

“— 36 —•

©rommatif (/) slovnico, ba§ Sejebud) (b\)  berilo. -- SBir tjaben mctjrcre
Suifjcr; mag fiir ehtcS miinfdjejt bit? Sintič.: ®a§ neuc, baS fdjiSnc. —
SBeldjen ©djiiler £>at bcr Sefjrev gelobt ? Slnttc.: ®eit (Sbuarb, beti grmi,v
SBa8 fiir etrtett ©djiiler tobt ber Sefirer? Sintič.: ®en brabeit, beit fteijjtgctt.

Ako prašalni stavek nima nikakega prašalnega zaimka ali pri¬
slova, mora vselej početi določnim glagolom, m ja-.: tpat bcr Sdjiiter
fleifjig gelernt? Sintič.: Qa ober nein. — SBirft bit bid) imnter itm brine
Slufgaben fumtnern? Sintič.: 3a.

Poslovenite: 1. SBantt erfutibigte lici) ber SBater nad) bcincn gortjdjritten
in bcr ©djitle? Sintič.: ©eftern; bcr Sefjrer mar mit mir jufricben.
2. SSo fjabet i£)r gejpielt? SBarum tjabet iljr mir itidjt gcfagt, baj§ ifjr
auf ber SBiefe je in icerbct? Sintič.: S8ir Ijaben bid) gejudjt, aber bu
bijt nidjt baljcim getcejen. 3. SSoljcr lccfjt bcr SBinb ? ŽBcljin leirb fid)
ba8 ©d)iff beiccgen? Sintič.: 3d) meiite gegett Storbcn (Siibcn, Dftcn,
SBeftenj. 4. SBie tange arbcitetcn bie SagliJfjiier anj bcm jjelbc, tcic tange
int ©arten? Sintič.: Slnf bent jjiclbc nrbeitefen fie ben ganjen Sag, im
©arten nur eine Ijnlbe ©tnnbe. 5. SBie tcirft bn bie gnte SRutter loieber
berujjigen, nadjbem bn itjr bard) beine Stadjlajjigfeit jo ciele ©orgeit
bereitet t)aft? Sintič.: ,3;d) leerbe immer fleifjig lernen nnb jittfnm jein.
(1. SBoju braudjen tuir bic ffrcibc? Sintič.: ,Qum Sicdjnen (tudi: bamit
mir recEjnen).

Ponemčite ter samostalno v celili nemških stavkih odgovorite na,
ta-le prašanja: 1. Od kod imamo sladkor in kavo? 2. Kam si
poslal svoj list? Komu in kaj si naznanil? 3. Kdaj ste zadnji¬
krat izdelali nalogo hez napake?'4. Kako dolgo si se igral s
prijateljem? Zakaj si zamudil šolo? 5. Kako so računih? Mislijo
li, da' je račun tako hez napake izdelan?

XXX.

Stopnjevanje pridevnikov, gic gtcigenutg bet* iibjrrtum.

Kakor vsaki jezik ima tudi nemščina tri stopnje: nasebnik bcr
IJSojitiC, primernik ber ©omparatic, presežnik ber ©npcrlatic. Comparativ
se tvori, ako positivu dotaknemo slovko er, n. pr. učit, comp.  nemer •
janft krotek, comp.  janfber. Pridevniki, končujoči se na d, izpalmjejo C
te končnice, n. pr. ebcl plemenit, comp.  cbl-er; buntel temen, comp.  bitnlber.

Superlativ se tvori, ako positivu dotaknemo |t, n. pr. fdjnell hiter,
mperl.  fcljrtclhjt. Ako se pridevnik končuje na kak samoglasnik, zobnik

' baj-3.

(b, t), sikavec ali šum o v ec ( 0 , fj, frl), j, ts), dotakne se cela »lovka dl,
n. pr. mut=eft, tuilb=eft, fmtft=efi, fjeifkeft. Hočete li to comparativnc in
superlativne oblike attributivno rabiti, morate še dotakniti pridev¬
niške končnice; torej v comp. za nedoločnim spolnikom: cr, c, co,
za določnim pa v comp. in superl. za vse tri spole c, n. pr. eiit iteu=er=es
Thtdj, bog neu--eft=e SSncfj; etn fdjmt=er=er Sag, ber fdEjon=ft=e Sag.

Ta superlativ zove se relativen, ker se ozira na stvari, kojih
nobena nima izražene lastnosti v toliki meri. Rabi se samo z do¬
ločnim spolnikom. Ako se superl. ne ozira na nobeno drugo stvar,
zove se absoluten. Izrazuje se positivom, spojenim s prislovi fdjr,
ulicrnutt in drugimi takimi, tudi podvojenjem positiva, ali po primeri,
n. pr. fcljr jcfjbn, ii&erauS fdjbtt, Ijcrrlidj Ijerrltcf), tnei{3 Jute @d)ttee, i. t. d.

Cesto se izrazuje comp. tudi positivom, spojenim z tlteljr, super¬
lativ pa positivom, spojenim s tuit ntdjldt,

Compar. in superl. oblike bez pridevniških končnic služijo pri¬
slovom; vender se prislovni superlativ navadno izrazuje predlogom
ait, spojenim z dat. določnega spolnika, s kterim se krči v (trn, n. pr. bu
tjaft fcfjmuer gearBcitet; er fiat atu fdjbnfkeit gearbeitet.

Nekteri pridevniki so v comp. in supei'1. tudi proglašeni. Naj-
navadnejši od teh so:

čirger, frommer, grober, alter
grojjer, parter, l)ol)er, falter
fluger, frattfer, liirjer, toarmer
lattger, nal)er, armer, fefjarfer
jurtger, ftarfer, febtudrger, rotfjer.

ital)

Superl. je sicer celo pravilen; samo groft glasi, se v superl. grdjtt,
pa itdfijll. Comp. fjoljer glasi se v posit. Ijorl), v superl. I)i)ri)|l.

Pomnite: fnlt mrzel
arg zel

frotitm pobožen
grob sirov, debel
tjart trd
l)ocf) visok

Nepravilno se stopnjuje:

1. gttl, beffer, Bcft (ant befteu adv.)

2.  uiel, nteljr, meift (ant meifteit adv.)

d. (ttiiitber manj e j  ntiitbeft

(bez posit.) |

fitrj kratek
tuartit topel
ital) blizo
arm reven
jung mlad.

gennger,

(ant ntinbeften adv)
geriitgft, (ant gcriugfteu adv)

38

Opazka:  Slovenski: 0(1, kot, kakor, lllilllo, »ego pri compar.

glasi se v nemščini vedno ato. Ako primerjamo v posit.
dve lastnosti, rabi se za kot, kakor v nemščini Ulic.

Pomnite:

bie (pigenb (bez pl.) mladina
bn» ‘JJteffer (c) nož
ber Stlptrm («1) zvonik, stolp
bie Umgebung okolica
bcr gatjrgang («1) razred
bie llngebutb (bez pl.) nepotrpežlji-
vost

bcr (JrutjUng («) pomlad

bnž gteifd) (a  bez pl.) meso

bie tpade sekira

bcr Steidje (subst. ud j.)  bogatin

ber Strme » » revež

ba$ 0iefid)t (b)  obraz

bnž Stut (« bez pl.) kri

XXXI.

fein tanek
bittig cen
fein noben

ert)oten jid; odpočiti se
bemnnbertt občudovati
liefertt oskrbeti, izdelati
Uerridjten opraviti
uerjucfjcu poskusiti
erteben doživeti

fcfjoit udv.  že, vže
Uoriiber » mimo (preteklo)
gerabe (o » prav tako.

Poslovenite:  1. Utifer £l)urnt ift ber jodjfte in ber ganjen Umgebung;
itjr t)abct nod) feineit fo tjotjen behmnbert. 2. ®ie Stnfgabe bež tteinen
Start mar bie befte; eine beffere Ijat ber gnitje ^afjrgnng nictjt getiefert.

3. -Jtadjbcm mir bie grbfccrc Strbeit nerridjtet tjatten, ertjotten mir unž
ein menig. 4. SDie tdtteren Sage ftttb fdjon uoriiber; id) ermarte mit
llngebutb beit griit)(ing. 5. ®ie jungen Seute (inb itidfjt intnter bie ftarEften
unb ttiigjten.

Ponemčite:  1. Našo polje je rodovitnejše od vašega. 2. Meso naših
telet je boljše nego meso vaših piščancev. 3. Obleka bogatina je
jako tanka in draga; revežu prav tako služi debelejša in cenejša.

4. Tvoj nož je ostrejši od mojega, naša sekira ostrejša od vaše.
o. Starejši ljudje so tudi modrejši od mladine, ker so mnogo
poskusili in doživeli. 6. Tvoj obraz je tako rdeč kakor kri.

Vaja : Sestavite še samostalno neporabljene besede v nekoliko stavkov.

39

XXXII.

Kazavni, oziravni in nedoločni zaimki.

Jlic bfiiumjlritttucit, rclntiucn uitb inbcftmtcit JJruiumttmu

1. Najnavadnejši demonstrativni zaimki so:

f  biejcr, bicfc, bicfee ali ber, bie, bn«: ta, ta, to
l jcner, jene, jettce: oni, ona, ono
j f  berjcitigc, btejenige, baejenigc: tisti, tista, tisto
1  l berjclbe, bicfelbe, baefclbe » » »

felber = je Ib It (se ne sklanja): sam.

Zaimki a)  se sklanjajo kakor določni spolnile; zaimki h)  se
sklanjajo kakor določni spolnik s pridevnikom, torej gen.  bežjeittgen,
berjenigeit, bešjeutgeti, dat.  beiitjemgen, berjenigeit, bemjenigeu i. t. d.; gen.  bes=
felbcit, bcrfelben, beSfetbm, dat.  bemfelbett, berfclben, bentjelben i. t. d. 8 pred¬
logi se spajajo dem. zaimki v eno besedo. Zaimek stopi pred predlog
ter sc glasi bit, ako se počne predlog soglasnikom, a bar, ako se
počne predlog samoglasnikom, n. pr. bon biefem, bon bent dadc bitim it,
bard) biefež dade- babttrri) i. t. d. — 3tuf biejeS dade barauf, nit biejež
dade bnrait i. t. d. To so demonstrativni prislovi.

2. ) Relativni so: nielrfjer, tneldje, tuelrijcu, kteri, a, o (ki), in

ber, bie, bas » »

mas kar, ki se ozira samo na misli celili
govorov ali stavkov. Sklanja se samo v sing.;

40

Za samostalniki more se rabiti relat. zaimek lueldjer, e, eg ali
bet', bie, bag; za demonstrativnim zaimkom pa samo locldjer, e, eg,
n. .pr. eiu SJfatttt, metdjer ali ber fur bog SBaterlonb fambft; vender samo:
berjenige, rieldjer fiir ba§ SBaterlaitb fampft. — SJerjenige, luetdjer moro se
tudi stegniti v t»cr; bngjeitige, itteldjeg pa v UHHK S predlogi se spa¬
jajo rel. zaimki v eno besedo. Zaimek stopi pred predlog ter se pre¬
tvori v tu O , ako se počne predlog soglasnikom; ali v mor, ako se
predlog počne samoglasnikom, n. pr. butd) itteldjeg dade nuibitrri), mm
meldjent dade itJOMOU — nuf lucldjež dade nmrnuf, cm meldjeg dade
niornit i. t. d. To so relativni prislovi.

Demonstrat. in relat. prislovi zovejo se Prapositionaladverbia.

3. Najvažnejši nedoločni zaimki so ali samostalniški, n. pr. jemattb
nekdo, itientanb nikdo, jebermann vsak, etoag nekaj, nidjtg nič, moti, eg
(pomen spodej); ali pridevniški, n. pr. jcber, e, eg vsak, feiner,. e, eg
noben. Samostalniški se tako-le sklanjajo:


C O

nom.  jentanb
gen.  jemattb*es
dat.  jemanb=ettt
acc.  jentaitb=cn

itientanb

uiemattb=cs

itientonb*ew

itiemaitb»cu

ral manjka.

jebermattn

jebermamt= 0 >

jebermattn

jebertitautt.

Zaimki ettnag in iticfjtS, man in eg se ne sklanjajo, gttcag in nidjtg
meri na nežive stvari; tttatt znaci sploh kako neznano osebo, n. pr. ntait
lobt bag ©ute ttttb tabeli bag iBoje hvali sc vse dobro in graja vse zlo.
@g znači stvar nepoznano, neizrekljivo; radi tega je ta beseda pri
neosebnih glagolih gramatični subject.

Vsi pridevniški nedoloč. zaimki sklanjajo se kakor določni spolnile.

XXXIII.

Bezosebni glagoli spregajo se vsi slabo. Nekteri so ti-le

eg regnet dežuje
eg fdjnett sneži
eg Milit bliska se
eg bomtert grmi
eg Ijagelt toča pada

eg bdmmert mrači sc

eg ftiirmt j

,, ,r vihan
eg tuettert 1

eg friert zmrzava

eg tagt dani se.

41

Pomnite:

bet SBiitter (c) zima
bie SJ5fHd;t (f)  dolžnost
bie @cfd)id)te zgodovina
bie SDianer (g)  zid
bie ©clegenljeit prilika
bag Slatt ( bi ) list
bie ©Itcnt (pl. tantum)  starši
bic ©rofpmitter (kakor SJtuttcr)
baba, babica

bie Slbmefenljcit nenavzočnost

ber Sturm (a 1) vihar

ber Sdjiffer (c) mornar

bie Strafe kazen

bag SBoljt (a bez id.) blagor

bag Saljf (a)  leto

bag SUter (c) starost

bag ©pridjmort ( b  1) pregovor

bag SBergniigeu (c) ) zabava, ve-

bie 58ergituguug J selje

ber Sdjmicb (m)  kovač

befauut znan
allciu adj.  sam
erfaljreit zveden
artig vljuden

erinneru ficf) (z gen. ali ait z acc.)

spominjati se
befdjeufen obdarovati
STrieg (a)  futjren vojskovati se
(eten živeti

bentiitjeu fidC; truditi se
befd)dmen osramotiti
fiird)ten jidj bati sc
uatjern fic^ bližati se

uodj adv.  še
fogar » celo

juoiet » (tudi adj. ju Diete) pre¬
več.

Poslovenite: 1. $icfe SKauer ift Ijbf;er alg jene. 2. ®on biejent SStntte
fefjtt ein Stud; jcneg ift uod; ganj. 3. ®erjenige, mcldjer feinc Grltcrtt
nidjt efjrt, iuirb niematg gtiicftic^ fein. 4. Ser jperr, ben bu mir gejeigt
Ijaft, ift unfer fkadjbar. 5. Sie ©rofjmutter, an bie mir ung itod) mit
ifiergniigett erinneru, tjat ung oft mit Sliiffen unb Stpfctn befdjenft.
tl. Stile SSotfer, beren ©efdjidjte ung befannt ift, tjaben Griege gefuljrt.
7. tpat midj jemaub mafjrenb meiner 3t6mefenl)eit gefucljt? 8. fftientanb
tebt fitr fid) alleiit; jeberutanu fjat Ijbtjere fflflidjteu. 9. Sluf bem Slicere
crlebt man furdjterlidje Sturme; eg mettert, blijjt unb bonnert oft fo
geloattig, bafg fogor -bie erfaljrenften Sdjiffer jittern. 10. ®eit tehten
SBiitter (jat eg oft gefc^iicit; baoou tjat man nur juoiel geljort.

Ponemčite:  1. Kdor ne dela, ne bode imel kruha. 1  2. Ta deček
je bil len; zaslužil je kazen. 3. Cesar sam se trudi za blagor
svojega ljudstva, ktero mu je vedno zvesto. 4. Kar se nisi na¬
učil' 2  v mladih letih, za to boš se brigal v starosti. 5. Ptice,

1  acc.; opazka za 1. stavek: V nemščini stavite nikavnico k samostalniku (attrib.)

8  lerneu.

42

kterih imena so vam znana, učili smo se tudi mi v šoli. H. Pošten
človek se vsakemu vljudno bliža ter sc no 1  boji nikoga 4 . 7. »Star
je pregovor: «Vsaki je svoje sreče kovač*, česar' 1  se spomni
pri vsaki priliki. 8. Govori se mnogo med ljudstvom, pa ni vse
res. 9. Lepo je, ako učenec ne išče preveč zabav. 4  10. Psi,
kterih zvestoba proti človeku je znana, osramotijo često naše
prijatelje.

XXXIV.

Važnejši števniki. glid)tic|m ^nljlmiirtcr (numeralia).

1. Glavni števniki,  numeralia mrdiualiu (sinj. namenile car-
dinale),  stoje na prašanje ithetiiel koliko. Glase se:

1 eins (eiit, eiite, eiit ali einer, eiite, eiiteb)

nedoločni spolnile; bez samostalnika dobiva končnice določnega spol¬
ni ka, torej:

nom.  ciiter, e, ež
(jen.  eiitež, er, e§
dat.  einent, er, ent
acc.  eiiteit, e, c».

1  glej XXVIII 4. 2  acc. 3  relat. adv. ss «on».

43

$toei, brei in beibe (oba) sklanjajo sc tako-le.

nam.  gluei, brei, beibe ali bie beiben

gen.  jloeier, breier, bciber » ber >

dat.  gtueicn, breicit, beiben > ben

acc.  gloei, brei, beibe » bte »

Ako stoji pred glavnim števnikom določni spolnile ali zaimek, ki
dobiva končnice določnega spolnika, ostanejo števniki nesklanjani,
n. pr.: @r jc£)ic£te 511 jeiiten jtuei greunben. Gčrinnerft bu biči) ber brei ©iege§=
tuorte C£afav§ ? 1

2. Vrstiviii števniki,  numeralia ordinalia,  tvorijo se iz
glavnih števnikov. Prvi trije so: ber, bie, ba3 erfte; ber, bie, bas pueite j
ber, bie, bab britte; od 4 naprej tvorijo sc, ako od 4 do 19 slovko tc,
od 20 naprej pa fte dotaknemo, torej: ber uicrde, ber fiinpte i. t. d.

$er lieuu^efjnde; ber ^nnitjig^ftc; ber eimmb^unujig=ftc, i. t. d.

ber (junberbfte,.ber tnujeub=ftr, i. t. d.

3. Ločivni števniki,  numeralia specialia,  tvorijo se, ako
glavnim dotaknemo rrtci, n. pr. gioeierfet Stufgaben dvoje nalog.

4. Ponavljajoči števniki,  numeralia iterativa,  tvorijo se
spajanjem glavnih z tnal, n. pr.: 2)er ©ctpiler (jat jdjon fiinfmal in ber
Sdjidc gcfetjtt, učenca že petkrat ni bilo v šoli.' 2

5. Števni prislovi,  numeralia adverbialia,  tvorijo sc, ako
vrstivnim dotaknemo it o, torej : erfte=n», glueiteuis, britteniž i. t. d. prvič,
drugič, tretjič i. t. d.

6. Lom ko vi števniki,  numeralia par litim,  so: | eiit I;n(ber
eitte (jatbe, cin (jatbes; ~ cin ®ritte(; j- cin ®ierte( i. t. d. iz glavnih štev¬
nikov dotaknenjem slovke tel.

7. Nedoločni števniki,  numeralia indejinita,  so po obliki
večinoma pridevniki ter se tudi tako rabijo. Najvažnejši so: ade vsi,
einige nekteri, mefjrcre več (z gen.), ntancfje nekteri, Diete mnogi, lueitige
malo (z gen.).

XXXV.

Pomnite:

ber 2Bein («, pl. znači razne vrste)
vino

ber Slreujer (c) novčič
ber Siirger » meščan
bie llittrene (bez pl.) nezvestoba
(Sriedjcittnnb (gen.  (aitbž) Grčka

ber ©afttoirt (a) —  SKirt gostilničar
ber (Otonat (a)  mesec

Nepoznane besede slede deloma v XXXV. 2  je li prevedeno od besede do besede?

44

ber ©itgpnjž (n  1) klanec
baš ®riumbirat (a)  triumvirat
bie tperrfdjaft vladanje
baž galjlloort (fr 1) Števni k
ba§ ©iegežmort = ba§ SBort bes
©iegež beseda o zmagi
Eafar (c) Časar
ber 3dEjn (al) zob
Sljriftus Krist
9tom (c) Rim
bie Unterljaltung zabava
bag ©efcfiluiftertinb (Sbufin) brat¬
ranec

bie ©eburt (/) rojstvo
baS ®ampffdjiff («) parobrod

baS ©egelfdjiff » jadrenica

ber ©tern » zvezda

ber gbrftern » stalica

ber planet (f)  pomičnica
bnS Saifertfjuut (b  1) cesarstvo

rbmifdj rimski
ebet blag-

bieS (= biefež, končnica es od-
pala) to

itdmlidj adv.  namreč
juerft » najprej

jdf/fert šteti
jerftoreu razrušiti
beloben pohvaliti
ftrebeit prizadevati si
jcfjicfeu poslati
gelangen p>riti
bertljetbigen braniti
retten rešiti
beruidjtcn vničiti
foften stati, veljati.

Poslovenite:  1. gunf (pitube fampften mit jtuet SBblfeit; bieje fufjlten
ifjre .^jdljtie. 2. g m ^aljre 60  bor ®)riftu§ gelangten in Slom brci
Sftanner jur ^perrfcfjaft, nSnilidj ©afar, s j3ompejug unb Kraffuž; ež ift
biež ba» erfte Sriumbirat. 3. SeouibaS bertljeibigte im Qa£jre 480 o. ©jr.
mit feineu breifjuttbert ©partanern ben fmgpafg bon SEfjermoptjld; er
Ijatte berfudjt, ©rietfjeitlanb ju retten, aber bie Untreue bež ©riedjen
©pljiattež oernicfjtete fein ebleg ©trebeu. 4. §tt mandjen ©tabten lebeu
biete reirfje Siirger, bie meljrere jpaufer Ijabett. o. ®er jiueite ©dmler
unferež gafjrgangež ift meiit greuitb; uujer fieljrer fjot ifjtt jcfjoit oft
belobt. 6. ®až Satjr f)at getoofjntidj 365 Sage; aber jebež bierte §aljr
(jat einen Sag mefjr. ©aget, lote biel ®age (jat biefeg ? 7. Um miebiet
lUjr jpeijet iljr? 28ir fpeižten imnter um 1 Uljr, aber bon ntorgen ait
merbeit mir um (jalb eiit lltjr fpetfen. 8. ®er Sfiater (jat mir bier, bie
Skutter fieben Sreujer gefdjenft; tuie biel Štpfcl tuerbe idj fitr biefeg

45

®c(b fcfommcn, lueitn ftlnci s J(pfe( cincit ŠJreujer foftcn? 9. $er ^februar
(jat miter affctt Sdtouateit bie toenigften £age. 10. $.er ©aftluivt (jat
Siterft mir jlocterlei SScine aužgejdjcnft; jctjt fdjenft er beren breierfei ait®.

Ponemčite ter nemški odgovorite: 1. Koliko je petkrat pet, sedem¬
krat sedem, šestkrat devet? 2. Jaz imam troje knjig, eno za
zabavo, eno za šolo in eno za crkev. 3. Naš vrt je stal pet sto
goldinarjev; vaš je bil cenejši. 4. Brat je daroval revežu tretjino
svojega denarja. 5. Je li vam znano, koliko je ena tretjina in
štiri petine jabolka? Je li to že eno celo jabelko? Je li manje
ali morda več nego eno celo jabelko? G. Koliko sester imaš ti?
Koliko jih ima tvoj bratrance? 7. Ktero leto štejemo zdaj po
rojstvu Kristovem (gen.)? 8. V luki sem štel dvanajst parobrodov
in petindvajset jadrenic. 9. Zvezd se šteje več miljonov; med
pomičnicami imamo tudi mnogo stalic. 10. Leta 476. po Kristu
razrušil je Odoaker rimsko cesarstvo.

XXXVI.

Jaka spregatev. 3if Itiultc dtmjugntioit.

Jako se spregajo glagoli, ki tvorijo imperf. ind. samo tem, da v
deblu premene samoglasnik (ber StOfant); torej nemajo v imperf. ni-
kakega nastavka, v 1. in 3. osebi sing. tudi nikakega osebila,
n. pr. pras.  id) biiib=e vežem, imperf.  id) batib; p/iis.  id) iu't)in=e vzamem,
imperf.  id) itii()iii; prag.  id) grKe, imperf.  id) gub; pr ds.  id) grnb-e,
imperf.  id) grlih. — Particip. perf. končuje se vselej na ril , in to ali
s prcmenjenim ali neprentenjenim samoglasnikom v deblu; spredej
ima sploh prednico gr, kakor slabi glagoli. Torej imamo perf. id)
fjabc ge bunb = rit, id) fjabe ge=m»mm = eit, id) Ijabe ge = grb = m, id) tjabe
gc gv«b«eit.

Po različnih premembah samoglasnika v imperf. in part. perf.
zamorejo se vsi jaki glagoli uvrstiti v pet velikih vrst.

Sprega sploh je taka-le:

Activ.

Prdsens:

1. id) £)inb=c vežem

2. bit biitb=eft

3. er, fic, e§ biitb=et

1. mir luttb=ctt

2. ifjr biitb=ct

3. fie biitbett

I n d i c a t i v.

Imperf.:
id) brtitb
bu banb-e)l
er, fie, ež bcinb

mir banb=e«
il)r banb=et
fie 6aub=en

Perf:

id) Ijabc ge=t>unb=en
bu f)aft

er, fie, cg l)nt »

mir Ijnbctt »

il)r l)nbet »

fie fjaben »

Plusquampf. :

1. id) t>atte ge»bunb=en

2. bit fjatteft »

3. er, fie, eg fjatte »

1. mir fjatteit »

2. ifjr Ijattet

3. fie l)atten

Futur.:

id) merbe binb=eit

bit mirft

er, fie, eg mirb »

mir merben »

iljr merbct
fie merbctt »

Futur. exact.:

1. id) merbe ge=buiib=en ()aben

2. bit mirft » »

3. er, fie eg mirb » »

1. mir merben » ■>

2. if)r merbct »

3. fie merben » »

Imperativ: 2. sine/.  6inb m veži

2. pl.  £>inb=ft vežite.

Infmitiv prds.:  biitbmtt

» perf.:  ge=btittb=Cli tjnben.

Particip prds.:  bittb fnb vežoč.

Pomnite: 1. V 2. osebi sing. prasenta in imperfecta ostane celo ose-
bilo samo za zobniki tl, t in sikavci a, r, d, fdu h
za vsemi drugimi soglasniki izpada e,  n. pr. id) bteib e
ostanem, bit bleib fl; id) (ieg e ležim, bit (ieg=(l; id) fdjleid) e

47

lazim, bit jdjteidpft; — vender id) giefj»c lijem, ba giefkcft;
idj fi|=e sedim, bit ji (prit i. t. d., kakor tudi pri slabi spre¬
gatvi.

V 3. osebi sing. pras. ostane celo osebi lo rt samo za zobnik i;
za vsemi drugimi soglasniki izpada c J torej: er 6(ei()4,
er Iieg4, er fdjteidpt, er giefH, erjt|4; vender: er lnitb=et,
er finb=et (najde), kakor pri slabi spregatvi.

2.  V imperf. je 3. oseba sing. vselej enaka 1. osebi. (Kako
je pri slabi spregatvi?)

Vaja: Spregajte glagole, o kterili smo govorili, v vseh časih indic,
(sing. in pl.)

XXXVII.

1. Vrsta. Pic crjtc (Cloffc.

Najvažnejši znak te vrste je i v sedanjikovem deblu, in to že
v 1. osebi sing. ali pa, ako je tukaj i morda oslabel v c ali kaki
drugi samoglasnik, vsaj v 2.  in 3. osebi sing. Ta i se potem tudi
nahaja v imperativu. Deli se ta vrsta v tri oddelke:

aJ 2 )rds.  i imperf.  n part. pf.  u

(oslabel v c) (oslabel v o) (oslabel v o)

id) £>inb=c vežem
> bing=e najinem
» bring=e silim
» )inb=e najdem
(») geliug=e 3. oseb. posreči se
» f(iitg»e žvenkljam
» riitg=e skušam se
» fcf)ting=e žrem, zavezujem
» fing=e pojem
» fiitbe vpadam, pojemam
» fd)tt>inb=e ginom
» fcf;luing=e vihtim (splavam)

» fprittg=e skačem
» trinbe pijem
» gtt)iitg=e primoram

pismenka pred part. perf. znači pomočili glagol.

48

fjabctl pri transit., feilt pri intransit. glagolu.

id; geneze ozdravim, bit gencf«eft, er gciteld, i. t. d., impf  id; gcitng,
perf.  id; bili gettef=eti.

Opazka:  Novi jaki glagoli bodo imeli zraven sebe vselej 1. samo¬
glasnik debla v imperf. in part. perf., 2. pomočili glagol
označen po I; ali l). Glagoli, pri kterili se to ne najde,
so slabi ter se spajajo s pomočnikom f;abcn.

xxxvm.

Pomnite:

bcr IpnuStjerr (g)  hišni gospodar
» Sort (a 1) jerbas
• SOtufjigganger (c) lenuh, pohaj¬
kovalec

» Slietercentner (c) metrični cent
» ©iutritt ( a ) vhod, vstop
» gliiget (c)  krilo
bic gredjeit prostost
» ^>ol;e višava
» SScrtegenljeit neprilika
« ©Dime solnee
» ^eierlidjfeit svečanost
bng ©otb (« bez pl.) zlato
» SJMatt (a) kovina
» @ig (a bez pl.) led
» ©fiimtrab (bi)  kolovrat
» geuer (c  bez pl.) ogenj
» jjiuuitcr ( c ) •'solba,

» (5)etb ( h )  denarji

Poslovenite:  1. Unfcr |>augl;err bong gcftcrit fiinf Slrbeifer, locldfe bcn
ganjen Sag Sbrbe flodjten. 2. Sag ©alb flingt fdjoiier alg bng (Sifon;
eg ift eiit eblercg SRefalL 3. Sictc SSotfcr boben fdjoit mn if;re greiljeit

Čuček,  Početnica nemškega jezika. 4

ernfig marljiv
madjtig mogočen
gcftattct dovoljen
inutl;h)itlig neporeden

evgiefjeit fid;, o, o, teči v
befinben fid), a, u, I;. biti v
ertnarmeit ogreti
eg mad;t ang je ga
beranftatten prirediti
berlieren, o, o, 1;. zgubiti

big prap.  do, doslej
belior adv.  predno
fogteid; » precej.

50

gerungett. 4. ©pringenbe Snabeit itnb firtgenbe 33?dbd)en fatjen mir im
©artcu; fie afjen mtb tvanfeu, mag tfptett bie (Sttcru gegebeit battcn.
5. ®er ©eift be§ SJienfc^ett fdjtmngt fidj in bie §of)e; er erfdfritft t>or
feiner SSerfegenljeit. 6. ®ie s Jtotf) jrningt ben -ftadjlaffigen jur Slrbeit;
fie I)at fcfjoit maneken Sfiitfngganger getroffen. 7. £>ilf bent Strmcu; bit
toirft fetien, mie angcuefjm eS ift, ifpu getjolfen ju tjahm! 8. ^m griitp
(ittge fdjmitjt ber ©dptee; bie ©ontte fdjmitjt baž ©i§ ber 93erge, unb
baS SBaffer ergiefjt fidj in bie 2f)dter. 9. ®ie entfigen Skagbe fpanuen
ben ganjen SBinter; fie fajjen fo tange ant Spinnrabe, big ba§ Sictjt
ertojet). 10. ®ie froljlidjen Snaben fdjtoauunen jmeintat liber ben breiten
glufg; fie bergafjen ganj ber ©efaljr, 1  itt metefjer fie fief) befanbett.

Ponemčite: 1. Ogenj je vgasnil, prodno smo ogreli sobo. 2. Ako
imaš dobro vest, ne vstrašiš 8  se nikoga 3 , tudi ne najmočnejšega
sovražnika. 3. Gospodar je s hlapcem meril 4  žito; bilo ga je
sto metričnih centov. 4. Mladost precej pozabi škodo 5 , ktero je
imela. 5. Dekle, pleti vencev 8  za svečanost, ktero priredimo 8  v
vasi! 6. Bogati Amsterdamec je zbolel, 4  ker je preveč jel, pil,
ležal in sedel 8 . 7. Priporoči me svojemu 7  stricu; jaz vstopim 8
pri njem v službo. 8. Komur 8  žvenkljajo denarji v žepu, ima
povsod dovoljen vhod. 9. Ptice splavajo svojimi krilivisoko v
zrak;  često jih zgubi naše oko. 10. Neporedcn fant zlomil je 4
steklenico, ktero je še kupila 2  stara mati (babica).

Vaja: Sestavite sami stavke, v kterih so porabljeni še ostali glagoli.

XXXIX.

2. Vrsta, lic jnteitc (žMnflc.

10  dolgi i; v prvi vrsti je kratek i, radi tega se je dvojil sledeči posamezni so¬
glasnik.

51

id) rietfpc dišim, vonjam
» fcbiebe potisnem, porinem
» fdjiefpe streljam
» jieb=e vrem
» 0ertier=e gubim
» iuieg=e tehtam, težim
» jielpe vlečem, idem
» flieg=e letim
» fliefpe pobegnem
» flief?=e tečem
» friet*=e zmrznem, zebem
» fricdpe lezem

3. Vrsta. Sli

Prus.  n )

id) bcid=c pečem
» fa£)r=e vozim
» grabne kopljem
» Xnb=e naložim, nabašem
» fdjhupe bijem, tolčem
» trng=e nesem
» ttmfdpe mijem, perem
» tnadjpe rastem

O pa z k a: Sem spada tudi glagol
id) maljlte, a perf. id)
slikam* sprega se cele

X

Pomnite:

ber Siicfer (c) pekar
» SSctgett (c) voz n
»  SEetc^ (a) ribnik
» jperbft (a) jesen
» SBergfeicfi (a) pogodba
» 9{egeit ( c ) dež
bie 9lu, Stue dobrava
» SBare blago

1  fjabert pri trans., feitt pri intrans. p

;lag<>In.

4 *

bie Grfjre čast
» &'6d)in kuharica
» (geite stran
» (gdjfange kača
» $raube grozd
» Sfugftcttung razstava
» Beit (/) čas
ba® ^šferb (a) konj
» ©rab (61) jama
» ®ifogramm (a) kilogram
» 9Reer (a)  morje
» 58iel) (a bez pl.) živina

begraben, u, a, (j. pokopati
geloinnen, n, o, 1). dobiti
juruthjie^en* ficl), o, o, 1). nazaj se

pomakniti

crgiefjcit fidj, p, o, 1). stekati se
brofjen žugati
belnbeit = faben naložiti
ttfifliefjert, o, o, b. steči se
fortfliegen, o, o, b. odleteti
?uru(h!ef)rcn, b. vračati se
jefjr frieren, 1). bud mraz trpeti
annefjmen, a, o, f). sprejeti.

Poslovenite:  1. ®erjenige, toeldjer bem befeibigten (jreitnbc bic jpanb
bietet, ift eitt berfo^nfidjer SRenjdj. 2. s Jhtr efjrfidje SRenfdjcit gcuicjjcn
bie greifiett; boje Seute gietjt mnit jur SSerantluortung. 3. SScr feinc
©fjre berforen fjat, [jat fidj felbft fctn ©rab gegraben. 4. $ie Sodjiu
mirb ntorgen ba® (dnger fieben at§ fjcute; benu fjeute mar ež

n od) ijart. 5. ®ie SSare [jat fitrtf SHograntm getoogen; id) [jabe babei 2
nidjtž gemoitnen. 6. ®ie ©otbateit Ijatteit ftfjott tange aitf ben geinb
gefc^offen; ba beganrt er ju f[iefjen itub jog ji d) Ijiittcr bie Sergc juriicf.

7. ®ie Silčidje ergiejjeit ficf) in bie gtiiffe, bie gfiiffe in bie SRecre.

8. SRcin SSater jdjob m id) nuj bie ©eite, a(§ mir bie ©efatjr broljte.

9. ®ie j3ferbe jogett fdjmer ben SBagcn; benn man [jatte ifjn ju fefjr
belabeit. 10. ®er Sader buf gutež SBrot; mir afteu eS jefjr gerne, benn
e» mar fdjmadijaft.

Ponemčite: 1. Mnogo je deževalo; kam je stekla voda? 2. V jeseni
odlete nektere ptice v južne kraje; v pomladi se k nam vračajo.
3. V našem ribniku je voda že v jeseni zmrznila 3 ; v zimi so
živali trpele bud mraz. 4. Kače lazijo po 4  gozdih in dobravah;
mi se vseli 5  ne bojimo, ker niso vse strupene. 5. Učitelj je
grajal neporednega dečka, ker je tolkel vbogo živino. 6. Naš
sosed nam je ponudil 0  pogodbo; mi smo jo sprejeli'. 7. Je li
tebi znano, da po dežu cvetice prijetnejše vonjajo in lepše cveto ?
8. Grozd, kterega smo poslali v razstavo, tehtal je pol kilograma.

1  Sestavljeni glagoli, kterih prednica je debelejše tiskana, so ločljivi. V priis. in

impf. glavnih stavkov stoji prednica na koncu stavka. - bei iljr. 3  ktcri pomočnik?

4  in. 5  Bor z dat. r ' impf. 7  kteri čas ?

53

9. Ne gabiti* dragocenega časa; videli boste, da se nikdar več
ne povrne 1 . 10. Ko so nam pokopavali 2  našo dobro mater, smo
vsi jokali'.

Vaja: Sestavite sami nekoliko stavkov, v lcterih se nahajajo do zdaj
še neporabljeni glagoli.

XLl.

4. Vrsta, pic uicrtc (Clafle.

1  kteri čas ? 2  irnpf. 3  trans, in intrans.

54

id) fireidpe mažem, črtam
» treib»e ženem
» lueidpc vmaknem se
> iueif=e kažem, pokažem
» §eif)=e 1  dolžim

5. Vrsta, pic fuuftc
Praš.  n, n«, u, o, ci

id) blnke pikam
» bratce pečem
» fathe padem
» fartg=e lovim
» fjau^e sekam
» b)alt=e držim
» IjeijN zovem (se)

» Iaff=e pustim
» (nitke tečem, bežim
» r«tf)=e svetujem
» ruke kličem
» fc£)taf=e spim
» fiofs=e sunem

Sem spada tudi
» gel)»e grem
in še nekoliko drugih.

XLII.

Pomnite:
ber ©enoffe tovarš
» CSrbapfel (cl)korun(krumpir)
» SBorttjeil (a)  korist
» gufj (ni)  noga
» £>irt (/) pastir
» jjnmfter (c) hrček
» SBorratl) (n 1) zaloga
» Sanbmonu {(fen.  o, pl.  lente)
kmet

Oerfloffeit (part. pf. od nerftiekeit)
minul

fdjeu splašen
leidjt lahek
geigig skop

red)ter, e, e§ desni, a, o
golbeit zlat, a, o
betudfgt (part. pf. od bemdljreit)
poskusen, spričan

1  zahteva ace. osebe in gen. stvari.

ber Hkanget (el) pomanjkanje
v SKorgeit (c) jutro
» Slngeftngte (part. par/,  od an=
ftagen) zatoženec
bic ,'perbe čreda
» ©cijfe ulica
» gutdjt (d  1) sad
» 2Bal)ri)eit resnica
» SSScibe paša
» Smnftjeit bolezen
» bie 'Jiadjridjt (/) vest
» linjdjnlb (bez pl.) nedolžnost
» ©djrift (/) pisava
» ©efettjdjaft družba
» ©rute žetev

bag $8erget)eu (c, verb. sabat.)  pre¬
greha

» Sebengmittet 1  (c)  živež

broljcit žugati
nnlcgeu fidj naložiti si
ertjntten, ie, a. (). dobiti
uerlaffett, ie, a, tj. zapustiti
jerreifjcit, i, i, I). raztrgati

tange ativ.

bamats »

tuieber »

nad) tpaufe »
Iteber »

bort »

dolgo

takrat

zopet

domu (domov)
comp.  rajši
tam.

Poslovenite:  1. Ser ftrebfame ©djtiter beflifg jidj intmer eiiter fdjonen
©djrift; er ittieb jebe Stadjtaffigfeit. 2. Ser geijige Skettfd) gteidjt bem
,'pantfter, ber fid) etueii groben SBorratt) ooit Sebengmittetn anlegt, aber
biefelbeit nidjt gettiefct. 3. 2Bo luaret itjr gebtieben? 2Bir riefett eud)

tange, aber it>r tjortet ltitS nidjt. 4. Sag frattfe Iftinb ifl erblidjett; eg
t)at buref) feiite Slranffjeit oiel gelitteit. 5. Ser ©ute nteibet bbfe ©efelb
fc^afteu;  er jdjeibet mit teidjtem tperjen ooit benfelben, ba itjrn bort uur
©efaljren brot)en. 6. Sfior jtuei gatjreit tuar bie @ntte beffer gebietjeit atg
im oerfloffeneit ^atire; ber Sanbmattn fjatte jicf) bamalg getjotfeit, im

oorigeit jjatjre titt er jebod) SRauget. 7. Skait tjatte ben Stngcftagten

eine§ fdpuereit SBcrgcjjeng gegcit bie ©efege gejietjeu; atlein er betuieg

feiite Uufdjutb uub geltiann bie gotbeue greiljeit mieber. 8. ©uter SRenjd)!
'Jiimm attež, mag id) t)abe, uur fjeijše mid) beitten greunb. 9. ?t(g itjr
gefterit fd)on in bic ©djute gegaitgeit luaret, er£)iett id) poit meittett
©ttern einen ®ricf mit ber 9tad)rid)t, bajg nteiit Srttber omt feitter
fdjtoerett Srauffjeit gtiidtidj gene jen ijt. 10. Sajfet 2  eud) uur omt bclodtjrteu
greunbeit ratfjcit; benit nidjt jebermaitn rčittj uitg ju uitferent SSorttjeite.

navadno samo v pl. 2  dat.

56

Ponemčite: 1. Na' paši si pastirji radi pečejo koran ter pležejo
po' drevesih. 2. Sluga je molčal, ko ga jo gospodar grajal, ker
ni govoril resnice*. 3. Preteklo noč sem slabo spal 3 , ker so kri¬
čali ljudje po ulicah in se vozili vozovi. 4. Splašsn osel je
popotnika tako sunil, da je padel ter si zlomil desno nogo.
5. Sadje ne pade daleč od drevesa. 6. Moji tovarši so me na
travniku  tako okoli gonili 4 , da sem jih rajši zapustil ter sem
tekel domu. 7. Vi ste preveč pihali, kajti ogenj je celo vgasnil.
8. Pusti svetovanje 5 ; svetuj sebi samemu. 9. Naš pastir žene
vsako jutro iz cele vasi čredo na pašo ter žvižga in poje. 10. Ne-
poreden deček je svoje nove knjige v kratkem času raztrgal.

Vaja: Sestavite sami nekoliko stavkov z glagoli, ki sc še niso
rabili.

XLIII.

Pogojni in želevni naklon. flcr fonjuitdit).

A)  Pomočili glagoli. $ie $ilf§t>erba:

1. id) fjab e

2. bit ljub cit

3. er, fie, eS t)ab=£

1. mir tjab-eu

2. itjr f)ab=et

3. fie ()ab=eu

1. id) Ijntbe

2. bu Ijatbeft

3. er, fie, eS  f;ntt=e

1. luir 1) at beti

2. ifjr fiatbet

3. fie IjtttPeu

Fras.

id) fei
bit febe|t
er, fie, eS fei

tnir febeu
ifjr febet
fie febeu

Imperf.

icf) mdr=e
bu torir=eft
er, fie, ež limr=e

mir tuar=en
ibjr market
fie marčen

id) merb=e
bu merb=ejt
er, fie, e3 merb=c

tuir luerb=eit
i()r )uerb=et
fie merb=eit

id) murb=e
bu ‘ murb=eft
er, fie, eS murine

mir murb=ett
ifjr murb=et
fie murb=en

1  ailf z dat. 2  acc. 3  impf. i  plusejuampf. 5  Verbalsubst. (bfi§ z inf.)

1. id; i)a6-e geljabt

2. bit ijab-eft

3. er, fie, es? tjab-C

1. mir £;ab=en

2. il;r I)ab et

3. fie Ijab-eit

Perf.

id; fei geluefeit, geiuorben

bu feUeft »

er, fie, e§ fei »

mir feuett

it;r feUet »

fie feneit » »

Plusquamjjf.

1. id; £jatt=e gefjnfit

2. bit f)tttt=eft

3. er, fie, e3 Ijtiibe »

id; lunr=e geluefeit, geiuorben

bu mriueft

er, fie, ež iuar=e *

1. mir tjntt eu

2. ifjr I)f»tt=et

3. fie Ijatbcit

mir mar=eit »
if)r toar=et
fie rnauett

Futur.

1. id) toerb=c f;abeit, feiit, tuerbeit

2. bit merb=e|t - » »

3. er, fie, cž luerb=C » » »

1. mir iuerb»en » » »

2. i()r merb=ct »

3. fie lucrbmn »

Futur. exact.

1. id) )uerb=e geljabt l)ciben, geluefeit feiit, geiuorben feiit

2. bit merb=c|t » » » » »

3. er, fie, e£ loerb=e »•»»»»

1. luir luerbmit

2. it)r luerb=et

3. fie luerbmn

58

B.  Značujoči glagoli. ®ie bebeutenben iberba:

plur. kakor v indic.

2. Imperf. conj. slabili glagolov jc celo enak imperfectu indic.
— ali pa se opisuje pomožnim glagolom id) niitriir, n. pr.:

ind. conj.

id) lobde id) lobd=e (redkokdaj Iob*ebe), ali

i. t. d. » ttiiirbe lobeit

i. t. d.

Imperf. COllj. jakill glagolov izvaja se iz imperfecta indic, pre¬
glasom samoglasnika v deblu, kder je to mogoče, ter dotaknenjem
osebila e; ako se samoglasnik debla nemore preglasiti, dotakne se
obliki imperfecta indic, samo osebilo c; n. pr.:

ind.
id) bmtb

ind. conj.  j ind.

id)  grub, id) grub=e id) fd)ofž,
bit griib=f)t
i. t. d.

conj.

id) brinb-c
bu baitb- Cf[
er, jte, eb bditb*e

i. t. d.

conj. ind. conj.

id) fdjoffce id) (ief id) tief=c
bu fd|5ff=e|f bu Iief=f(l

i. t. d. i. t. d.

3. Perf. in Plusquamperf. conj. tvorita se pri vseh glagolih
prasentom in imperfectom conj. dotičnega pomožnega glagola in part.
perf. značujočcga glagola, n. pr.:

perf. conj.

id) I)ftb=e gelobt, gejc^offen, gegrnbeu, gebuitbett id) fci gereist

bu I)ab=cft » » » » bu fcicjl »

er, fie, eb I)ab=c » » » > 1  i. t. d.

i. t. d.

59

plusquanipf. cunj.

icf) getobt, gefcfjoffeit, gegrabeit, gebuubeit id) mtirc gereibt

bu Ijatbeft » » » » bu »uarcfl »

er, fie, cb Ijatbe » » » » i. t. d.

i. t. d.

4. Fatur, in futur. exact. conj. razlikujeta se, kakor v pras.,
samo po 2. in 3. osebi sing. od indicativa, namreč:

futur. ind.

id) loerbe lobeu, binbeit, reifeit etc.
bu roirft » » » »

er, fie, eb tuirb » » » »

i. t. d.

futur. conj.

id) tuerb»e lobeu, binbert, reijen etc.
bu Uierbn’|l » » » ; »

er, fie, eb luerb=c » » » »

i. t. d.

futur. exact. ind.

id) luerbe gelobt tjaben, gereibt fein etc.
bu imrft » » » » »

i. t. d.

futur. exact. conj.

id) luerb=e gelobt Ijabeit, gereibt fein etc.
bu luertreft » » » » *

er, fie, eb t»erb*e » » » •.» »

i. t. d.

XL1V.

Raba conjunctiva. @ebraitd) brs fottjmtrttus.

Nemški conjunetiv so zlasti rabi, da izrazujemo 1. kako željo,
2. kaki pogoj, ako se djanje samo misli (conditional), 3. kaki namen.

1. Želja izrazuje se prasentom conj., ako jo sploh izrečemo,
n. pr.: ®er S&cmberer rcife gliidtid)! ®er fperr fei mit bir! Popotnik naj
srečno potuje! Naj je s teboj Gospod! — Imperfectom conjunctiva sc

60  —

izraz uje želja, ako hočemo tudi označiti, da je mogoče, da se vstreže
želji, torej za pras. ; plusquamperfectom conjunctiva pa, ako sc želji
ne more več vštreči, torej za perfect., n. pr.: SKkmt bergreunb bod) tdmc,
da bi prijatelj vender prišel! (V tem slučaji je mogoče, da še pride
ali ne.) Ako pa rečemo: SBemt ber grcitub bocf) gefommett tučire, da bi
bil prijatelj vender prišel! (V tem slučaji žalibog ni prišel.)

2. Pogoj izražen imperfectom cortj. znači, da se djanje sploh
samo misli, često pa tudi, da so pogoju ne vstreže v sedanjosti; iz¬
ražen plusquampcrfectom conj. znači vselej, da se mu v preteklosti ni
vstreglo. Taki stavki (odvisniki) spajajo so še z drugim (glavnim)
stavkom, v ktorcm se rabi isti čas conjunctiva. Med oba stavka more
se staviti veznik Ib, ako se hoče, n. pr.: SBcitu bit nr&eitjnm limreft, jo
littejt bit letne SKotI), da si ti delaven, ne bi trpel pomanjkanja (pa ti
nisi delaven). — 28etm bit nrbettjnm getuejen lučireft, Ijatieft bit lente Skoti)
gelitten, da si ti bil delaven, ne bi bil trpel pomanjkanja (pa ti nisi
bil delaven).

V pogojnem stavku ne rabi se opisan imperf. conj. —• v glavnem
sc more rabiti, a najboljša nemščina ga tudi tukaj ne rabi,
n. pr.: SBcitit umu in ber Sugeitb nidtjtž feritte (conj. impf.),  uergiijje man
gattj ber ©orgeit bež Sllterž; ober: SBemt man in ber ^ligeitb nidjtž lernte,
(jo) toiirbe mait ber ©orgeit bež SUterž ganj oergejfeit, ako se mi v mla¬
dosti ne bi nič učili, pozabili bi celo skrbi v starosti; — a nikdar:
SBemt ntait in ber Sugeitb nidjtž lentett mit rti e, (jo) miirtie man ber ©orgeit
bež Sttterž gnitj ticrgefjeit.

Ako se djanje ne misli samo, ampak se v istim komu stavi kaki
pogoj, rabi sc v pogojnem stavku indicativ. Jasno je, da sc v tem
slučaji more rabiti samo prils. ali futur., n. pr.: SBemt bit mir eineit
SIpfet gibft, leifje id; bit mein Skeffer, ako mi daš jabolko, posodim ti
nož; ali: SBemt bent ®naben bieje CSrgnfjtnitg gcjadeit loirb, jo luerbe id)
i£)m itodj eiit 33iid) geben, ako dečku dopadne ta povest, hočem mu
dati še eno knjigo.

V želevnih, kakor tudi v pogojnih stavkih more se veznik
menit tudi zanemarjati, samo da se stavek v tem slučaji mora početi
glagolom, n. pr.: SBirb bent Sitabcn bieje Erjafjlnng gcfalleit, jo luerbe icl)
ifjnt itod) cin S3ttd) geben.

3. Namen se izrazuje odvisnikom, početim veznikom tmiuit, brtfo,
nnf balo. Cas je priisens conj. — Često se taki stavki tudi kratijo
v intinitiv, spojen s ttnt 111, a to samo, ako ima odvisnik isti subject
kakor glavni stavek, n. pr.: ®er ffinter fauftc bir baž 53itd), bnmit bit

61

lerncfl, oče ti je kupil knjigo, da se učiš. (More li se ta odvisnik
skratiti?) — ®it ftiegjt nuj bcn jofjcu 93erg, bomit bit cine fdjoite StuSficfjt
tjabijt, ali um cine jcfjBue 8tužjidjt gu fjnben, Sel si na visoko goro, da
bi imel lej) razgled. — ®cr ffined)t fjnt bn» jjeit in beit ©tali getrngen,
bamit cv bic ipferbc futterc, ali um bic jilferbc ju fiittern, hlapec je nesel
seno v hlev, da nakrmi konje.

XLV.

Pomnite:

ber Scrtfjeibiger (c)  brambovec;
» 2anbe30ertf)eibiger deželni
brambovec

» SSerbienft (a  bez pl.) zaslužek
ba8 » (a)  zasluga

ber IRatf) (a, pl. bic 91atf)jd)Iage)
nasvet

» 93etagerte (part. pf. od bclngern)
obložen

» 9i6mer (c) Rimljan
» 3tu|en (c  bez pl.) korist
» ®artfager (c) Kartagenec
bnS ©elthjfcu (tj vest
» Unrecfjt (a bez pl.) krivica
» ®f)ter (a) žival
» jbnuStfjier (a) domača žival
bie Slmeije mravlja
» 2Belt (/) svet ■

» SSertfjeibiguug bramba
» ©ier^eu pl.'  jajčica

crfjnften (part. pf. od crf)n(ten)
ohranjen
fjaužlicf) domač

berjo^uen fic^t spraviti se
fjerrfd^eit vladati
einnclpuen, a, p,  h- vzeti
bejprecfien jid), a, o, 1). pogovoriti se
nueOritteit izvaliti
nufjiejen, o, o, I). izroditi
einjdjlumment, 6. zaspati
befofgeu (z acc.) ravnati se po čem
Cž gi'6t (z acc.), je (z nom.)
toefjren poučiti

ricljten jid) (nad) z dat.) ravnati
se po

ffeibcu oblačiti

uuterioerfeu, a, o, f). podjarmiti

redjt adv.  prav
jufnrnmeu » skupaj.

Poslovenite:  1. SBcutt bod) uujer ©eiuijfen nientafS eiufcfjlummerte!
2. SSenn man bodj jcbivcmauu alfe? redjt mačete! 3. Sficbc uuS bod) bic
3ugntb etoig erfjatten! 4. SBarejt bu cin gejdjicftcr unb ffeijjigcr Sfrbeitcr,
jo fjattejt bit itnmer eineu SBerbienft. 5. SSeitn baž ŽSoIF einig geluejen
toiire, jo f)fitte e3 jcine greifjeit erfjaften. 6. SBenit ber Kraute bcn 3tatf)
jeinež Strjtež Bcfotgt tjdtte, luare er jdjou bor jjajrett gencjcn. 7. 2M)iu
farne eS mit ber Sugcnb, locnu c? kine ©djulen gdbe. 8. ®ie jorgjameu

kako se glasi nemški nom. sing. V

02

CSCtern Meljrett ifjreu ©oljit, bnutit er fid) nadj itjrert SBorfen ricfjtc.
9. 2Bir ffcibcit utt» im SBtnter itmrm, bamit e» itns 1  uicfjt friere.
jpauuibat ifi gegen 9iotit ge^ogeu, um bic Monter ben ®artfjagern 311
untermerfen.

Ponemčite: 1. Da lii se vender vsi sovražniki spravili ter skupaj
človeštvu na korist delali! 2. Da bi vender vedno vladal mil¬
na zemlji! 3. Da bi se vender vsaka krivica na svetu popravila!
4. Da ne bi imeli 2  domačih živali, bi li 3  lahko živeli? 5. Da
drevesa ne bi čistila zraka, bi li ostali ljudje zdravi? 6. Da lii
se bili obleženi boljše branili, ne bi bil sovražnik vzel mesta.
7. Da vam mi nebi bili pomagali, sami se ne bi bili rešili. 8. Deželni
brambovci so se sešli, da bi se pogovorili 4  o hrambi. 9. Ptice
si delajo gnezda, da izvale jajčica 4  ter izrede mlade. 10. Mravlja
je celo leto tako marljiva, da ne bi po zimi trpela pomanjkanja 4 .

Vaja: Izrazite v plusquamperf. conj. 1., 2., 3., 4., 5. — v plus-
cptamperf. ind. 8., 9., 10. ter odvisnik izrazite infinitivom.

Nepravilna spregatev. $tc mtrrgelmii^tgc foitjugattoit.

Nepravilno se spregajo glagoli, kteri izvajajo svoje čase iz raz¬
ličnih debel, ali kteri imajo sicer samo eno deblo, pa mnogo jako
skračenih oblik. Ti so:

1. Pomočni glagoli za čase. Njih spregatev vam je žc znana.
§ettt ima tri debla, Ijalnui mnogo skrčenih oblik, n. pr. bu fjaft iz bit
tjatneft, er Ijat iz er Ijntnet, id) Ijatte iz id) fjab=et=e, i. t. d. MJcrtlcn se glasi
v 2. osebi sing. prit s. bu mirfl iz bu mirb=eft, v 3. osebi sing. pras. pa
osebilo celo odpade;

2. tfjutt storiti gubi v inf. in v prits. indic, pred vsakim so¬
glasnikom v osebilih e; radi tega je inf. tfjun, mesto tfjiueu. Sprega
se torej tako-le:

ind. pras.  idj ttjme conj. pras.  icfj tfjit=e

XL VI.

bu tljiuft

bu tljmeft

er, fie, ež tfju=t

er, fie, eS tipne

mir tlju=n
tfjr tlju=t
fie tfju»n

mir ftjiueu
iljr tljiuet
fie tfunen

2  prva oseb. pl. 15  ne izrazuje se v nemšč. 4  na <lva načina.

63

ind. imperf.  idj tljat

bu tf|at=eft
cv, fie, c§ tfjat
luir t^at=cn
ifg tljabet
fie tljaPen

ind. perf.  icf) fiate getf)an i. t. d.
part. pras.  ttpneub

conj. imperf.  id) tf)aPc
bit tt)iit=eft
er, fie, cž tf)iit=c
luir tljaben
ifjr tf)dt=ct
fic tljaPen

imper. 2. sine/.  tf)u

2.plur.  tf)ut (redko: tt)U-ct);

3. bringett prinesti, bcnfen misliti, biiufett zdeti se (impers.). Pras.
teh glagolov je pravilen; imperf. indic, se glasi: id) brad)=t=e, bac^=t=e, eS
bdndpbc mir ali ež buitPPe mir —• imperf. conj. idj tirddphe, bddj=Pe, c§
bditdpkc bunhhe mir. Perf. idj fjabc ge=bradj=t, ge=bad)-t, e§ I)at mir gc=
battdjd, gedtiiuM;

4. fbtiiten moči, iitogett (Želov, semtertje «liteti»), foden morati, biirjcn
smeti, moden liteti, miiffen morati, toiffen znati. Ti glagoli so pomočiti
glagoli načina; zovejo se praterito-prasentia, ker je njih pras. iz starega
imperf. nastal; novi imperf. in perf. sta slaka. Spregajo se tako-le:

ind. pras.  id) faitit mag jod barf mid muj§ meifj

bu famnft mag=ft fod=ft barf=ft mitbft ntufžd meijpt

er, jie, ež faitit mag jod barf mid ttmjg meifj

mir fottit-ett ntbg=cn fod=ett biirf=ett mofhett ntuff=eu miff=cn

if)r foittt=(e)t mog=(e)t jod>(c)t bxirf=(e)t mod=(e)t mtifj=(e)t mijj=(e)t

jie fbnmen mog=en fod=en btirf=en mod=ett tttujj=en mijf=ett

ind. impf.  idj fottti=t=e iitodpt=e joH=t=e bitrf=t=c mod=t=e mitfS=t=e ttmfžhbe

conj. impf.  idj fbttmPe mbdpt=e fod=Pe biirf=t=e molPPe muf§»t=e miijM=e
i. t. d.

ind. perf.  id) ljube gedottttd ge=modj=t ge=jod=t gcdmrfd ge=mofl=t
ge=mujž=t gedottjžd.

Part. perf. prvih šest glagolov glasi se kakor mfin., ako je v
zvezi z inf. drugega glagola; n. pr.: (jd) babe fdjreibett kdltttett ; bu tjaft
fejen lldutten, aber bein %ttber tjat eS nid)t gefoitttt.

5. Šest glagolov se sprega celo pravilno po slabi spregi, samo
da gube v imperf. in part. perf. sedanjikov preglas a, ki se sicer
dandanašnji že piše navadnim e. V imperf. in part. perf. se tedaj
prikaže prvotni samoglanik tt. Ti so:

ind. pras.  id) bretttue gorim, temne poznam, ncittne imenujem, rentne
dirjam, jettb=e pošljem, mettb=e obrnem.

04

ind. impf.  id) brnnn=t=e, fann*t*e, naitmbe, rnnu=t=e, fanb=t=e, umnb=t=c.
conj. impf.  id) 6rfrm=et=e, ffnmehc, ncnn-ebe, murebe, fcnb=ebe, toenb=et=e.
ind. par/,  id) pobe ge=brnnn-t, gc=fflnn=t, gemaund, b. ge=rann=t, I). ge=fanb t,
gc=hmnb't.

Part. perf. zadnjih dveh glagolov glasi kg tudi: gc=feub=d, ge-lucttb-d.

tterlaffert, ie, a, 1). zapustiti
bcffern fid) poboljšati se
fommett, o, o, b. priti
Uerbieten, o, o, l). prepovedati
erreidjett doseči.

Poslovenite:  1. 3d)u bciite s j3ftidjt ltitb fummere bicfj uid)t um bož ©crebc
ber Seute, bcncrt e§ uiemaitb redjt madjen fann. 2. ©in S3ote t)at unS
bic 9t<id)rid)t gebrodjt, bofšS baž §au§ uujerež SQ3o^tt£)dterg obgebrount
ift. 3. §atte ber (eidjtjiintige ^iingling on bie bitteren golgen feincr
9iad|ld)figfeit gebod)t, jo loare er nid)t uugtudlid) getcorbcn. 4.
boudjtc mir iiberftiif)ig, in biefer florcu SIngelegentjeit uod) cin SBort ju
nertieren. 5. ®er grenttb fjat nid)t ntefjr tfjitn fbnnen; bn fjattejt bid)
ouf frembe §ilfe nid^t jo feljr oerlaffett follen. 6. ®a3 auSgeloffene ®iub
Ijot nidjt jur Santc gctjcn biirfen; ol§ cž fid) gebeffert Ijotte, burfte cS

1  kako se glasi «prevzetnež» ‘?

XLYII.

Naučite se te-le besede:
ber ®otc sel, poslanec
» Sutjdjlupj (a  1 ) sklep
» ©nfcl (c)  vnuk
»  ©tonb (ul)  stan
» Stoter (c) jahač
» ©roben (cl)  jama
» £>cnjdjcr (c)  vladar
bie iperfon (/) oseba
» Ulotur (/) priroda
» kation (/) narod
» golge nasledek
» Stugelegenfjeit zadeva
boš ©erebc (o bez pl.) govoričenje
■■ ©efdjenf (a)  darilo
» ipulucr (e bez pl.) smodnik

leidjtfinnig lahkomiseln
ungtiidlid) nesrečen
iiberfliijfig preobilen, nepotreben
flor jasen
gcitou točen
l)offčil)rtig prevzeten 1

bcgegnen, b. (z dat.) srečati
beurtf)ci(cn presoditi
erlernen naučiti se
unternelpnen, o, o, 1). (z acc.) lo-

• ti ti se

crfinbcn, o, n, (). izumiti
abmenben odvrniti
abbreuneu, b. pogoreti

65

jur STantc fommen. 7. S53ir burften geftern ba§ nidjt uerfaffen;

ber 2trjt l)atte e» un§ berboten. 8. SBemt man et)oa§ erreidjeu mili,
ntu]§ man jiterft genait toiffen, lua§ man itritt. 9. ®u rnagjt reben, )ua§
bu hiifift; mir bleiben bei linferem Sntjdjluffe. 10. §aft bn geloufst,
maž bu ju tf)im geljabt fjajt, um bie broljeube ©ejaljr abjutceubeu?

Ponemčite:  1. Kaj stori vljuden deček, ako sreča osebe, ktere
mora spoštovati? 2. Babica (stara mati) je vnuku prinesla kaj
lepa 1  darila. 3. Kdor si misli, da je viši od svojega stanu, zove
se 2  prevzetnež :! . 4. Jahač htel je skočiti čez široko jamo + , pa
ni mogel*. 5. Deca ne sme vsega storiti, kar hoče, ker še ne
more 6  presoditi, kaj je 6  dobro, kaj slabo. 6. Ste li znali, kar
vam je učitelj vkazal, da se vsi naučite? 7. Poglej 7 , kamor hočeš 8 ,
povsod vidiš čudeže v prirodi. 8. Slavne vladarje, ki so se lotili
važnih djanj ter jih srečno dokončali, imenovali so narodi velike 9 .
9. So li Rimljani že poznali smodnik? Ako ne, kdo je izumil,
kako se dela ‘°? 10. Helvetski narodi so več nego enkrat poslali
svoje poslance k Caesaru, da bi 11  ga prosili za mir.

Vaja: Sestavite samostalne stavke, v kterih se nahajajo do zdaj še
neporabljeni glagoli.

XLYI1I.

Trpni položaj, itjar. JInffhmm.

Passiv se v nemščini pogosto rabi, in to ne samo v takih slu¬
čajih,  kder je že v slovenščini trpna oblika povsem jasna, ampak
tudi, da se izrazi mnogo slovenskih tvornih stavkov, ako je glagol
reflexivno porabljen ali ako stoji v 3. osebi množine bez določnega
osebka, semtertje ako stoji v 1. osebi množine ali celo v 2. osebi
jednine. Oblike se tvorijo pri vseh glagolih celo enako, namreč trp¬
nim deležnikom glagola, kterega spregamo, spojenim s pomočnim
glagolom merilen. Samo pomočni glagol sprega se po vseh časih,
trpni deležnik značujočega glagola ostane vedno nepremenjen. Po¬
lnočnega glagola spregatev je že znana, samo v perf. pazite na
opazko XXII,  2. Po takem imamo n. pr. od glagola loben:

1  absol. superl. 2  UtCUt ncttttt) kt.cri sklon še mora biti v *kdor»? 3  acc. 4  ned.

spoln. r ’ kako se glasi tukaj part. perf. V c  v neinše. na koncu tega stavka. 7  bon

tuerfeit. 8  mbgeit. 9  določ. spoln. 10  man. 11  um ju z inf.

Guček,  Početnica nemškega jezika. 5

66

idj toerbe

bu toirft
er, fie, e§ toirb
toir toerben
ii)r toerbet
fie toerben

id) Irntrbc geiobt
bu tourbeft »
i. t. d.

id) biu geiobt toorben
bu bift » »

i. t. d.

id) tonr geiobt luorben

bu toarft » »

i. t. d.

id) toerbe geiobt toerben

bu toirft » »

i. t. d.

id) toerbe geiobt ioorbert feiit

bu toirft » » *

i. t. d.

P a s s i v.

Pruse n s.

indic.

geiobt hvalijo me

(pohvaljen sem)

Iinptrf

Perfert.

Plustpi amperf.

Futur.

Fatur. exart.

conj.

id) loerbe geiobt

bu toerbeft »

er, fie, eS loerbe »
toir toerben »

ifjr toerbet »

fie toerben

id) toiirbe geiobt
bu toiirbeft »
i. t. d.

id) fei geiobt toorben
bu feieft » »

i. t. d.

id) loiire geiobt toorben
bu točireft >
i. t. d.

id) loerbe geiobt toerben

bu toerbeft » »

i. t. d.

idj loerbe geiobt toorben fei n

bu toerbeft » » »

i. t. d.

Imperativ:

f 2. sim/,  toerbe geiobt bodi hvaljen
1 2. plur.  toerbet geiobt

, „ . . ( pras.  geiobt toerben hvaljen biti

Jnnmtiv:  t . „ '

1 perf.  geiobt toorben )etn

Particip perf.  geiobt hvaljen.

Prav tako se sprega: id) loerbe gebunben vežejo me idj toerbe
getrieben gonijo me, i. t. d.

XLIX.

Pomnite:

bet 93unbe3genoffe zaveznik
» getbtjerr (g)  vojskovodja
» ©rjljerjog (a)  nadvojvoda
» @ejd)idjt§jd)refber (e) zgodo¬
vinar

» ©tepljant (/) slon
» SEftarltptn^ (al) trg
bit' SBiifte puščava
» SBcgebenfjeit dogodek
Saft (/) tovor

» Setdjtigfett lahkota (mit S. lahko)

> Sage položaj

Ibfjaitbhtng razprava
» (Srgdt)(ung pri povest
ba§ SPtofter (c 1) samostan
» Drcifet (c) orakel
(») Sljrita (a) Afrika

Opazka:  1. Samoprehajavni(transitivni)glagoli imajo popolni passiv;

neprehajavni (intransitivni) zamorejo se nahajati v pass.
samo v 3. osebi sing.

2. Ako se izrazuje nemški stavek v slovenščini activno,
je nemški subject slovenskemu stavku object, nemški
prSpositionalni object pa subject, a glagol ostane v istem
času act., v kterem je nemški passivni stavek. V nem¬
ščini rabi se predlog uott pri živih, burri) pri neživih
stvareh, n. pr.: SSou mir luitb ber SSoget gefuttert, jaz krmim
ptiča; burd) ben ©eritdj ttmrbe id) ouf ben Sraitb aitfmertfam
gemad)t, smrad me je opozoril na požar.

Poslovenite: 1. SSom Sattbmartn merben bie getber bebaut. 2. SSott beit
©cfdjidjtžjdjreibern trerbeu Diete 33egebenf)eiten unb glattjenbe Stjatcn
grofjer SDidnner erjatjtt. 3. S3on ben ©lepfjanten inerbert jefjr grofje Saften
mit Seidjtigfeit Diete Sage tang burd) bie SBiifte getragen. 4. SSou beit
©d)iitern toerben tfieitž gute, tfjeitS fdjtedjte Strbeiten gemadjt. 5. SSon
beit Drafetu ttmrbe grofje« SMnnern oft fefjr merftoitrbig propfiejeit.

6. SSom Saifer Sojef bem 3'ueiten finb Diete ®tofter aufgetjobert tuorbeu.

7. ®ic ©djtadjt boi ?tžper« ift bom ($r ( g£jergog ftart getnonneu tnorbe«.

merfltmrbig pomenljiv, čuden
gfaugcnb (part. prfts. od g(dngen)
sijajen

nfiatifd) azijatski

ailfftdvcn pojasniti
Itanbel treiben, ie, ic, f). trgovati
bebauett obdelovati
propt)cjeic« vedeževati, proroko-
vati

rtiifftcben, o, o, t). digniti, raz
pustiti

fd)ctte«, a, o, t). zmerjati
beenbeit dovršiti

tfjeitS — tt)citž roord. rov.j.  deloma
— deloma.

68

8. SSoii beti 5pf)ottt§iern ift and) in ©ubafrifa £>anbel getrieben Inorbcn.

9. ®er $elb()etr ift burd) eineit SBrief feinež Simbežgeitoffen liber bic
Sage bež ffeinbež aufgeflart roorben. 10. Ser 9iante bež Sejdjeibeucn
tuirb bon beit Seuten felten genanttt.

Ponemčite passivno: 1. Mi smo pozdravili prijatelje. 2. Osel je
nesel 1  težko breme. 3. Učitelj nam je pripovedoval jako lepo
pripovest. 4. Za marljive učence se je že mnogo storilo in se še
bode več storilo. 5. Naš prijatelj je bil včeraj vzet med 2  vojake.

6. Gospodar je hlapca jako zmerjal, ker ni dovršil svojega dela.

7. Aleksander Veliki je vzel mnogo azijatskih mest. 8. Blagi
človek je storil revežem 3  mnogo dobrega. 9.Učenjaki so že spisali
mnogo važnih razprav. 10. Trgovci pokupijo 4  vse blago, ktero
najdejo na trgu.

Vaja: 1. Izrazite vse nemške passivno stavke activno.

2. Poskusite samostalno nastaviti nekoliko nemških passivnih
stavkov.

L.

Nekoliko o tvorenji nemških sestavljenih besed.

(Eiutrffs umt bet* jjtiiiiutjj beutfdjcr jufttntmcitgcfc^tn* Piivtcr.

A.  Sestavljene samostalnike tvorimo:

1. Spajanjem dveh samostalnikov, tako da prednji določuje zad¬
njega; prednji zovese določujoči (SBeftimmungžtriort), zadnji pa temelj ni
(©runbtoort) del sestavljenega samostalnika, kterega spol se tudi vselej
ravna po temeljnem delu, n. pr. bie ©cfjtnc^t (/) bitva, bcr Jftitf (a)  klic,
daje: bcr ©dfjlcidjtritf (a)  klic na bitvo; bnž gimmer (c) soba, bie Sl) tir e
duri, daje: bie jjinmicrtlptre (sobna vrata) = duri; ber ®opf («1) glava,
ba§ Ipaar (a) las, daje: baž Sopf§aar lasje (na glavi). Gesto je določujoči
samostalnik popolni genitiv, posebno ako je mase. ali neutr., n. pr. ber
®onig (a) kralj, baž SBaffer (c) voda, daje: baž ®bitigžtt>affer voda kraljica;
baž Sanb (61) dežela, baž (SJcfcB (a) zakon, daje: baž Sanbežgefejs de¬
želni zakon.

2. Spajanjem pridevnika se samostalnikom, n. pr. fjocf) visok, ber
■Dfutt) (i a  bez pl.) daje: bcr Jpodjimttf) oholost; frei prost, bcr @eift (6) duh,
daje: ber fjfreigeift svobodomiselnih; ebel plemenit, ber SJfnini (61) mož,
daje: ber ©belinami plemič.

impf. 2  ( i,u. 3  subst. adj. 4  fntur.— v kterem času mora potem biti « naj dejo« V

— 69

S.  Spajanjem glagolskega debla se samostalnikom, n. pr. fnfjr cit
voziti, ber 2Bcg (a) pot, daje: bet galjnueg; breiuven goreti, ber ©toff («)
snov, daje: bet ®tenujtoff gorivo; jdjlminiineu plavati, bie ©djute šola,
daje: bie @d))inunnfd)ule šola za plavanje.

4. Spajanjem členka (pariiculae)  se samostalnikom. Najnavadnejši
členki za tvorenje samostalnikov so: nl>, lu', ge, er, cnt, erj, tut,
tir, uer in vsi predlogi. Med temi značijo ab in ent nekako od¬
vzetje; uit znači ne tor izrazuje nasprotje od temeljnega samostalnika;
ut znači nekaj prvobitnega, erj nekaj velikega, visokega, n. pr. bet
'K&fntt (al) odpad; ber Segriff (a)  pojem, ber ©rjolg (a) vspeli, bas
@eM]ct) (a)  grmovje, ber Gšittgaitg (a 1) izguba, bet @rj()etjog (a) nad¬
vojvoda, bet Uubnut (a  bez pl.) nehvaležnost, bet Urjprung («1) izvor,
bie aSctmtnft (bez pl.) um. Predlogom sestavljeni samostalniki so n. pr. bie
'Hufidjt (/) pogled, bie 2tufficf)t nadzorstvo, bie 9tad)jldjt prizanašanje, bie
Uberfidjt, pregled, bie 93orfid;t previdnost, i. t. d.

5. Pritikanjem piritiklin Ijcit, Itcit, frl)aft, tljuill, ki so stari samo¬
stalniki, večidel na pridevniška, pa tudi samostalniška debla; til in ci
pritikamo na mase.; sploh značijo ženske ali obrtnije istega stanu kakor
mase. Ako jo v zadnji slovki debla a, o, it, preglasi se ta samoglasnik,
it 11 g pritika sc na glagolska debla. Tako imamo n. pr. bie SBeižfjeit
(bez pl.) modrost, bie .jjeiterfeit (bez pl.) radost, jasnost, bie Suecfjtfdjaft
sužnost, baS Ipeiligtljitiit (b  1) svetišče; ■ — bie 9tad)barin (/) sosedinja,
bie Dtritljiit svetovalka, bie ©nrhterei vrtnarstvo; - bie ©euejuitg (bez pl.)
ozdravitev.

Pomnite: Vsi sestavljeni, samostalniki sklanjajo samo te¬

meljili del.

Vaja: Tvorite sestavljene samostalnike iz teh-le:

t. ber ©arteit, baž £auš; ber Sdpitni, bie StircEje; baž §auž, ber
Sfncdjt; bie ©cfptte, baž §eft (a) zvezek; bet Samu, bie gkudjt;
bie Hkilcf) (bez pl.) mleko, bie ®ut)(e£l); bie ©Dime, bnS £id)t; ber
grutjltng, bie Suft; baž .§015 (bi)  les, bet Strbeiter; ber ®ote,
ber Sbrief; ba£ Xf;or, ba^ ,£>au»; ber diod, ber SBiitlcr; bie ,'paitb,
baž ®ud); bie Saft, ber SKagcu; bab Sbett, ber Slujs.

Pri kterih sc pusti temeljni del zameniti z določujočim
delom, tako da sc dobe novi sestavljeni samostalniki?

2. {tein, ber 50hitf) (a  bez pl.) srčnost; Ijodj, ber Sbau (a) stavba;
t)ocf), ber ®rttd (al) pritisek; tief, ber ©ang (a 1) hod, hoja;
jdjoit, bie ©djrift (/) pisava; jdptell, bie ijkeffe tislcalnica;
blau moder, ber ©tift (a) klinec; tjart, ba§ £t>4; lucifj bie

70

S3ucf)e bukev (sestavljen samostalnik znači: gaber); treicf)
mehek, bn» ®[)ier («) (sestavljen samostalnik znači: meh¬
kužec) ;

3. fiit)C=eit, bog |>oru (bi)  rog; Ijeil=ett, bag Skittel (c)  sredstvo;
I)or=en, ber ©nat (al); fouf=eit, ber ipreig (a) cena; foc£;=eit, ber
Soffet (c) žlica; fofbett, bie apnile dvorana; £nuf=eu, bcr ©cfjritt (a)
korak; tnelb-eit, ber (jettet (c) listec; rnudpcu, bag ,3 itn tu er (c)
soha; jdjreib=ett, ber Sijdj (a)  miza;

4. odpustek: nb in laffen; rešitev: ent in Ijeben; trditev: bc in
Ijaupteit; uslišanje: ge in Ijoreit; pripovest: er in jdfjleu; ne¬
zadovoljnost: uit in jufrieben; stara babica: ur in bie ©roji'
mutter; nadškof: erj in ber Stfcfiof; predmestje: Dor in bie
©fabt; opustek, zamuda: miter in Inffeit.

LI.

B.  Sestavljeni pridevniki tvorijo se, ako spojimo:

1. samostalnik s pridevnikom, n. pr. btukrott) rdeč kakor kri;
eljr-Iog bezčasten;

2. pridevnik s pridevnikom, n. pr. bitterbofe jako hud, a, o (iz
bitter grenko, in boje hud); bunMgrim temnozelen, a, o;

3. glagolsko deblo s pridevnikom, n. pr. rebjelig govoroljuben (iz
reb=en in fefig blažen); ladjluflig smejav (iz ladjett in luftig vesel);

4. členek s pridevnikom, n. pr. umrein nečist; ge=fitgig voljen.

5. imensko ali glagolsko deblo s pritiklinami Itd), bar, l)aft,
fant, ki so stari pridevniki, n. pr. furfblid) kneževski; af)ti=Iic£) sličen;
ftrafdid) kaznjiv; jfitcfjhbar rodoviten; bnuhbar hvaležen; brmtcf|=bar rablji v;
tebdjaft živahen; feljlerdjaft pomoten; jcfjnterjdjaft bridek, hud; fpar=)am
varčen, štedljiv;' bieg=(am gibljiv; reg=fam živ.

Pomnite: Pridevniki, končujoči se na Itd) in bar, imajo nekako trpno,
na !)aft in fant pa tvorno značenje, kakor se to že razvidi
iz prednjih primerov.

Vaja: Tvorite pridevnike iz:

1. ®er Ijiimnrf (c)  nebo, Ijodj; ber ©djitce, toeijš; bag @rag, griitt;
bag SBaffer, bidjt; bag (Sijen, fejt trden; bag Ipaar, ffein; ber
©djeitt (a bez pl.) svit, videz, tjeilig svet; ber ©tein (a)
kamen, fjart; ber ipfeil (a) pušica, gefcftluiub hiter; bie iilajje
mačka, artig na lik;

2. Ijodj, roti); brennett, Ijeifj;

3. ber £>err, bie ftlage tožba, ber SOiann;

4. ratfpett, ef)r=eit, fjeibeit;

5. kako so glase nasprotja od: nrtig, bebeutettb velik, gtidbig
milostivj lieb ljub, lefetlid; bralen.

LIL

6'. Sestavljeni glagoli tvorijo so, ako spojimo:

1. samostalnik z glagolom, n. pr. l;aubd;abeu (imperf  l;anbl;abte,
perf.  gel)nnbf;abf) rabiti, Hrirbjdjaften gospodariti;

2. pridevnik z glagolom, n. pr. frei=£affeit izpustiti, toa^r=fogett
vedeževati;

3. členek z glagolom, n. pr. be=tuad;eit varovati, erdjafteu dobiti.
Pomnite: Sestavljeni glagoli so ali ločljivi ali neločljivi. Ločljivi

so tisti, kteri imajo določujoči del naglasen, n. pr. frci-
Inffen, pras.  id; tnffe frči, impf.  id; Itefs frči, pf.  id) I;abc frei=
tjedaffen. V part. perf. stavi se torej augment med dolo¬
čujoči in temeljni del sestavljenega glagola. Vse na-
glašene prednice najdete označene debelejšim tiskom.

Neločljive prednice so: be, etit, 0C, er, n er, ter, Ijiltter
in ttiibcr. Glagoli, sestavljeni s temi prednicami nimajo v
part. perf. augmenta, n. pr. bcgleiteit, perf.  id; f)abe begleifet;
id; entfjatte midj vzdržujem se, perf.  id; fjabe mtd) ent^otten;
id; gehnitite, perf.  id; fjabe gelDomtcn; idj berliere, perf.  td) l;abe
bcrlorett; id; jer6red;e razlomim, perf.  id; I;ctbe jerbrodien; id;
Ijiittergefje prevarim, perf.  id; l;abe £;intergnngen; id; iuiberfpredje
vgovarjam, perf.  id; l;abe nuberdf>tod;en.

Naučite se te-le besede:
ber jjimmel (c) nebo
» ©d;nee (a  bez pl.) sneg
bie $offmutg up

Hnberfc|en ficfi v bran se staviti
Uttttoerfett, a, o, I;. zvrniti
betrnuern žalovati po
nbfdircibeii, ie, ie, 1;. prepisati
redjtfertigen (part. pf.  gcrcctjtfertigt)
opravičiti

l)ori)ad;ten = ad;ten

loefagett fid; odpovedati se
fel;lfd)lageit, n, a, I;. izpodleteti

ituad;tfant nepazljiv
geftorbeit (part. perf. od fterbcti)
vmrl

eroberu vzeti

bergrabeu, it, a, I;. zakopati
bereitž ud v.  že, vže.

72 —

Vaja: Sestavite stavke iz teh-lc besed v pršiš., imperf. in perf. :

1. ®er tapferc ©olbaf, ber gcinb, fictj tuiberje^eu.

2. ®er uimdjtjame ®itecf)t, ber SSageit, nmluerfcu.

3 .  ®ie Skntter, i£;r Stinb, berftorbeu (= geftorbeu), betraueru.

4. ®cr nadjtaffige ©djiiler, bie 2hrfgnbe beS greuttbeS, abjdjreibeu.

5. ®cr Seljrer, bie Sibiuefenfjeit bež ©dgderS, bie ©djute, red)t=
feriigeit.

(i. ®ic ©cbdbctcn, bie toeifen SJfdmier, jcbe^eit, Ijudjadjtnt (= adjten).

7. ®cr brnbe Skeitfd), bie jcfjledjtc ©efettfdjaft, jid) ložjageit.

8. ®ic špoffmtug, mmtdjer Skeitfd), bereitS, frfj(fdj(ngeit.

9. Sdejnnber ber ®rofce, bie ©tabt ®t)ru§, erobern.

10. ®ie aiten ileute, bie ©dja|e, bie Srbe, bergrabcit.

liii.

Najvažnejša pravila o razvrstitvi besed v stavkih.

gic midjtigftnt Itcgflu iikt bic JUurifoIgc in gnijcit.

A.  Glavni stavki, fjaiiptfnfje.

Ako nečcmo nobene besede povdarjati, ampak samo na ravnost
izraziti svojo misel, rabimo naravnostno razvrstitev besed, bie gerabe
SSlortjblge. V tem slučaji stoji:

1. na prvem mestu subject se svojim attributom, in to adjectivni
pred, substantivni v gen. za subjectom; njemu sledi:

2 .  določna oblika glagola. Torej stoji ves glagol na drugem
mestu, ako je v nesestavljenem času; v kterem koli sestavljenem
času stavi se na drugo mesto samo določna oblika pomočnega glagola,
partic. pradieativnega glagola pa stoji na koncu stavka, če polnočni
glagol ni sestavljen, n. pr.: 1. ®er fleijjige ©dgiler fdjreibt bie Slufgabe;
2. ber fleipige ©djider ljnt bie Sdtfgnbe gefrijricben. Ako jo pa tudi po-
močni glagol sestavljen, stoji partic. pradieativnega glagola predzadnji,
a deležnik (z nedoločnikom) pomočnega glagola colo zadnji, n. pr.: ®ie
idufgnbe hnttn bom ©djider gejdjriebett roorbcit feiit.

3. Na tretjem mestu stoje objecti. Ako jih je več, velja sploh:
object osebe stoji pred objeetom stvari; object v dat. stoji pred ob-
jectorn v accus., n. pr.: $dj (jnbe bcm Sritber bie špmtb gereidjt 1 ; ber SRrdcr
Ijat bent ®ilbc eiiie jdjoitc Stufjdjrift gegebcit.

1  Neznane besede iščite spodej.

73

4. Na četrtem mestu stoje prišlovna določila. Ako jih je več,
velja to-lc: določilo načina je vselej najzadnjc; določilo časa stoji
pred določilom kraja, n. pr.: ®er ftlinbe tjnt Ijeute auf ber SBeibc fdjbu
gefuitgcit; tuir tuerbcit tuorgen iit ber <2d)ide aufmerffant arbeiteit.

Opazka:  Vsaka druga razvrstitev besed, ki se ne ravna po ome¬
njenih določbah, zove se nenaravnostni govor, bie itu-
gernbe SBortfotge. Ako sc ktera beseda hoče posebno po-
vdarjati, stavi se na pi*vo mesto; njej sledi precej določna
oblika glagolska, potem še le osebek, n. pr.: ®en SBrtef
Ijnbe id) gefdjrtebeu, ttidjt bie 9tufgabe. Ta način nenarav-
nostnega govora je najnavadnejši.

Pomnite:

ber S5?eibenpla^ (ul)  = bie Sikibe
paša

» .'porefter (c)  prisluševalec
» Soben (cl) dno, zemlja
x 3orit (« bez pl.) jeza
bie ©djoitbe (bez pl.) sramota
» gurdjt (bez pl.) strah
> 9teife potovanje
- ©ajtfreuitbfdjnft gostoljubje
bo3 ©eraitjd) (n)  hrum, šurnot
(») ^ranJretc^ (c) Francoska
(») ffiuropn * Evropa

uitterjodjen podjarmiti
beljenjdjeit vladati
jdjreden strašiti
fcfjabcn škodovati
fortje^ett nadaljevati

eigeu svoj

ftcts ude.  vedno
jeber^eit » vsikdar.

Poslovenite  te-le stavke ter pazite na razvrstitev nemških besed:

1 . ®er .'pordjer nit ber 2 Bmtb l)brt fetne eigene ©djaitbe. 2 . (Siti mtbe=
Imufer ®obeit Ijnt nod) itientnlž gute gritdjte getragcu. 3. ikapoleoit ber
(Sijte, Sdifer uoit graitfreidj, l;at oielc SBotfer uitterjodjen toolleit. 4. ®er
Sttuge toirb and) im"Borite fehte SBorte 511  betjerrfdjeit tuiffett 5. ®n£
boje ©etoiffen loirb ftetS iit gurdjt jcin; jcbeS ©critujd) toirb ež jdjredeit.
6 . ®cr 91nd)lttjfige toirb bent gleifjigen ltiematS jdjnbett fbiitteu. 7. ®er
braoc ®icuer nitjereS Stadjbarn Ijat un§ jdjoit maneken Slpfet gebradjt.
8 . SEBir tuerbcit uitjerc 91eije nad) bctit Stegen fortjejteit. 9. ®ic tlugeii
tpirteit fjabeit il)rc tperben imitter nuj gute SEBeibcplatje getrieben. 10 . iOtan
l)nt bie ©aftfreuitbfdjaft bei beu nlteu ©riccfjen intnter Ijod) getjatten.

74

LIV.

B.  Odvisni stavki. Itebenfnije.

Sami ne morejo nikdar stati, ampak samo spojeni z enim ali
več glavnih stavkov. Od glavnega stavka morajo biti ločeni po
vejici. Določna oblika glagola mora v odvisnikih vselej biti na
koncu; vse drugo ostane kakor v glavnih stavkih, samo da odvisnike
počinja ali podredni veznik, podredno vpraSavni ali oziravni zaimek,
n. pr.: $er Siljoridjte atjnt 1  itidjt eininat, bafe man bat Snunt an bat griidjtat
crfeitnen fonue. SDaž 2lu§treten ber gtiiffe tjemrnt man burd) Sautai, nielrijc
an bat Ufern aufgeful;rt merben. SSSeifjt bu tuoljt, uma bett 2Ratfdjat gtud=
lici; rnacfjt?

Pomnite:

ber ®ntt (a) stavba
» fiampf (a 1) bitva
» Stonter (c) Rimljan
» ijkrjer (c) Perzijanec
» Ipanbetžmann (a pl.  lente) tr¬
govec

» Srug (a  1) vrč
» IBertujt (a) zguba
» s kacf)jte ( subst. superl.  od nafje)
bližnji

» £>etb (/) junak
bie Skittute minuta
» ©egatb (/) kraj
» fjtifunft (bez pl.) prihodnost
» ©tfenbatjn (/) železnica
» 9tebe!nnft (d  1) govorništvo
» (Srfatjrung izkustvo
» Siigc (g)  laž

ba§ ©ut (b  1 subst. adj.)  blago

» ©tiicf (a  bez pl.) sreča

» SKafj (a)  mera

» Ufer (c) breg
» Slubenfat (c) spomin

uuDergdugticfj neminljiv
Ineit oddaljen
eiitpg edin

6iS prap.  do, dokler
befonberž cidv.  posebno
iticl;t eiumat » še ne

jpdt » pozno

)uot)t » dobro (v praša-

njih: li)
nl)ueit slutiti

erfennen (fauute, tannt, tj.) spoznati
nuatreten, a, e, b. izstopiti, raz¬
liti se

fjemmen ovirati
nufmfjrai navoziti, narediti
erfe|en nadomestiti, popraviti
erternen naučiti se
jufufjrat dovažati
auogeidEjtien fidj skazati sc
Dermuften = Bcntidjteu vničiti
erlncrben, a, o, f). pridobiti
anftrebai poganjati so za čim
meffen, a, e, tj. meriti

Neznane besede iščite spodej.

befitigen, n, u, fj. opevati

cmerfettneu priznavati

Uerbiettt fidj utacfjeu zasluge si steči

jubringeu, bradjte, bracfjt, f). preživeti
erfafjmt, it, o, tj. zvedeti
nii|ett koristiti.

Poslovenite:  1. ®te jjeit ift fo foftbar, bof§ fidj ber SSertuft aud) mtr
einer SJHnute uicfjt meljr erje|en tafSt. 2. ©g fjat fo fjeftig gereguet,
bafg bie ffetber in ber ganjen ©egenb berluuftet luorbcn fiitb. 3. ®ic
peigtjeit ift uicfjt feidjt ju eriuerben; fie ift bag tjocfjfte ©ut, toetcfjeg
ber SKeitfcf) anftreben fanti. 4. ©Ijret euere ©Kern, bamit itjr gtiicftidj
luerbet. 5. ®te ©rfatjrung tefjrt, bafg bie Sitge jebertnann 1  ju affctt
jjeiteit gefcfjabet tjat. 6. 3kau iuirb eud) mit jettent HJtafje tueffeu, mit
toetdfjem itjr euerem Scčidjften meffet. 7. ©g ift befannt, bafg ber ®rug fo
fattge junt SBrunueu gef)t, big er bridjt. 8. Monter befingt bie grtedjifdfjeu
^petben, tuetdfje ficf) im ®ampfe mit ben Srojaneru befoitberS auggejeictjuet
Ijabctt. 9. ©djott bie 9tbmer Ijabett anerfaunt, bafg ©icero cin SOieifter
iit ber Dtebefunft mar. 10. UnOergangtidj ift bag Stubeufeu berjenigett
SJiattner, metdje fid) um ben ©taat »erbieitt gemacljt Ijaben 2 .

Ponemčite:  1. Učenec ni znal, da je že tako pozno. 2. Spominjate
li se onih lepili dnevov,ko smo se vkupej igrali? 3. Noben človek
ne :i  zna, kaj mu prinese 4  prihodnost. 4. Spoštujte vselej one
osebe, ktere so vam kaj 5  dobrega 8  storile. 5. Zgubljen je za nas
vsaki dan, kterega smo preživeli bez dobrega čina. 6. Revež
malokdaj zve, kaki so darovi sreče. 7. Perzijanci niso si mogli
podjarmiti Grške 7 , ker so vsi Grki bili j edini. 8. Petje 8  je jako
lepa umetnost; potrudite se, da se tudi vi naučite peti. 9. Hodite
vedno poštena pota, da se vam ne bode trebalo bati nikakega 9
sodnika 7 . 10. Železnice trgovcem jako koristijo, ker jim lahko
in hitro dovažajo blaga 10  iz najdaljših krajev.

Nektere opazke o sklanjatvi lastnih imen.

ftnige $cmcrluutgeu itber bic gerltnntitm ber ftgettnatnen.

1. Med lastnimi imeni so nektera, ki se izrazujejo vsikdar z
določnim spolnikom. Taka so možka in ženska imena dežel in krajev,
n. pr. bie ©djlucij Svajca; bie Titrfei Turčija; ber Slargau Arska okrajina.

•dat. 2  kako razvrstitev besed ima glavni stavek? 3  Ali se izrazuje ta beseda
v nemščini? 4  futur. 6  etloaS. 6  nom. subst. adj. 7  aee. 8  verb. subst. 9  v neinšč.: kte¬
rega koli. 10  ace. plur.

LV.

Tudi reke, jezera, morja, gore in gorovja, mesece in vetrove izra-
zujemo z določnim spolnikom, n. pr. bic (Sabe Sava, bcr Srigtab Tri¬
glav; vrh tega se izrazuje vsako lastno ime z določnim spolnikom,
ako je spojeno s attrib. adjectivom, n. pr. bcr Heine IpanS Janezek.
Taka lastna imena sklanjajo se kakor navadni samostalniki, n. pr. bcr
SJauf ber @abc tok Save, bie ©eftetgititg bed lEriglabd liod na Triglav.

2.  Vsa ostala lastna imena izrazujejo sc sploh bez spolnika ter
sc sklanjajo po teh-le primerih:

sintj.

A. nom.  griebrid)
<jen.  griebridpe
dat.  griebrid)
acc.  griebridj

sintj.

B. nom.  grmt.j
<jcn.  gran$=eti0
dat.  granj
acc.  jjrnng

plural spodej 3.

Po primeru B.  sklanjajo se vsa možica lastna imena, končujoča
se na kak sikavec, in ženska imena, končujoča se na c, n. pr. Sknvic,
^ojefime, gen.  9kari=eitž, Sofefimend. — Možici samostalniki, končujoči
se na e, imajo sicer v gen. sing. tudi obliko nominativa s apostro-
phom, n. pr. ©ofratež’ Sob, smrt »Sokrata.

Vsa druga možka in ženska lastna imena, kakor tudi srednja
imena dežel, končujoča se na Initb, ffid) , Cit, sklanjajo se po pri¬
meru A.,  n. pr. bie Umgefmng TriejB, Tržaška okolica; bie Seljake
S8enebig§, zakladi Benetek; vendar se često rabi v gen. predlog uott
z nepremenjenim lastnim imenom, n. pr. bie Umgebung ttoit STrieft, bie
@cf)a|e uott ifienebig.

Dat. in accus. sing. glasi se sploh kakor nom., n. pr.: Qcf) l)nbe ba3
®ud) griebrief) gegebeit dal sem knjigo Frideriku; id) fjnbc ,£>ebluig gejel)eu
videl sem Hedvigo. Radi jasnosti rabi se vender v teh dveh sklonih
tudi spolnile, n. pr.: ®ie Ekutter [jat bic Ipebluig ber Ekaric etnpfofjfen mati
je Mariji priporočila Hedvigo.

3. V pluralu dobijo možka lastna imena sploh končnico c,
ženska pa en; samo možka končujoča se na it, c, i, el, ctt, cr
ostanejo nepremenjena. Preglasa nima nobeno lastno ime, n. pr. grieb^
ridpe, (jrait ( pc, Starke; SBilljelmimcil, Eknrbett; bic Ekiiher.

Pomnite:

ber Ehtlafž (a 1) povod — Sllfrcb Alfred

» Tfjroit (a)  prestol goljatut Janez

isbarl Karol j — Skartiit Davorin

77

Sottife Alojzija
bie jfcitung časopis
» Setradjtung premišljevanje
> gfreube radost
» greimbfidjfeit prijaznost
bnS S9attb (b  1) trak
» ©ebidjt (a)  pesen

- gnliuS Julij
— fpetrarfa Petrarka

ernft ozbilen
befonberev, e, eš> poseben
graufatn krvoločen
gemeinfam vkupen

mofptett stanovati
ftidfen vezti
oerbanfcit zalivaliti
berfdjmdgert feitt mit svak (sva-

3£enion (pl.  bie dcettieii) Ksenija

pesen

kinja) biti komu
befreurtbet feitt mit prijatelj biti

» ©onett (a) sonet

©ebitrtstjaiiS (b  1) rojstna hiša
» 2Bert (a)  delo
» ©cbdcfjtniž (n)  spomin

komu

u&erireffett, a, o, fj. prekositi koga
gefaHen, ie, a, f). dopusti
ež tuaren meljrere te. bilo je več

(z gen.).

Poslovenite:  1. Sari bradfte bie Sudfer ^ranjeni jtt Sllfreb. 2. igofjann
iibergab bent $ater Sottifetiž bie geitmig. 3. SBir ftaben Senati bide
fperrlicfpe ®ebid;te ju berbmtleii. 4. ©Killer fiat mit ©oetfje gemeinfam
bie 3£euten gebidjtet. 5. SeffingS Sritif gab gerber ju ttetten Setradp
tuttgen SfnfafS. G. ‘Karie ift mit 2d)erefe befreunbet. 7. unferem
,'pattfe tnotjnen jtuei ^ofefinen. 8. ®ie ffetfjige ©fifabetfj fticfte fur Sljerefe
cin 93atib. 9. ©opfjiettg SSruber ift meitt greunb. 10. SOieitt grettnb ift
mit Slfbcrtine berfdjmdgcrt. 11. ©inb eucf) bie fffiiffe ^tafienS befannt?
12. SBir fjabeit juerft bie ©tdbte (Sngfanbž, banu fene granfretdjž
gcfcrut.

Ponemčite:  1. Preširnovo pesni nam najbolj dopadajo. 2. Poznate
vi rojstno hišo Vodnikovo? 1  3. Ivdo od vas še ni bral krasnih
del izvrstnega' 2  Preradoviea? 4. Petrarkinili 1  sonetov še do zdaj
ni nikdo prekosil. 5. Hermina je Matildi jako podobna. 6. Oče
je pisal Juliju dolg ozbilen list. 7. Ludovikov bilo je več na
francoskem prestolu.; znate vi koliko? 8. Antona vidim vsaki
dan na ulici. 9. Konradova 1  prijaznost ostane 3 - mi za vselej v
spominu. 10. Davorina se spominjamo s posebno radostjo.
11. Ktere zverine azijanske' so najbolj  krvoločne? 12. Rusko'
usnje je čevljarjem celega sveta dobro znano.

1  gen. lastnega imena. 2  doloS. spolnik. 3  futur.

78

LVI.

Splošne oblikoslovne vaje.

iillgrntfiitf iČbimgcit nus bcr Jrurmcitloljrr.

Pomnite:

ber gujjretfettbe peš potujoči
» Sanbttnrt (a)  kmetovalec
» ©tiibter (c)  mestjan
» ©ntub (rt 1) vzrok
» (Sefang (rt 1) petje, spev

> Erieg (rt) boj

> Erieger (c) vojak
» ©dfjitb («) ščit

» Segtnn (a bez pl.) početek
» $irf)tcr (c) pesnik
bic Štafet (</) rama

» Skofjrimg (bez pl.) živež

» gurdjtfamfeit » boječost

» @inbilbung§fraft(<č 1) domišljija
» SE8irt(id|feit istinitost
» Sangtoeile (bez pl.) dolg čas
» Sotnobie komedija
» ttnoergdnglidjfeit neminljivost,
večnost

» Spijje ost, čelo

» 3Kabdjen[djar (/) četa deklic

» S8ernidf)tnng pokončanje
» Econe krona

» Siterotur (/) slovstvo
» jjkrbe kinč

» ijšoefie pesništvo

bnž Seben (verb. subst.)  živenje
» (Sebitbe (c) tvor

» ©cjjtuert ib)  meč

» ^eitatter (c) doba
» Safjrljutibert (a)  vek
» (SpoS (sing.  neprem; pl.  @pen)
epos

mogficf) mogoč
nnberminftig neumen
unnotljig nepotreben
uncrtrdgtidj nestrpljiv
bcftimmt gotov
getoofgtt navajen
jolcfjer, c, e§ tak, a, o
gefidjert zagotovljen
jogenf)aft po pravljici
» » cž Sttter doba pravljic

(inf lev, a, o
potnifd) poljski
jerbofrontifd) srbolirvatski

erleicfjtcm olajšati

nnje^en, a, c, f). pogledati

qudten mučiti

inangetn manjkati

Certcidjen zasmehovati

benetpneu [id), n, o, f). obnašati se

gejdjefjeti, n, e, b. dogoditi se

jorgcit skrbeti

rauben ropati

erfparen prihraniti

cuttioieren izobraziti

[teden postaviti

reidjen podati, segati

Devetkrat častiti

Uergottern med bogove šteti

bebecfen pokriti

begriinben vtemeljiti

ntleirt con j.  = aber pa, ali
geluotpdicf) adv.  navadno

79

tjeutjutagc adv.  dandanes
genug » dosta

fjddjft = jepr > jako

fein adj.  tanek
» adv.  lepo
pdufig » često.

Poslovenite:  1. ®a® fReifcrt tuirb burd) Sampffdjiffe intb ©ijenbapnen '
auf alle mogtkpe 2Betfe erteicptert; peutjutage faf)vt alle®, jo bafS ber
gmgreijenbe paufig itbcr bic Sldpfct angejepen luirb. 2. SSir fepen oft,
baj® unUernunftige 9)tenjcpeit bic armcit Xpiere pikpjt graujam gitdleu.
©te jloingen biefelben ju Strbeiten, jur luetcpe e® ipnen an Erdfteu
mangett; ja fie neumen ipnen fogar unnotpiger SBeije ba® Sebeu. 3. ®ic
Sanbloirte finb jcpou oft uertadjt luorbcn, ba fid) bicfelbeit geluopnticp
nicf»t jo jcpou fleibeit unb jo jeitt benepnten luic bic ©tdbtcr; altciu c?
gcjdjiept bcnjetben Uurecfjt, ba jie ja burd) itjve 9Xrbeit jiir bic -Jtaprung
ader ©tdnbc jorgcu. 4. ®ic gurcptfamfeit ijt ciu jjeinb, bcv dieten
5D?eufcpen oljne ©runb bic 31upe raubt. ®ie dualen berfelbett jiub bc-
jonber® beu Einbern unertragticp, ba biejc n o d) ntampe® ©ebitbe tprer
©inbitbungSfraft jur SSirftidjfcit fjatten. 5. JRandjer Dlcidjc luirb oon ber
Sanglueite gegudtt, ba er an beftimmte Slrbeitcn nidjt getuopnt ijt. ©otdjc
©cpmerjen bteiben bem fteifjigen SCrbeiter erjpart. 6. ®aitte’® gotttiepe
©ontbbie ijt atteu cuttiuierten Ulationeu befaunt; jie jdptt 100 perrtiepe
©e jange, luetdjen bie Unuergdnglidjfeit gejiepert ijt. 7. SBtafta, cine
Srcuubin Sibujja’®, pat jicp an bic ©pipe einer SOldbcpenfcpar gejtellt,
um eineu IBcrnkptnngžtrieg gegen ba® mdnnticpe ©ejepteept in Soptncn
ju begiuuen. Siejen Erieg uennt man beu Sdidbdjcufvicg; berjetbe reidjt
in ba® jagenpafte Sltter juriief. 8. ®ic atteu ©ermaiteu uereprten SBobau
at® Sfiater ber ©otter unb alter uergotterten Ipetben. ©ie badjteit fid)
beujetbeit at® geluattigen Erieger mit einem ©cpluerte in ber Diedjtcn
itub mit einem ©epitbe in ber Sinfen. ©ein Eopj luar mit einer Erone
bebedt. @r luurbc and) at® ©ott ber ©onne oereprt. 9. Eocpanoto®fi luirb
paufig ber potnifepe tpinbar genaunt, ba er ba® gotbeue jjeitatter ber
potnijdjen Siteratur begriinbet pat. SDcrjetbe tebte im 16. gaprpnnberte.
10. ©unbntic luar ju93eginn bc§ fiebjepnten Jjaprpunbert® ber bebeutenbjtc
jerbotroatijdjc ®icpter. ©ein grofjte® unb beritpmtefte® StBert ijt ba®
©po® «D®mau», luetcpe® uod) peutjutage cine jjkrbe ber -poefie bitbet.

L YII.

Pomnite:

ber Sftupm (a bez pl.) slava
» ©epatten (c)  senca
» ®empet » svetišče
1  zakaj bez spolnika?

— Slriftotete® Aristotel
Succppatu® Bucefal
SKaccbonier (a) Macedonec

80

— SBootier ( c ,) Boeotec
—- S(rf)it(ež Ahil

bie §elbentf)at (/) junaško djanje
» 83egabung nadarjenost
» ©rjdfjluug pripovest
» 93?ufje trud
» $dl)igfeit zmožnost
» ©dtjar (/) četa
» Sapferfeit (bez pl.j hrabrost
» jjauptftabt (d  1) glavno mesto
bog Sifjen (c) vzglavje
» ®omgreid) (a)  kraljestvo
(») Skacebomen (c) Macedonska
(*) £l)eben » Tbebe
(») Sleinajien » Mala Azija
» 9teid) (a)  država
» ©rab (bi)  gomila

nteudjterifdj zavraten
macebomjd) maeedonski
itnfterblidj nevmrljiv
iuigclDof)nticfj nenavaden
traurig žalosten
luilb divji
,pt ffeiu premajhen
fitrc^tertic^ strašen
perfifcfi perzijanski
Dorjeitig preran
tuefjmittljig žalosten
begeiftert vnet

unermefslidf) neizmeren
tneit velikanski, a, o

ermorbert vmoriti
geborcn merbcn roditi se
behJetfen, ie, ie, f). dokazati
eutoidetn razvijati
lieben ljubiti

nuerufen, ie, u, £>. vsklikniti
f)interlnffen, ie, a, f). zapustiti
jatjmen vkrotiti
bemerfett zapaziti
ineitbeit obrniti

fddtungeit a, u, 1). (ftdj nuj ba§ ipferb)
zajahati konja
gtiicfen b. posrečiti se
emporen jid) spuntati se
nnitpeit divjati

jdjonen (z acc.) prizanašati komu
beabficljtigen nameravati
bejtrafeit kaznovati
iiberfallen, ie, a, 1).  napasti
nilaffeit, ie, a, f). dopustiti
grunben vstanoviti

atn liebften adv. superl.  najrajši
eiitft » nekdaj

poprej
večkrat.

friifjer
fjaufig
uou prdp.  o, od
bernnad) conj.  torej.

Opazka: Ako čas ni posebno označen, rabite tukaj povsod imperf.

Ponemčite:  1. Aleksander Veliki rodil se je leta 356. pred rojstvom
Kristovim 1 . Bil je sin Filipa, kralja macedonskega, ki je bil
zavratno vmorjen 2  leta 336. Pridobil si je junaškimi dejanji ne-
vmrljivo slavo.

2. Že v svoji mladosti je dokazal nenavadno nadarjenost, ktero
je skrbno razvijal njegov učitelj Aristotel. Najrajši je slišal pri-

1  gen. subst. Stjrifti, stavi se pred »rojstvom*. 2  plusquampf. pass.

81

povesti o starih junakih, o vojskah in bitvah. Homerove' pesni
je tako ljubil, da jih 2  je celo po 3  noči imel pod svojim vzglavjem.

3. Ko jo Aleksander veliki nekdaj slišal, da je njegov oče
zopet zmagal 3 , vskliknil je žalostno: Moj oče si vse podjarmi 3
ter meni ne zapusti 5  več nobenega dela 2 .

4. Divjega konja Bucefala ni mogel nikdo vkrotiti. Aleksander
veliki zapazi, da se boji samo lastne sence. Obrne ga torej proti
solncu ter ga bez truda zajaše, kar se pred njim ni posrečilo”
nikomu.

5. Filip je spoznal njegove zmožnosti, ker mu je nekdaj rekel:
Išči si veče kraljestvo; Macedonska je 7  za tebe premajhna.

0. Ko je bil 18 let star, vojskoval se je pri Koroneji v četah
svojega očeta zoper Grke. Posebno njegovi hrabrosti imeli so se
zahvaljevati Macedonci, da so zmagali 8  ter so si podjarmili celo
Grško.

7. Ko so se Boeotci spuntali ®, vzel jo glavno mesto Thcbe,
kder je strašno divjal. Pustil je razdjati vse hiše in svetišča;
samo hiši 2  slavnega grškega pesnika Pindara je prizanašal.

8. Največo slavo si je Aleksander veliki pridobil v perzi-
janskem boji. Ze njegov oče je nameraval kaznovati Perzijance,
ki so poprej večkrat napali 8  Grško in Macedonijo; ali prerana
smrt mu tega ni dopustila.

9. Aleksandar veliki si jo podvrgel v troh velikih bitvah celo
Perzijo. Ko je v mali Aziji prišel 8  do gomile Ahilove 8 , vskliknil
je žalostno te-le besede: O srečen Ahil, ki si imel 0  do smrti
zvestega prijatelja, po smrti pa vnetega pevca svojih činov!

10. Vmrl je v Bab v Ionu leta 323. pred rojstvom Kristovim 1 .
Njegova smrt je bila neizmerna zguba za velikansko državo,
ktero je vstanovil 8 .

Pomnite:
bcr ^jciu (/) pav
» Sdjtnud («) kinč
» ©djitnM (c 1) kljun
» ®rei§ (a) krog

L VIII.

bie @ljter (g)  sraka
» i$fflitettfcbet' ( g )  pavovo pero
» €>cf)t»efter (g)  sestra

5  gen. subst. 2  acc. :i  iit z dat., (doloe. spolu.) 4  jtegeit, r * futur. 0  plusquampf.
7  pr, ! is. s  kako so taki adj. v n o nišo. izrazu jo? 9  pcrf.

Čuček,  Početnica nemškega jezika.

(j

8ž

ubermiitt)ig ošaben
I)ocfjnuitI)ig = ubermiitljig
frei prost
bcdb adv.  skoro

auffefen, a, e, Jj. pobrati
fdjmiicfeu kinčati

eiubrangen fic^ vriniti .se
berauben oropati
nuerupfeu izpuliti
ergefieit, ie, a, 6. (samo v 3. osebi)
goditi se

ertjeben, o, o, tj. povzdigniti
Ctnbrittgen, n, it, b. vsiliti se.

Poslovenite:

1. (pie (SCffer itttd bie 'gPfcmertfebevrt.

(grei itndj gr. 9Jtetetfo.)

Sie CStfter tjntte eiitige ip(auenfebent aufgetefen uitb (id) mit ben(elbett
gefdjmiidt. ®ie(e masten (ie (o iibermuttjig, bafg (ie ifjre ©djtoefterit nertiefj
uitb (id) in bie ©djctr ber ^fauen einbrangte. Sldein fie tuurbe nem ben ^fauen
batb erfannt uitb i^reS ©djmitdeg beraubt. S0e(d)amt fefjrte fie ju ifjren
©djtoeftern juriief; atlein aud) biefe tuollten bon tfjr itid)tg mefjr luiffeu uitb
rupften itjr mit ben ©cfmabetn itod) it)re eigeneu gebern au§.

©o ergef)t eg bemjeitigcn, ber (id) iiber (einett ©taitb erljebt uitb iit
fotdje Greife einjubrtugen (ucfjt, fitr tuetdjc er nid;t geborert ift.

Pomnite:
ber SIffe opica

» ©piittjerbft (a) konec jeseni
im ©pdtfjerbfte pozno v jeseni
*■ SKufgbaum («1) oreh (drevo)
» 2Binb(to(j («1) fontmt veter
popihne

» ©trčit (a) prepir
» S?ern (a) jedro
bie ©d)ote lupina
bng (Sidjijbrndjen (c) veverica
» 3ied;t (a)  pravica

ouberer, e, e§ drugi, a, o
gteid) enak
(eer prazen

entftefjen, n, n, b. postati (početi)

gefjbren biti čegav

irrett (id) motiti se

ertnibern odgovoriti

bfftten odpreti

nerjefjreu pojesti

(treiten, i, i, t). prepirati se

gcbiit)ren (z dat.)  gre komu

mit einanber (pron.  s prap.)  med

seboj

t)iebci adv.  pri tem
barauf » in conj.  potem

83

Poslovenite:

2. jpte Pcu&en gftd?l?drndjen ttrtb 6er Jlffe.

©rci nad)  9(.  ©lomlef.)

gm @pat^erbfte fudjten fidfi jtoei @idjf)orncfjen unter einem SRufžBaume
ifjre 9ta£)rung. ©ž fant eiit SBtnbftofš, uub eine fdjbne 9tuf§ fiet Dom SBaume.
©ogteid) entftanb unter ifpiett etn ©treit, toefdjem bon ifjnert biefetbe gefjore. ®až
cine ©idjfjontdjen fagte: «9Jtir gefjbrt fte; id) fjabc fie guerft erbltcft.» — «®it
irrft bid),» ertuiberte baS aubere, «ntir gef)5rt fte, benn id) fiabe fie guerft
aufgeljoften.» StBatjreub fie fo mit einaitber ftritten uub ber 9tuf§ 1  ganj
oergafjen, fant eiit Slffe bež 2Begež' 2 , offnete biefelbe unb uergetjrte beu Setu.
®arauf tuaubte er fid) ju beu betbert ©treitenben unb fagte: «fjf)r fjabet beibe
gleidjež 9iecf)t auf bie 9?ufž; bemnact) gebiifjrt aud) jebem bon e it d) eiit gfeidjer
®f)eif.» 2)fit biefcit SEorfett rcid)tc er jebem ber beibett ©icf)f)orncf)en bie fjalbe
— feere ©djate.

St<až fonnett mir f)ierau§ ferneit?

fjeiter jasen
giitig dobrotljiv

Poslovenite:

8. JPes 'gStinbctt jPcrnfi fitv bte empfattgene $a6e.

®anf bir, barntfjerjiger Sruber! ®er jperr ntoge bidj fegtteu; er gebe
bir ©cfunbfjeit unb fei beiiter ©cele gitabig. ®až reinfte ©fitcf bcgfeite bid)
unb bie ®eineu auf nttett SBegen, iit beiuent jpaufe, auf beu itnifteii SBergett,

Pomnite:

ber ®attf (a, boz pl.) hvala
bie @abe dar

» ©efuubfjeit (bez pl.) zdravje
baž fJiationalfieb ( b )  narodna pesen
» Sintlifj (a)  obraz
» ©efdjicf (a) osoda

ferbijd) srbski, a, o
barmljerjig milosrčen
touft pust

frenbeftrafjlenb veselja sijajni

empfangeit, te, a, f). dobiti
fegiten blagosloviti
luanbeltt hoditi
gortnen privoščiti
tinbern blažiti
feiteit voditi
Oer&reiten razširiti
gtdnjen svetiti

niematž adv.  nikdar.

©ret* nad) einent ferb. Sfationattiebe.)

gen (v slov. «n?i»). “ v slov. «po* z loc.

G*

84

auf bem meiten Slteerc. ber §itgenb mie im Sfiter manbtc mir burcij
SStinnengavteit. greubeftraljteiib fei beiit Slntlij}, Ijeitev mie baž Sicfjt ber ©oitne,
baž 1  bie SDZcujdjeu jo feljr preifen, ba§ 1  ju fefjen mir uic gegonnt 2 . ®einc
diedjtc moge bltifjcn, gldnjen mbge jene $anb, meCd^c mir bie ©obe reidjtc,
giitig linbernb mein ©efdjicf. ©itgef fjabeit fie geleitef; fic fiat Sidjt um nticf)
nerbreitet.

Pomnite:

ber ©trubef (c) vrtinec
» 2fbgrunb (a 1) brezno
bie SBeite širina
» Segierbc hrepenenje
baž ©cfiifflein (c) ladjica

unjcfjufbig nedolžen
taunenfjaft nestalen, muhav
jdjrecflicf) strašen
fic^er varen
unjdljfig bezštevilen
gitnftig naklonjen, mil

Poslovenite:

4. £>ev  evfie  gdpritf irt dar. ,-SeBen.

(gret nacf)  ©.  genfo.)

SDn, unfcf;uCbigeg ,£>erj, jitterft nor Segierbe, bicf) iit ben ©trubef bež
SebettS ju ftiirjen? ®u bcfteigft jcfjon eiit ©djtfffein, um bem faunenfjaften
©tilde nadjjufteitern. ®u jegeljt f)inau§ auf baž treuloje SDleer, in bie uit'
ermejžlidje SDSeite, mo nur ju fjdufig jdjredtidje ©tiirme miitfjen. SCBirft bu
mof)f and) baž ftdjere Ufer ju fittbeu tuiffen ? SBirft bit mijfett, mie man bie
nnjdfjtigen Sfbgriiitbe meibet, mefdje bereitž manctjež ©djifffein uerjcf)(nugeu
fjabett? — ©itnftige SGSinbe, fiifjret jeiu ©cfjtfffein! iftetteube ©terne, jeiget
ifjm beu 2Beg!

ftitrjen zvrniti

» ficf) zgrezniti se
befteigen, ie, ie, I). stopiti v
Hadjfteuem b. krmiti za čim
fegeftt b. jadrati
Oerfdjlingeu, a, u, f). požreti

fjinauž arh.  ven
ju fjdufig » prečesto.

1  rol. pron. 2  odpadel pomoč.

Abecedni red vseh besed.

A.

aber conj.  pa, ali
illbfall ber («1) odpad
2l6gruttb ber (« 1) brezno
2lbf)anbluitg razprava
Stblafb ber (al) odpustek
rtbfdjreibcn, ic, ie, I). prepisati
Stblucfenfjcit nenavzočnost
s llcf)itleb Ahil
s ilcf)fel bic (g)  rama
adjten spoštovati
Sider ber (c 1) njiva
Slffe ber opica
aljnert slutiti
afjit(id) podoben
alte pran.  vsi
nlleiit » sam
» adv. conj.  vender, pa
alb temp.  in comp. conj.  ko, kakor
alt star

Sltter bab (c) starost
Stmeife bie mravlja
Slmt bab (b  1) urad
Slnbenfeu bab (c) spomin, spominek
anbcrer, e, cb drugi, a, o
anerleuneit, Eamtte, oncrfamtt l). pri-
poznavati

3lngetegenf)eit zadeva
ougeneljm prijeteil
Stntafb ber (al) povod
anlegeit naložiti
» fidj obleči se

nnuejjmeit, a, o, I). vzeti
nttfeljen, a, e, 1). pogledati
s 2lrifid)t bie (/) pogled
nitftrebeti poganjati se
2lutli| bab (a) obraz
Slnttoort bie (/) odgovor
Slpfel ber (c  1) jabolko
Slrbeit bie (/) delo
arbeiten delati
2lrbeiter ber (c) delavec
arbeitfam delaven
arg lmd, zel
» adv.  zlo
Slrijtoteleb Aristotel
arnt vbog

artig vljuden (na lik)

Vlrjt ber (a  1) zdravnik
Slft ber (al) veja
Slu, 2lue bie dobrava
and) c op. conj.  tudi
nufjubrett navoziti, narediti
Slufgabe bie naloga
nuffjcbeii, o, o, l). digniti
nitfllaren pojasniti
nuflefeit, a, e, lj. pobrati
nnfmerteit paziti
aufmerffam adv.  pazljiv
Stuffdjrift bie (/) napis
Stufficfjt bie (/) nadzorstvo
nufdetjett, o, o, l). dvigniti, naviti,
izroditi

Sluge bab meš.  oko

8 (j

nusnrbeitcu izdelati
nuabriiten izvaliti
mtggelaffcn neporeden
nusntfeit, ie, it, 1). vzklikniti
nutmdjcn odpočiti
nusmtpfeu izpuliti
ttUflfdjcnfen iztočiti
Služftettung razstava
nustreten, o, e, b. izstopiti, raz¬
liti sc

nti 0 jei<f)ueit (ficf)) odlikovati (se).

B.

Sad) ber (a 1) [»otok

bndcit, it, a, 1). [»eči

Sader ber (c) pekar

balb <xdv.  skoro

Sani bie (d  1) klop

Samter ba§ (c) zastava z grbom

barmljerjig milosrčen

Snu ber (a)  stavba, poslopje

Saitm ber (a 1) drevo

beabfidjtigeu nameravati

bebanett obdelovati

bcbecfett pokriti

bebcutcub znamenit

beenbeit končati

Sefef)! ber (a)  povelje

bcfetjlcit, n, o, t). zapovedati

befleifjctt ji d), i, i, I). prizadevati si

befolgcu vbogati

befremtbet feitt prijatelj biti

Segabung nadarjenost

Segebeufjeit dogodek

begegnett, b. srečati

begeiftert navdušen, vnet

Segierbe bie hrepenenje

Segitttt ber (a,  bez pl.) početek

beginiteit, a, o, 1). početi

bcgleiteit spremljati
begiiitgctt ficfj zadovoljiti se
bcgrnbett, tt, a, I). pokopati
Segriff ber (a)  pojem
begriittben dokazati
befjerrfdjeit vladati, brzdati
bcibe num.  oba
Seitt bn§ (a) kost, noga
beifteit, i, i, I). grizti
betnmtt znan
Sefatttite ber znanec
befagert obseden
belcljreit poučiti
beleibigctt žaliti, razžaliti
beliču lajati
belobeu pohvaliti
bemddjtigcu fid) polastiti se
bcmerfcu zapaziti
bcuutf)eu fid) truditi se
beneljmen fid), n, o, I). obnašati se
bernitbeit oropati
bereiteu pripraviti
bercitž žo, vže
Serg ber (a) gora
berutjigen pomiriti
beriiijntt slaven
befdjfimett osramotiti
befdjeiben skromen
befd)en!cii obdariti
befiegcu premagati
befingeit, a, n, t). opevati
befonberž adv.  posebno
befprcdjeu, a, o, 1). razgovarjati se
o čem

beffern fid) poboljšati se
befteigen, ie, ie, 1). stopiti v, iti na
Sefteigung hod
beftimmt gotov
bcftrnfen kazniti

bejudjcit obiskati

©ctradjtuitg motrenje, premišlje¬
vanje

betrauern obžalovati
betriiben žaliti

©ett bflg meš.  postelja, ruja
beurtfjeiten presoditi
beuor adv.  prodno
beluadjen varovati, paziti
beluatjrt skušen
bciuegcu ganiti, mikati
» o, o, I). nakloniti
beloeifcit, ie, ie, tj. dokazati
bettmitbern občudovati
biegcit, o, o, I). ogniti
biegjatu gibljiv
bieten, o, o, 1). ponuditi
93itb bng ib)  slika
bilbcit tvoriti
» = jeiti biti

billig cen

birtbeit, a, it, t). vezati
©irnbaum bet (a 1) hruška (drevo)
big prap.  do
©ijdjof ber (a 1) škof
bitten, n, e, 1). prositi
bitterbbjc = fef)t boje adv.  jako
hudo

Mnfett, ie, a, t). pihati

©tatt bag (b  1) list

btau moder

bleiben, ie. ie, b. ostati

btinb slep

blijd e» bliska sc

Muljen evesti

©lume bie cvetica

©hit bag (a, bez pl.)  kri

©obeti bet (cl) dno

boje hud, zel

©ote ber sel, poslanec
©rmtb ber {a  1) požar
bratcu, ie, a, t). peči
braudjbar vabljiv
braitdjeit rabiti
brab priden
bredjen, a, o, 1). zlomiti
breit širok

brctttteit, brannte, gebramtt fj. goreti
Srctt bag ( b)  deska
©rief ber (a) list

brittgett, bradjte, gebradjt 1). prinesti

©rot bag (a)  kruh

©rude bie most

©rttber ber (cl) brat

©ntttnen ber (c) studenec

©ruft bie (d  1) prsi

©itd) bag (b)  knjiga

©udje bie bukev

©iinbel bag (c) povezek

©uttbeggeitoffe ber zaveznik

©iiitbnig bog (a) zveza

©urg bie (/) grad

©iirger ber (c) meščan.

C.

(£ajuS ber (dng.  neprem., pl.  po a)
sklon

©aoallerie bie konjiča
©entitet ber (c) cent
©Ijirurg ber (/) ranocelnik
©fjrift ber (/) kristjan
©irculare bag (c) okrožnica, cir-
kular

©oitjugation bie (/) spregatev
cultimereit izobraziti.

D.

ba caus. conj.  ker
$adj bag (Ji)  streha

88

bnfjeim adv.  doma

bantafž » takrat

bamit fin. vonj.  da, da bi

bfimmert eS rnrači so, svita so

®gmpjjcf)iff baS (a)  parobrod

®an! ber («, bcz pl.)  hvala

batifbar hvaležen

bnrmif adv.  in cop. conj.  potem

bafš, jo bafg cons. conj.  da

bmtent trpeti, trajati

®ede bie odeja

®ectination bie (/) sklanjatev
bemnnd) cons. conj.  torej
beitfeit, bndjfe, gcbndjt 1). misliti
bertit caus. conj.  kajti
ber, bie, baž pran. dem.  ta, ta, to
> relat.  ki, kteri
betjeitige, biejenige, bnžjenige
tisti, a, o

bežfjctlb cons. conj.  radi tega, torej
beutfdj nemški
bicf)t gost

®id)tcr ber (e) pesnik

bietten služiti

®iener ber (c)  sluga

®ienft ber (a)  služba

biež pr on. dem.  to

biefer, c, c3 pran. dem.  ta, ta, to

biiigeu, n, it, I). najeti

bodj advers. conj.  vendar, ali, pa

bonuert e<š grmi

®orf baž ( b  1) vas

bort adv.  tam

brittgeit, a, u, 1). siliti

broljen žugati

®rud ber (a 1) tlak

bitften dišati, vonjati

bttnfel temen

bitttfeit zdeti se, dozdevati se

brinu tanek
bitrfcn neprav.  smeti.

E.

©de bie ogel

ebcl blag, plemenit

Gtjre bie čast

eljreit častiti

efjrlid) pošten

®i bnž (b)  jajce

©idjljoradjeu bnS (<j  veverica

eigeit lasten

einanber prva.  jeden drugega
©inbilbungšfraft bie (d i j  domišljija
fiitbrdttgcu fidj vriniti se
einbrtitgen, a, n, 6. vsiliti sc
eittig složen, jedili
eiitige nnm.  nekteri
eittneljmeit, n, o, I). vzeti
einfatlt samoten
finfdjlummerii, b. zadremati
einft adv.  nekdaj
©intritt ber (a)  vhod, vstop
©iv bnd («, bez pl.)  led
©tfett bnd (c)  železo
©ifeitbnljit bie (/) železnica
©lefnitt ber (/) slon
©tfter bie (g)  sraka
©Iterit bie pl.  starši
empfaitgeit, ie, a, l). dobiti
empfef)tcit, n, o, 1}. priporočiti
etttporeit jicft spuntati sc
etttfig marljiv
©nbe baS meš.  konec
©itgel ber (c) angclj
©itgpajž ber (al) soteska
©itfet ber (cj vnuk
eiitbecfeu odkriti, najti
entfernt oddaljen

89

Entgang ber («1) zguba
cntljotten fidj, ic, a, I). zdržati sc
Eittfdjtufž bet' (a  1) sklep
entftetjeit, ftaitb, entftaiibeit b. po¬
stati, početi
cutundetn razvijati
Epož baS epos
erbarmen fidj vsmiliti sc
Erbe ber dedič

bnS (c, pl.  <$rt)fcf)aften) ded
Sčina

erbletcfjen, i, i, b. obledeti

erbtiden zagledati

Erbapfet ber (c 1) korun (kruinpir)

Erbe bic (g)  zemlja

erfntjreit, n, a, I). zvedeti

Erfnfjruttg skušnja

erfinben, a, it, tj. iznajti

Erfotg ber (a) vspeh

erfreuett razveseliti

ergetjett, ie, n, b. goditi se

ergiefjeit fidj, o, o, tj. izliti se, teči v

ertjatten, ie, n, tj. dobiti, ohraniti

ertjeben, o, o, tj. povzdigniti

erljolett fidj odpočiti se

erinitertt fidj spomniti se

erfeititeu, tannte, erfcutiit tj. spoznati

erfraufeit b. zboleti

erlutibigeit fidj poizvodavati

ertebeit doživeti

erteidjteru olajšati

ertenten naučiti sc

ertofdjen, o, o, b. vgasniti

ermorbeu vmoriti

Erute bie (g) žetev

eroberu vzeti, polastiti sc

crrcidjcit doseči

erfdjredeit, n, d,  b. vstrašiti so
erfeljett nadomestiti, povrniti

erfpnrert prihraniti
erft adv.  še le
ertodrtiieit ogreti
erlimrteit dočakati
erluerbeit, a, o, tj. pridobiti, pri¬
delati

erloiberu odgovoriti
erjdtjtcu pripovedovati
Erjdljtung bic povest
Erjfjergog ber («) nadvojvoda
ež pron. impers.

Efet ber (e) osel
cffeu, o, e, tj. jesti
etluns pron. indef.  nekaj
ctuig večen.

F.

Sdfjigteit zmožnost

fafjren, it, a, b. in tj. peljati

fntteu, ie, n, b. pasti

fangeit, ie, a, tj. vjeti

$aitft bie (d  1) pest

fedjten, o, o, tj. borili se

jjeber bic (g)  pero

fetjten manjkati

getjter ber (c) napaka

fetjterljaft napačen, pogrošen

fcljlfdjtngcit, it, n, tj. izpodleteti

geiertidjfeit slovesnost

feiit tanek

geiitb ber (a)  sovražnik
getb ba3 (b)  polje
feft trden
fett masten
$etter bnž (c) ogenj
fittbeit, o, tt, tj. najti
filtfter temen
giufternig bie (d)  tema
fig stalen, stanovit
gigfteru ber (a) staliva

‘JO

flcdjtcit, o, o, (}. plesti

gleift ber [a,  bez pl.)  marljivost

fleijjig marljiv

gleijd) bnž (a,  bez pl.)  meso
flicgeit, o, o, 6. leteti

flieljeit, o, o, 6. pobegniti, bežati

fliefjett, o, o, b. teči

gliigel ber (c) krilo
eJfufS ber (al) reka
golgc bie nasledek
Sortfdjritt ber (a)  napredek
fortfejjen nadaljevati
granfreid) (c, samo s ing)  Francoska
fred) drzen
frei prost
» laffett oprostiti
greiljeit prostost
frentb tuj
Sreitbc bie veselje

» ftratjlenb veselja sijajni, a, o
freuett ji d; veseliti se
jjreuub ber (a) prijatelj
freunblid) prijazen
Srcuublidjfeit prijaznost
(jriebe ber meš.  mir
jriereit, o, o, 6. in (j. zmrzniti, zebsti
frol) vesel
frot)tidj = frof)
fromnt pobožen
$nid)t bie (c 1 1) sad
frudjtbar rodoviten
fritfjer adv.  poprej
griiljUng ber (a) pomlad
fuljlen čutiti
fiiljreit voditi

gufjrer ber (c) vodja, voditelj
gmtfe ber meš.  iskra
gurdjt bie (bez pl.)  strah
ftirdjten bati

fiirdjterlid) strašen
fjurcfjtfamfeit boječnost
fitrfttic^) knežji, a, e
gufi ber (o 1) noga
gujjreijenbe ber peš potujoči
filtteru krmiti, pokladati.

G.

(babe bie dar

bie ( d  1) gos
galij celi, a, o
(barteit ber (c  1) vrt
©tirtnerei vrtnarstvo
(baž baž (a) plin
©afje bie ulica
©aftfreuitbjdjaft gostoljubje
©aftluirt ber (a) gostilničar
gebaren, a, o, I). poroditi
©ebdttbe ba§ (c) poslopje
©ebilbe ba£ (c) tvor
geboreit tuerben roditi se
gebiifjreit z dat.  gre komu
©eburt bie (/) rojstvo
©eburtžtjauž baž (b  1) rojstna hiša
©ebčidjtuiž baž (a)  spomin
(bebante ber meš.  misel
gebcit)e:t, te, ie, b. obroditi, dobro
se obnesti

©ebidjt baž (a) pesen
©efafjr bie (/) nevarnost
gefafjrtid) nevaren
gefatten, ie, a, f). dopasti
@efčip baž (a) posoda
gcfiigig voljen, povoljen
©egenb bie (/) kraj
geljeit, ie, a, b. iti, hoditi
(M)or ba§ (a)  posluh
gefjorcfjen vbogati
geljorett biti čegav

©eift ber (b)  duh

©cij ber (a,  bez pl.)  skopost

gei^ig sko]>

gelaitgeu b. priti

©cliiitte bag (c, bcz pl.)  zvonenje
©clegcidjeit prilika
geteljrt učen

getiitgcit, a, it, b. posrečiti se
genteiitfam skupen
geitan točen

geitefen, n, e, b. ozdraveti
geniejjeit, o, o, tj. vživati
©enoffe ber tovarš
geiiug adv.  dosta
gerountig prostoren
©erftufd) bag («) hrup, šum
©ercbc bag (c) govorica
gora adv.  rad

©efang ber (a  1) petje, spev
gefcfjetjen, n, e, b. dogoditi se
©ejdjetiE bag ( a ) darilo
©efcfjidjte bte zgodovina
©efd)id)tgld;rciber ber (c) zgodovinar
©efdiicf bag (a) osoda
gefcfjicft spreten
gefdjtuiitb hiter, nagel
©efeftfdjaft društvo, družba
©efejj bag (a)  zakon
gcfid;ert zagotovljen
gejtattet dozvoljen
geftern adv.  včeraj
gejuub zdrav
geiibt vajen

getualtig velik, jak; adv.  jako
gelptimen, a, o, 1). pridobiti si
geluifg adv.  gotovo
©etoiffeit bag (c) vest
geiublptlid) adv.  navadno
geltiofgtt = gciuolpit navajen

©elublbe bag (c) obok, prodajalnica
gibt eg = eg i]'t
giejjen, o, o, 1;. liti, vliti
giftig strupen

glčiagenb (part. prčis.  od glaujett)
sijajen, svitel
©lag bag (b  1) steklo
©lattbe ber mes.  vera
g(eid) enak

glcidjen, i, i, Ip enak biti

gfeitea, i, i, b. drsati se, spodrsniti se

©lieb bag (b)  ud, člen

©liicf bag (« bez pl.)  sreča

gttiden b. posrečiti sc

glucflid; srečen

gndbig milostiv

©o(b bag (rt, bez pl.)  zlato

gotbeu zlat

gonilen privoščiti

©ott (ber) (b  1) bog

©rab bag (61) gomila

graben, it, n, Ip kopati

grdnteit fidj žaliti so

©ramntntif bic (/) slovnica

©rag bag (b  1) trava

grau siv

grnitfam lj ut, neusmiljen
greifcn, i, t, 1). prijeti
©ricdjc ber Grk
©ricdjeidanb (bag) {(jen.  dattbgj
Grška

grtedjiid) grški, a, o

grob debel, sirov

grofj comp.  grbfjer velik, veči

©rojimutter bie (e)  babica, baba

©rofjoater ber (c 1) ded

©ruft bie (d  1) raka

griiit zelen

©ruitb ber (al)  vzrok

griinben vstanoviti
griifjen pozdraviti
giiitftig naklonjen, mil
gut dober

©ut bas (b  1) blago
giitig dobrotljiv

©tjnutajium (c, pl.  ieit) gvmnasij.

H.

§aar bab (a)  las
fjnbeit imeti; tudi samo pomočili gl.
§acfe bie sekira
§ajeit ber (cl) luka
I)agett eS toča pada
§ai ber (a) morski volk
§ain ber (a) log
tjntb pol
§alte bie veža
tjatten, ie, a, I). držati
jpamjier ber (c) hrček
.'panb bie (d  1) roka
§anbetSmaiut ber (a, pl.  4eute)
trgovec

Ijaubtjnbeit rabiti
§anbter ber (c) kupce
tjart trd

§arttjotj bas (b  1) trdi les, svi-
bovina
tjdjStictj grd
Ijauen, ie, nit, I). sekati
.fmufe ber meš.  kup (grmada)
tjaufig = oft cesto
§ 0111)1  bnž (b  1) glava
tpauptftabt bie (d  1) glavno mesto
§auS baS (b  1) hiša
§auStjerr ber {g)  gospodar, gazda
§ouSleI)rer (c) domači učitelj
§aut bie (d  1) koža
tjefceu, o, o, tj. digniti

§eer bas («) vojna, vojska
§eft bas (a) zvezek
tjcftig silen
tjeiten zdraviti
tjeitig svet

ipeitigtfjum bas (Alj  svetišče
tjeifj vroč

tjcipeit, ie, et, tj. imenovati se, za¬
povedati
tjeiter jasen

§citerfeit jasnost, radost
§etb ber (/) junak
§etbentljnt bie (/) junaško djanje
tjetfeit, a, o, tj. pomagati
tjeft jasen

» toerbeit razjasniti se
§emb baS meš.  srajca
tjcmuieu vstaviti, zadržati
Jperbft ber (o) jesen
§crbc bie čreda
,§err ber (y)  gospod
tjerrtict) krasen

§err)djaft bie (f)  vlada, grajščina

tjerrfdjeit vladati

tperrfdjer ber (c) vladar

§erj baS meš.  srce

§erjog ber (a) vojvoda

tperjogttjum baS (b  1) vojvodstvo

§eu baž (a,  bez pl.)  seno

tjeuten tuliti

tjeute adv.  danes

tjentjutage » dandanes

tjiebei » pri tem

§itfe bie pomoč

§tmmet ber (c) nebo

tjinauS adv.  ven

§inberniS baS (a) zapreka

fjintergetjen, ie, a, (j. varati

Ijinterlaffen zapustiti

,'pirfcf) ber (a)  jelen

§irt ber (/) pastir

Ijocfj visok

Ijodjmutljig ošaben

Ijodjft = jeljr jako

jjof ber (a  1) dvor, dvorišče

fjoffSljrtig ošaben, gizdav

,£>offnung up, tipanje

f)iif(id) vljuden

Jpijfje bie višava, višina

bn§ (!)  1 ali bez pl.)  les, le¬
sovina

jjordjer ber (c) prisluševalec
fjbreu slišati
jporn bn§ (b  1) rog
jpiigel ber (c)  hrib, grič
§uf)tt ba§ ( b  1) pišče
jpmtb ber («) pes
£)uften kašljati
epnftett ber (c) kašelj
{piten varovati (paziti).

I.

immer adv.  vedno
irren fidj motiti se
Ofrrtjjum ber (b  1) pomota.

J.

ja adv.  da (ja)

3at)r ba§ (a)  leto
igaljrgnitg ber (a 1) razred, leto
^aljrtpmbert bog (a) vek
jeber pron.  vsak
jebennann » vsak
jeberjeit adv.  vsikdar
jebod) conj.  ali, vendcr
jemaub proti,  nekdo
jejd adv.  zdaj
^oljnim Janez

(jojefine Josipina

Sugenb bie (f  bez pl.)  mladost

jmtg mlad

jvungting ber (a)  mladič.

K.

®nlb bog (b  1) tele
®aifer ber (c)  cesar
faijertfjmn ba§ (61) cesarstvo
fatt mrzel

Slampf ber (a  1) bitva, borba
tdutpfen vojskovati se
Karl Karol
Safc ber (c) sir
faufen kupiti
Sa^e bie mačka
tein num. indef.  noben
fenneu, farntte, gefauut I). poznati
Senntniž bie (d)  znanstvo, po-
znanje

Sent ber (rt) jedro

Sitogramm bag (a)  kilogram

®inb bog (b)  dete

IfHnblein bag (c) dem.  od ifHitb

Strehe bie crkev

JsHffeit bag (c)  podzglavje

Sloge bie tožba

flageu tožiti

tiar čisto

Sleib bag (b)  obleka

fleibeit obleči

flein majhen, mal

Jftdeinajien mala Azija

fltngett, a, u, f). zveneti, žvenkljati

ffapfeu trkati

Stlofter bag (cl) samostan
flitg razumen, pameten
Kuabe ber (g)  deček
kitali ber (a)  pok

94

Snedjt ber (d)  hlapec, sluga
Stned)tfd)aft sužnost
fodjcu kuhati
Sfbd)iu kuharica
fommeit, a, o, h. priti
Sonig ber (a) kralj
Sonigreicf) baž (a)  kraljestvo
fbnneit, fonnte, gefonnt I). moči
Sopf ber (a 1) glava
Sborb ber ( a  1) koš, pletenica
toftbnr dragocen
foften pokusiti
®raft bie (d  1) moč
fratri bolen
Sranffieit bolezen
Strebl ber (a) rak
Sreiž ber (a)  krog
Sreujer ber (c)  krajcar
friedjen, o, o, b. laziti
Strieg ber (a) boj
Strieger ber (c)  vojnik
Sfrieg frif)ren bojevati se
®roue bie krona
Strug ber (a  1 ) vrč
Suf) bie (a  1 j krava
fittnmern jid) brigati se
Stunft bie ( d  1) umetnost
furg kratek.

L.

(adjett smejati se
(nben, u, a, f). nakladati, naložiti,
vabiti

Sage bie položaj
Sager ba» (c)  ostrog, tabor
Saib ber (a) kolač, hleb
Saturn basi (b  1) jagne
Sattb ba§ ( b  1) dežela
Sanbmantt ber (a; pl.  rieute) kmet
Saubtoirt ber (a) kmetovalec

fattg dolg

tange adv.  dolgo

Sanghteife bie (bez pl.)  dolg čas

ta)jen, ie, a, f). pustiti

Sajt bie (/) tovor

Safter ba§ (c) razuzdanost

tdjtig siten

Sauj ber (o 1) tok

laufett ie, att, b. dirjati, teči

taunenljaft nestalen

faufcfjen slušati

tebett živeti

Seben ba3 (c) živenje

Sebenbmittet baž (c) živež

iebfjaft živahen, živ

teer prazen

Sefjrer ber (c) učitelj

Sefjriing ber (a)  učenec

Seib ber (b)  telo

teidjt lehek, lahek

Seidjtigfeit lahkost

feidjtjinuig lahkomiseln

Seib ba§ meš.  tuga

(eibett, i, i, f). trpeti

teiten voditi

ternen učiti se

Sefebud; basi (b  1) berilo

tefen, a, e, f). brati

teferfidj bralen

teudjten svetiti

Seute bie, pl.  od SDfenfcf), ljudje
fefcteSmat adv.  zadnjikrat
Sicf)t bal ( b ) luč

lieb, comp.  tieber, sup.  am tiebften,
drag, draži, najdraži (najdraže)
fiebeu ljubiti
tiefern oskrbeti
tiegeu, a, e, b. ležati
liubern blažiti

95

lin! levi, a, o
tiftig zvit

Siterotur bie (/) slovstvo

tobeit hvaliti

Soffel bet (c) žlica

Sot)H ber (a  1) plačilo

lož (samo v sestavah) bez

loefogen (id) odpovedati se

Souife Lujza

Suft bie (d  1) zrak

Stige bie laž

luftig vesel.

M.

SDlocebonien (bag, c  bez pl.)  Mace-
donija

SJiacebonier ber (c) Macedoneč
matfjen storiti, napraviti
SKodjt bie (d  1) sila, oblast
madjtig mogočen
SMbdjett bog (c)  deklica
Sftabdjenfdjor bie (/) četa deklic
9Kogb bie (dl)  dekla
masten, te, genialen f). mleti
mat adv.  krat
moten slikati
tOtnter ber (c) slikar
man pron. indef  (navadno roti.
glagol)

ntftndjer pron. ind.  nekteri
SKonget ber (clj  pomanjkanje
mongetn manjkati
SKomt ber ( b  1) mož
SOtdrcfjen bag (c) pravnica
SJinrie bie Marija
SJiarft ber (a 1) trg, semenj
SKortitt Davorin
SJtofj bn§ (rt) mera
mdfiig zmeren

iDiauer bie (g)  zid
9Jžang bie (d  1) miš
SJieer bog (a) morje
met)r ( comp.  od triel) več
mciben, ie, ie, f). ogibati se
SKeiftcr ber (c) mojster
melben naznaniti, javiti
93fenjcE) ber (/) človek
merfen pomniti, zapaziti
SKerfmot bog (a)  znak
merfmiirbig čuden
meffen, a, e, f). meriti
SfJčeffer bog (c) nož
iOtetatl bog (a) kovina
Sttetercentner ber (c)  metrični cent
meudjlerijd) zavraten
SDtildj bie bez pl.  mleko
SDtinute bie minuta
9Jtittaggma!)t bog (a) kosilo, obed
StJJittet bog (c)  sredstvo
SDiijjtur bie (/) mešanica
mogen, mag, modjte, gemodjt f). (v
slov. želevnik)
mog(id) mogoč
SDtonat ber (a) mesec
SJioog bog (a) mah
morgen adv.  jutro (prislov)
SKorgen ber (c)  jutro (samost.)
miibe truden
OTitje bie trud
3M£)fal bie (d)  težava
Stiinbet bog (c)  varovanec
nuifjen, mujg, mufgte, gentufgt Ip
morati

SRiifjiggdnger ber (c) lenuh, posto¬
pač

Sdlutt) ber (a,  bez pl.)  srčnost
mnttjluitlig neporeden
iOintter bie (e)  mati.

90

N.

Mndjtmr ber (g)  sosed
9tad)barin sosedinja
imd)bcm conj.  ko, potem ko
nadjlajfig nemaren
Sladjlajjigfeit nemarnost
Sladjridjt bie (/) poročilo, glas
'Jfndjfitfjt bie (/) prizanesno.st, po-
trpnost, milost
nadjfidjtig prizanesljiv
Sliidjfte ber bližnji
itnd)fteueni, b. krmiti za čim
Ulacfjt bie (dl) noč
91aget ber (c  1) žebelj
natje adv.  blizo
nafierit ftdj bližati se
SMjruttg (bez pl.)  živež
Slame ber meš.  ime
liant(itf) namreč
Sfatiou bie (/) narod
SlationaKieb ba§ ( b ) narodna pesen
Slatin bie (/) narava
nefpuen, a, o, f). vzeti
neiit adv.  ne

nennen, liamite, genannt (). imeno¬
vati

Sleft baS (b)  gnezdo
ne« nov
nidjt adv.  ne
» einmat še nc
nidjtg nič
itie adv.  nikdar
niemanb proti,  nikdo
nod) adv.  še

Slorben ber (p,  bez pl.)  sever
Slot!) bie (bez pl)  stiska, potreba
uiitfjig potreben
mir samo

Slnjž bie (d  1) oreh

SlufSbaitm ber (al) oreh (drevo)
Sluten ber (c,  bez pl.)  korist
liiikeit koristiti
niijdidj koristen.

O.

obg(eid) conj. cone.  dasi
Sfeit ber (cl) peč
Officinl ber ( a )  oficijal
offitett odpreti
oft adv.  često
Dt)r ba§ meš.  uho
Didel ber (c)  stric, ujec
SDrafet baž (c) orakel
Ort ber (« in b  1) kraj.

P.

jEerjer ber ( c ) Perzijanec
tperjon bie (/) oseba
tpfau ber (/) pav
ipfaueitfcber bie (g)  pavovo pero
pfeifeit i, i, f). žvižgati
iPfeit ber (g)  pušica
s 4Sferb ba§ (a) konj
s bftid)t bie (/) dolžnost
planet ber (f)  pomičnica, planet
Pa| ber (al) mesto
tpoejie bie pesništvo
$rei§ ber (a) darilo
preifeti, ie, te, 1). slaviti
^ireffe bie tiskalnica
propljejeieit prorokovati, vedeže-
vati

iPulber ba§ (c) prali.

Q-

Oital bie (/) muka

qitaleit mučiti

qiter adv.  prek, poprek

97

R.

9?nb bng ( b  1) kolo

Stnnb ber ( b  1) rob

Stati) ber (a, pl.  Statl)(d)(dge) nasvet

ratljen, ie, a, l). svetovati

ranite« ropati

Stnnd) ber (a,  bez pl.)  dim
rnndjen p uš iti
Sta«m ber (sl) prostor
redpien računiti

Stedpieit bag (c, l>ez pl.)  računanje

Stedjnung račun

redjt adv.  dobro

Stedjt bng ( a ) pravo

red)ter, e, eg pravi, a, o

redjtfertigen jicf) opravičiti se

Stebelmtft bie (dl)  govorništvo

veben govoriti

Segel bie (g)  pravilo

Stegen ber (c)  dež

regnet eg dežuje

reg jam živ

reiben, ie, ie, l). treti, meti

reid) bogat

Stcid) bag (a) država

reidjen podati, segati

Steid)tf)iim ber (b  1) bogastvo

reif zrd

rein čist

reinlidj čist, snažen
Stoje bie pot, potovanje
reifeu, b. potovati
reijjen, i, i, l). trgati
Stoter ber (r) jahač
reijen mikati
retten rešiti

ridjten jicf) ravnati se po čem
riedjen, a, o, I). dišati
ringe«, n, n, I). poskusiti se

Čuček,  Početnica nemškega jezika.

rinite«, n, o, 6. teči
9tod ber (al) suknja
Stoljr bag (a) cev
Stom, gen.  g, Rim
rbmifd) rimski
Slbgleiit bag (c) rožica
rotlj rdeč

Siitber bag (c) veslo
Stuf ber (a)  klic
ruje«, ie, n, I). klicati
Stulje bie (bez pl.)  mir
udje« mirovati
rufitg miren

Stili)!« ber (a,  bez pl.)  slava.

S.

Sani ber (a  1) dvorana
Sad ber (a 1)  vreča
Saft ber (a 1) sok
jaftig sočen
jageit reči

jagcitljaft (govore, da) bajesloven

Saite bie struna

Same ber meš.  seme

janft nježen

Saitger ber (c)  pevec

Snttel ber (c 1) sedlo

jange«, o, o, f). sisati

Snue bie Sava

Sd)nbe ber meš.  škoda

jdjabcit škodovati

jdjčibticf) škodljiv

Sdjale bie lupina

jdjamen jid) sramovati se

Sdjniibc bie (bez pl.)  sramota

Sd)ar bie (f)  drhal, četa

jdjarf oster

Sdjatten ber (c) senca

jd)ntdg senčnat

98

©djaij bei' (a 1) zaklad
jdjeibeit, ie, ie, f). in b. ločiti, za¬
pustiti koga

@djein ber (a,  bez pl.)  svit (videz)
fdjeinett, ie, ie, (). svetiti, sijati, zdi
se komu

fdjelten, a, o, (j. zmerjati

fcfjcitfen darovati

fc^eii splašen

fcf)icfett poslati

©cfjtdjat baž (a) osoda

fdjieben, o, o, tj. riniti, potisniti

fddefjen, o, o, tj. streljati

©dtjiff baž (a) ladja

©djiffer ber (c) mornar

©djifftein baž (c) ladjica

©cfjitb ber (a)  ščit

©djtadjt bie (/) bitva

fdjtafen, ie, ie, tj. spati

fdjlageit, u, a, tj- biti, tolči

©cfjtauge bie kača

fcfjtecfjt zel, zloben

fctjteidjen, i, i, b. laziti, lezti

jdjleifeit, i, i, tj. brusiti

fdjtingen, a, u, f). žreti, zavezovati

Sdjtofž baž (b  1) ključavnica, grad

(djmacttjaft okusen

fdjmeljen, o, a, tj. in b. taliti, tajati

©djtnerj ber meti.  bolečina, bed

jdjmerjtjaft bridek

©djmieb ber (a)  kovač

jdjmiebeit kovati

©djnutd ber (a)  kinč

fdjmiicfen kinčati

Sdjitabel ber (cl) kljun

©djnee ber (a, bez pl.)  sneg

fefineiben, i, i, t). rezati

fdjiteit cž sneži

idjnell hiter, brz

j"djou ud v.  že, vže
fc^oit lejj

f cfunte n prizanašati
jdjredeu strašiti
fcfjredtidj strašen
fdjreiben, ie, ie, tj. pisati
fcfjreten, ie, ie, tj. kričati
Sdjrift bie (/) pisava, pismo
Sdjritt ber (a) korak
<Scf)nfe bie šola
Srfjiitcr ber (c)  učenec
fdjlrmrj črn

fdjtneigen, ie, ie, f). molčati
©djlccfter bie (g)  sestra
fdjtoimnien, n, o, b. in tj. plavati
fdjtoiitben, a, u, b. giniti
fdjttnngen, a, it, tj. mahati

fidj nitf baž tpferb zaja¬
hati konja
@ee ber meš.  jezero
©cele bie duša
Segel baž (c) jadro
jegetu b. jadrati
<3egetfd)iff baž (a)  jadrenica
fegueti blagosloviti
jctjeit, a, c, tj. videti
fetjr adv.  jako
@eite bie stran *

fetbft = fetber proti,  sam
jetig blažen, zveličan
j‘eltcu redek
jenbeit poslati
fcrbifdj srbski
jerbofroatifd) srbohrvatski
©effet ber (c) stol
fidjer gotov, varen
fieben, o, o, f). vreti
fiegert zmagati

Siegežtuort baž (a)  beseda o zmagi

‘J S) .

[iugen, n, u, t). poti

fiitfen, a, u, I). pasti, pojemati

fittjniu pošten, nraven

fijjeit, a, c, b. sedeti

[o adv.  tako

fogar » celo

jogteicf) » precej

©oljit ber (a  1) sin

foldfjer taki

©otbat bcr (/) vojnik, vojak
[otten morati
©onne bie solnee
©onntag ber (a)  nedelja
©orge bie skrb
[orgen skrbeti
forgfcint adv.  skrbljivo
[parjena » varčno
» adj.  varčen
[pat adv.  pozno

©pčitfjerbjt ber (a)  pozna jesen
[peten, ie, ie, t). plavati, bljevati
[peijen jesti, kositi, obedvati
©pieget bcr (c) zrcalo
[pteten igrati se
[ptnnen, n, o, t). presti
©pinitrab ba» (b  1 )  kolovrat
®pi|e bie ost, čelo
[pi|ig bodast, šiljat
©pntc^e bie jezik
[predjen, n, o, I). govoriti
©pricfpoort baž (bi)  pregovor
[pringen, a, it, b. skakati
©pringen baž (c,  bez pl.)  skakanje
©taat ber meš.  država
©tnbt bie (dl)  mesto
©tabter ber (c)  meščan
©tali ber (a  1) hlev
©tanb ber (a  1) stan
[tari močen

[taunen čuditi se, strmeti

[tecfeit tičati, vtakniti

[tef)ten, a, o, t). krasti

[teigen, ie, ie, b. lezti, rasti

©tein ber (a)  kamen

[telten postaviti

[terben, o, o, b. vmreti

[terblicf) vmrljiv

©tern ber (a)  zvezda

[tet§ adv.  vedno

[tiden vezti

©tift ber (a)  klinec

©toff ber (a)  snov

[toren motiti, nadlegovati

[topen, ie, o, t). suniti

©trafe bie kazen

ftraftief) kaznjiv

©traitd) ber (bi)  grm

[treben prizadevati si, poganjati m

[trebfam marljiv, skrben

[treidjen, i, i, t). držati, črtati

©treit ber (a)  prepir

[trciten, i, i, 1). prepirati se

[treng strog

©tren bie (bez pl.)  stelja

©trubet ber (c) vrtinec

©tild baš (a)  kos

©timu ber (a  1) barja, vihar

[ttirint ež bobni, vihra

[titrjen (ftdf>) zvrniti se, zgrezniti sc

[ucfseit iskati

[liji sladek.

T.

tabela grajati
$ag ber (a)  dan
'Xnglbl)ner (c)  dninar
tagt eS dani se
Šmite bie teta
tnpfer pogumen

100

Tapferfeit bte pogumnost
2htt bnS (a) vrv
$eid) ber (a) ribnik
Sernpel ber (c)  svetišče 1
Sijal ba» ( b  1) dolina
Ttjat bie (/) djanje, čin
Tljeben gen.  Thebe
Ujed ber (a) del
trener drag
Tljier baž (a)' žival
Tljor ber (/) bedak
tl)oricf)t neumen, bedast
Tljrmt ber (a)  prestol
tt)uu, tljat, getljau storiti
Tljiire bie duri, vrata
Sljurm ber ( a  1) zvonik, stolp
tief globok
Tifclj ber (a) miza
Sester bie (e)  hči
Sob ber (a, bez pl.)  smrt
Ton ber (a 1) glas
trčig len, nemaren
trngeit, u, a, £p nesti
Traube bie grozd
trauen zaupati
traurig žalosten
treffeit, a, o, Ip pogoditi
treiben, ie, ie, I). gnati
trenneu ločiti
treten, a, e, b. stopiti
triitten, n, ti, I). piti
TriumOirat bag (a) triumvirat
Tritbfal ba§ (a) nevolja, brhkost,
reva, tuga
Tud) baš (61) sukno
Tiirfei Turčija.

U.

iibernfl adv.  povsod
uberfalleu, ie, n, lj. napasti

nberflujfig obilen, preveč, pre-
obilen

itbermufljig prevzeten, razposajen
liberjidjt bie (/) pregled
iibertreffett, n, o, I). prekositi
llfer baS (c) obrežje
unttoerfeit, a, o, tp zvrniti, pre¬
vrniti

itucidjtfaiu neskrben, nepazljiv
Uubmd ber (a,  bez pl.)  nehvalež¬
nost

uiiermefždid) neizmeren
linertraglidj nestrplj i v
Uttgebulb bie (bez pl)  nepotrpež¬
ljiv ost

ungelubljitlidj nenavaden
ungludlid) nesrečen
inutotljig nepotreben
Unredjt ba§ («, bez pl.)  krivica
unrein nečist

llnjdjulb bie (bez pl)  nedolžnost
ttnjcljulbig nedolžen
unfterblicf) nevmrlj i v
Untertjaltung zabava
unterjodjett podjarmiti
uutentel)rnen a, u, Ip započeti
Unterridjt ber (a)  pouk
uittertoerfen, n, o, tj. podvrči
Hidrate bie nezvestoba
unbergdnglid) neminljiv
Uitbergauglidjfeit večnost
uuuernuitftig neumen
llrfadje bie vzrok
Urjprung ber (al) vir
Ltitgdfjlig bezštevilen.

V.

$ater ber (c 1) oče

idaterlanb baS (a, bez pl.)  očetnjava

101

berndjten zaničevati
Deranjtalteu prirediti
SSerantlnortung odgovornost
oerbieten, o, o, i).  prepovedati
uerbreiten razširiti
tierbnitlen zahvaljevati se
Dcrbienen zaslužiti
Serbieujt ber (a)  zaslužek
» baž (a)  zasluga
uerbient jidj macfjeit steči si zasluge
Derefgeit častiti

oerfliejjen, o, o, b. miniti, preteči
uerfloffeit (part. pf.)  pretekel
uergeb(icf) adv.  zaston j
SSergefjen baž (c) pregreha
uergefjen, ic, n, (j., jid) pregrešiti se
Uergejjeit, n, e, f). pozabiti
SSergleidj ber (a)  pogodba, primera
JBergniigeu basi (tj veselje, radost
Dergotteru med bogove števati
Dergrabeit, it, a, 1). pokopati
Dcrfoufen prodati
Derfadjett zasmehovati
berlaffen, ic, a, I). zapustiti
58erlegent)eit neprilika, zadrega
Derlieren, o, o, I). zgubiti
žbertuft ber (a)  zguba
oeruidjteu vničiti
iBeritidjtuug pokončava
SSernunft bic (bez pl.)  pamet, um
uerridfjteit opraviti
uerfaumen zamuditi
Uerfcfjieben različen
berjdjlingeu, a, u, 1). požreti
Detjbljneu jid) spraviti se
0crfbl)nlid) spravljiv
Uerjcfjludgert jeiit svak, svakinja
biti komu
uerjudjen poskusiti

Dertljeibigen braniti
Sertfjeibiger ber (c) branitelj
uertrmften = uernidjteu vničiti, po-
končati

rerjefjren pojesti

$8ief) baž (a,  bez pl.)  živina

Uiel mnogo

S3oget ber (t*l) ptica

SSotf baž ib  1) ljudstvo

Don prdp.  o

®orrat() ber (a 1 ) zaloga
SBorjidjt bie (bez pl.)  previdnost
Sortfied ber (a)  korist
Doruber adv.  mimo

» jeiit preteči, miniti
uorjeitig preran.

W.

SBare bic (g)  blago
luadjen bdeti, čuti (čujem)
luad)jam pazljiv
laadijen u, a, b. rasti
SBngett ber (c)  voz
lDaI)r resničen
tučiljrenb prdp.  pri

» conj.  medtem ko
ŽM)rl)eit bie resnica
iuafjrfagen prorokovati, vedeževati
SBaije bie sirota
3SMb ber ( b  1) gozd
SMlbdjen baž (c)  gozdič
SSlaiib bie (d  1) stena
tuaitbeln, b. hoditi
SSanberer ber (c)  popotnik
luaitn adv.  kdaj
tuarm topel
toarum adv.  zakaj
luaž pron. interr.  kaj
» » relat.  kar

102

toafdjett, it, a, I). vmivati
SSnffer bas (el) voda
SBeg ber (a) pot
iuef)ntutf)ig adv.  žalostno
tueicf) mehek

lueidjeit i, i, 6. vmakniti sc

SBetbe bie (g)  paša

SBeibeplafe ber (a  1) = SBetbe

lueil conj.  ker

SBein ber («) vino

iueiiten jokati

lueife moder

SBeife bie način

loetjen, ie, ie, tj. kazati

SBeiSfjeit bie modrost

lueife bel

3Beife6ucf)e bie gaber
loeit velikanski
» adv.  daleč
SBcitc bie širina
tueldjer, e, e§ = ber, bie, bas
kteri, a, o
SBelt bie (/) svet
inenben obrniti
tuettig nuni.  malo
Itienn conj.  ako
SBerf baS (g)  tvor, čin, delo
SBerftag ber (a)  delavnik
luettert ež treska, vihari
luicfetig važen

luibcrfefeeit ficfe zoperstaviti se

luiberfprecfeen, n, o, (). ugovarjati

nribmett posvetiti

loie adv.  kako

lutebcr » zopet

luiegen, o, o, 1). tehtati, težiti

luie (mige adv.  kako dolgo

SBieje bie travnik

loilb divji

SBilbniS bie (d)  pustoča
Šibile ber meš.  volja
SBinb ber (a)  veter
SBinbftofe ber hipni veter

» tommt veter popihne
SBinter ber (c) zima
SBirfltdjfeit istinitost
SBirt ber (a)  krčmar, gospodar
luirtfcfeafteit gospodariti
iuiffen, imtfžte, getuujSt 1). znati
Ido adv.  kde
luofeer » odkod
loofjin » kam
luofel » prav, dobro
SSJofet bab (a,  bez pl.)  blagor
SSofettfečiter (c)  dobrotnik
loofjnen stanovati
SBotf ber (a  1) volk
loollen lite ti, hoteti
SBort bnS (« in b  1) beseda
luo^u adv.  čemu
Sfiutiber baS (c) čudež
umnbern ftcfe čuditi sc
SBurnt ber (bi)  črv
SBurft bie (d  1 )  klobasa
luiijt pust

Sbiifte bie puščava, pustinja
luiitljen razsajati, divjati.

Z.

gftfefeu šteti, brojiti
jjnljlluort baž (bi)  štcvnik
jafjmen vkrotiti
jjalpt ber (a  1) zob
jeigen kazati

getfeen, ie, ie, 1). kriviti, dolžiti
$eit bie (/) čas
$eitalter baS (c) doba
3eitung časopis

3e(t bnž (a)  šotor
jerbrecficn, a, o, f). zlomiti
gerftoreu razdjati
3ettet ber (c)  listec
3cuge bcr svedok, priča
3citguiž bag («) spričevalo
^tet^en, o, o, f). vleči
3ierbe bic k inč
3ininter bn§ (c)  soba
3immcrtf)ur bie (/) duri, vrata
jittent tresti se, trepetati
3 or n ber (a,  bez pl.)  jeza
jubringett, brncfjte, gebrnrfjf (). pri¬
nesti, prebiti (čas)

3»cfcr bcr (c,  bez p/.) sladkor
juerft adv.  najprej
gufrieben zadovoljen
jufuljren pripeljati, dovažati
jufjaitfig adv.  prečesto
gnffeiit » premajhno
3u!unft bic (bez pl.)  prihodnost
julctffen, ic, a, f). dopustiti
juriict adv.  nazaj
jurutkfdjreit b. vrniti se
jiifantmen adv.  vkupej
(PiOict » preveč
jtuingen, n, it, t). siliti, prisiliti.

Slovniška snov najde se

Stran

1. Glasovne opazke. 7

2. Splošne opazke o sklanjatvi in spregatvi.9

3. » » o govornih razpelih in spolni ku.10

4. Osebni zaimek.11

5. Prasens pomočnik glagolov.11

6. Jaka sklanjatev možkih samostalnikov.12

9. Prilastkov pridevnik.14

12. Jaka sklanjatev ženskih samostalnikov.Ki

15. » »  srednjih » .17

16. Sklanjatev pridevnikov z  nedoločnim spolnikom.19

17. Najvažnejši predlogi.  20

18. Praš., imperf. in perf. slabe spregatve.21

20. Svojivni zaimki.24

22. imperf., perf., ppf., fut. in fut. exact. pomočnih glagolov.25

23. Slaba sklanjatev samostalnikov..27

24. Oblika nominativa slabih mase. in fem.28

26. Ppf., fut. in fut. exact. slabe spregatve.31

27. Po vrača vni zaimki.33

29. Prašalni stavki.35

30. Stopnjevanje pridevnikov.36

32. Kazavni, ozira vni in nedoločni zaimki.39

33. Bezosebni glagoli.*.40

34. Važnejši števniki.42

36. Jaka spregatev.45

37. 1. vrsta jakih glagolov.47

39. 2. in 3. vrsta » » .50

41. 4. in 5. »  * •* .53

43. Conjunctiv../.56

44. Iiaba conjunctiva.59

46. Nepravilna spregatev.'62

48. Trpni položaj.65

50. Nekoliko o tvorenji nemških sestavljenih besed, A.  samostalniki ....  68

51. » » » » » » B.  pridevniki.70

52. » * » » » » C.  glagoli.71

53. Najvažnejša pravila <> razvrstitvi besed v stavkih, A.  glavni stavki ... 72

54. » » »  v> > •* * » B.  odvisniki.74

55. Nektere opazke o sklanjatvi lastnih imen.75

Pop r av k s\.

Na 12. slrani v 21. vrsti stati ima mestu: po primeri — po primeru in na 80. strani v 31. vrsti
mestu: Veliki — veliki.