METEOROLOGIJA METEOROLOGY PODNEBNE RAZMERE V MARCU 2019 Climate in March 2019 Tanja Cegnar marcem se začenja meteorološka pomlad. Moč sončnih žarkov hitro narašča in dan se od začetka do konca meseca opazno podaljša; temperaturna razlika med jutrom in popoldnevom je ob lepem vremenu lahko velika. Za primerjavo uporabljamo povprečje obdobja 1981−2010. Slika 1. Odklon povprečne dnevne temperature zraka marca 2019 od povprečja obdobja 1981–2010 Figure 1. Daily air temperature anomaly from the corresponding means of the period 1981–2010, March 2019 Marec 2019 je bil v državnem povprečju 2,4 °C toplejši kot v povprečju obdobja 1981–2010, padlo je le 66 % toliko padavin kot v primerjalnem obdobju, sonce pa je sijalo 34 % več časa kot v povprečju obdobja 1981–2010. Z Agencija Republike Slovenije za okolje 4 Povprečna temperatura je marca 2019 za 1,5 do 3 °C presegla dolgoletno povprečje, le tu in tam je bil odklon še nekoliko večji. Velika večina merilnih postaj je poročala odklonu med 2 in 3 °C. Najmanjši odklon, le 1,5 °C, je bil na Kredarici in v Ilirski Bistrici. Največ padavin, nad 120 mm, je bilo na severozahodu Slovenije, v Bovcu je padlo kar 131 mm. Najmanj padavin je bilo v Slovenski Istri, kjer padavine niso dosegle niti 20 mm, na letališču Portorož so namerili le 8 mm, v Strunjanu pa 9 mm. Tudi na Goriškem in Krasu so bile padavine zelo skromne, med območja z zelo malo padavinami spadajo še Brkini, Vipavska dolina, Goriška brda in del Trnovske planote ter severno Pomurje. Padavin je v pretežnem delu Slovenije primanjkovalo, najbolj na jugozahodu in zahodu Slovenije, kjer je padlo manj kot 40 % dolgoletnega povprečja padavin. Na Letališču Portorož so namerili le 13 % toliko dežja kot v dolgoletnem povprečju. Kraji s presežkom padavin glede na dolgoletno povprečje so bili v manjšini. Več padavin kot v dolgoletnem povprečju je padlo v delu Bele krajine, širši okolici Bizeljskega, ponekod na Koroškem in v Lendavi. Sonce je povsod sijalo več časa kot v povprečju obdobja 1981−2010. Najmanjši presežek, le desetino dolgoletnega povprečja, so zabeležili na Kredarici. Po nižinah na severu države so običajno osončenost presegli za približno četrtino, več kot polovica države je poročala o 30 do 40 % več sončnega vremena kot običajno. Največji presežek je bil v Novem mestu, kjer so dolgoletno povprečje presegli za polovico, le malo manjši presežek je bil Na Stanu. Na Kredarici marca tla vedno prekriva snežna odeja. Tokrat je bila snežna odeja s 190 cm najdebelejša 19. marca. Slika 2. Povprečna najnižja in najvišja temperatura zraka v Ljubljani in na Kredarici v marcu Figure 2. Mean daily maximum and minimum air temperature in March -5 0 5 10 15 20 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 Temperatura (°C) Ljubljana -15 -10 -5 0 5 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 Temperatura (°C) Kredarica Agencija Republike Slovenije za okolje 5 V Ljubljani je bila povprečna temperatura marca 9,0 °C, kar je 2,5 °C nad povprečjem obdobja 1981– 2010; k velikemu odklonu od dolgoletnega povprečja so najbolj prispevali nadpovprečno topli popoldnevi. Od sredine minulega stoletja je bil najtoplejši marec 1994, takrat je bila povprečna temperatura 10,6 °C, na drugo mesto se je uvrstil marec 2017 s povprečno temperaturo 10,2 °C, sledi marec 2012 z 10,1 °C, nato marec leta 2014 z 10,0 °C. Daleč najhladnejši je bil marec 1987 s povprečno temperaturo 1,1 °C, z 1,8 °C mu je sledil marec 1955, 2,0 °C je bila povprečna temperatura marca 1958, marca 1962 pa 2,2 °C. Povprečna najnižja dnevna temperatura je bila 3,1 °C, kar je 1,3 °C nad dolgoletnim povprečjem. Najhladnejša so bila jutra marca 1987 z −3,0 °C, najtoplejša pa leta 1994 s 5,3 °C. Povprečna najvišja dnevna temperatura je bila 15,2 °C, kar je 3,8 °C nad dolgoletnim povprečjem. Popoldnevi so bili najtoplejši marca 2012 s povprečno najvišjo dnevno temperaturo 16,8 °C, najhladnejši pa marca 1962 s 5,6 °C. Temperaturo zraka na observatoriju Ljubljana Bežigrad od leta 1948 dalje merijo na isti lokaciji, vendar v zadnjih desetletjih širjenje mesta in spremembe v okolici merilnega mesta opazno prispevajo k naraščajočemu trendu temperature. Tako kot po nižinah je bila tudi v visokogorju povprečna temperatura v marcu 2019 nad dolgoletnim povprečjem. Na Kredarici je bila povprečna mesečna temperatura zraka −4,8 °C, kar je 1,5 °C nad pov- prečjem obdobja 1981–2010. Doslej je bil v visokogorju najtoplejši marec 1994 z −2,6 °C, sledil mu je marec 2012 z −2,7 °C, marca 1977 je bilo povprečje −2,8 °C, sledi marec 2017 z −3,0 °C, v letih 1957 in 1990 je bila povprečna temperatura −3,1 °C, sledi pa marec 1989 z −3,2 °C. Najhladnejši je bil marec 1987 s povprečno temperaturo −11,9 °C, slabo stopinjo toplejši je bil marec 1971 (−11 °C); v marcih 1958 in 1962 je bila povprečna temperatura meseca −10,7 °C, leta 1984 pa −9,7 °C. Na sliki 2 spodaj sta prikazani povprečna najnižja dnevna in povprečna najvišja dnevna temperatura zraka v marcu na Kredarici. Slika 3. Odklon povprečne tempe- rature zraka v mar- cu na državni ravni od povprečja ob- dobja 1981–2010 Figure 3. March temperature ano- maly at national le- vel from the cor- responding means of the period 1981– 2010, March 2019 Hladni so dnevi, ko se najnižja dnevna temperatura spusti pod ledišče. Največ jih je bilo na Kredarici, kjer je ta pogoj izpolnjevalo 30 dni. V Ratečah jih je bilo 27, v Slovenj Gradcu 21, v Kočevju, Celju in Lescah 15. Na Letališču Portorož je bil le en tak dan. V Mariboru in Ljubljani sta bila dva taka dneva. Od sredine minulega stoletja je bil v prestolnici le en hladen dan marca 2014. V marcih 1991, 1999, 2001, 2016, 2017 in 2019 so zabeležili po dva taka dneva, največ pa jih je bilo marca 1958, bilo jih je 26 (slika 4). Agencija Republike Slovenije za okolje 6 Slika 4. Število hladnih dni v marcu Figure 4. Number of days with minimum daily temperature 0 ° C or below in March Slika 5. Število ledenih dni v marcu Figure 5. Number of days with maximum daily temperature below 0 ° C in March Marca so dnevi s temperaturo ves dan pod lediščem že opazno redkejši kot februarja; takim dnevom pravimo ledeni. V Ljubljani tokrat marca ni bilo takih dni. Od sredine minulega stoletja je bilo v Ljubljani dvanajst marcev z ledenimi dnevi, od tega največ leta 1971, in sicer 5 dni, po en leden dan pa so zabeležili v letih 1952, 1962 in 1964 ter 2013. Slika 6. Cvetoča marelica, Ocizla, 23. marec 2019 (fo- to: Iztok Sinjur) Figure 6. Flowering apricot, Ocizla, 23 March 2019 (Photo: Iztok Sinjur) 0 5 10 15 20 25 30 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 Št. hladnih dni Ljubljana 0 1 2 3 4 5 6 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 Št. ledenih dni Ljubljana Agencija Republike Slovenije za okolje 7 Absolutna najnižja temperatura v marcu 2019 je bila na večini merilnih mest izmerjena 12. ali 21. marca. V Kočevju in Novem mestu se je najbolj ohladilo 27. marca, na Bizeljskem 13. in v Lescah 15. marca. Na Kredarici se je ohladilo na −13,7 °C, v Ratečah pa na −6,6 °C. Drugod po nižinah je bila najnižja izmerjena temperatura v marcu 2019 med −6 in 0 °C. Slika 7. Najnižja izmerjena temperatura v marcu Figure 7. Absolute minimum air temperature in March Slika 8. Vlažnost tal je bila v Pomurju ugodna za rast poljščin, Beltinci, 26. marec 2019 (foto: Iztok Sinjur) Figure 8. Soil humidity was favorable for the growth of crops in Pomurje, Beltinci, 26 March 2019 (Photo: Iztok Sinjur) -20 -16 -12 -8 -4 0 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 Temperatura (°C) Ljubljana -24 -20 -16 -12 -8 -4 0 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 Temperatura (°C) Murska Sobota -32 -28 -24 -20 -16 -12 -8 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 Temperatura (°C) Kredarica Agencija Republike Slovenije za okolje 8 Slika 9. Najvišja izmerjena temperatura v marcu Figure 9. Absolute maximum air temperature in March Najvišjo temperaturo v marcu so na veliki večini merilnih mest izmerili 24. marca, le v Biljah in na Bizeljskem zadnji dan meseca, na Obali pa 23. marca. Na Kredarici se je temperatura povzpela na 5,9 °C, po nižinah pa so izmerili med 20 in 23,5 °C. Slika 10. Odklon povprečne temperature zraka marca 2019 od povprečja 1981−2010 Figure 10. Mean air tempera- ture anomaly, March 2019 12 14 16 18 20 22 24 26 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 Temperatura (°C) Ljubljana 14 16 18 20 22 24 26 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 Temperatura (°C) Murska Sobota -4 -2 0 2 4 6 8 10 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 Temperatura (°C) Kredarica Agencija Republike Slovenije za okolje 9 Slika 11. Najvišja (rdeča črta), povprečna (črna) in najnižja (modra) temperatura zraka, marec 2019 Figure 11. Maximum (red line), mean (black), and minimum (blue), March 2019 -15 -10 -5 0 5 10 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 T emperatura (°C) Kredarica -4 0 4 8 12 16 20 24 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 T emperatura (°C) Ljubljana -8 -4 0 4 8 12 16 20 24 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 T emperatura (°C) Celje -4 0 4 8 12 16 20 24 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 T emperatura (°C) Novo mesto -8 -4 0 4 8 12 16 20 24 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 T emperatura (°C) Let. Maribor -4 0 4 8 12 16 20 24 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 T emperatura (°C) Murska Sobota -4 0 4 8 12 16 20 24 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 T emperatura (°C) Bilje -4 0 4 8 12 16 20 24 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 T emperatura (°C) Portorož Agencija Republike Slovenije za okolje 10 Slika 12. Potek povprečne temperature zraka v marcu Figure 12. Mean air temperature in March Marec 2019 je bil 1,5 do 3 °C toplejši od dolgoletnega povprečja, le tu in tam, predvsem v sredogorju, je bil odklon nekoliko večji, na Lisci, Topolu in Sevnem je bil marec 3,1 °C toplejši kot običajno. 0 2 4 6 8 10 12 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 T emperatura (°C) Ljubljana 0 2 4 6 8 10 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 T emperatura (°C) Murska Sobota 4 6 8 10 12 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 T emperatura (°C) Portorož 0 2 4 6 8 10 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 T emperatura (°C) Celje -12 -10 -8 -6 -4 -2 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 T emperatura (°C) Kredarica Agencija Republike Slovenije za okolje 11 Najmanjši odklon, le 1,5 °C je bil na Kredarici in v Ilirski Bistrici. Velika večina merilnih postaj je poročala odklonu med 2 in 3 °C. Na prikazanih potekih povprečne temperature v marcu je najtoplejši marec 1994, na Obali marec 2001; najhladnejši od sredine minulega stoletja pa je marec 1987. Slika 13. Porazdelitev pa- davin, marec 2019 Figure 13. Precipitation, March 2019 Slika 14. Višina padavin marca 2019 v primerjavi s povprečjem obdobja 1981−2010 Figure 14. Precipitation amo- unt in March 2019 compared with 1981−2010 normals Višina padavin marca 2019 je prikazana na sliki 13. Največ jih je bilo na območju Julijskih Alp, kjer so presegle 120 mm. V Bovcu je padlo 131 mm, v Ložicah 125 mm, v Soči 118 mm, v Trenti 115 mm, na Kredarici 107 mm. 100 mm so presegli še v Kneških Ravnah, Breginju, Cerovcu, Rutu, Iskrbi, na Krnu pa je padlo 100 mm. Najmanj padavin je bilo v Slovenskem Primorju, padlo je manj kot 20 mm. Na letališču Portorož so namerili le 8 mm, v Strunjanu pa 9 mm. Tudi na Goriškem in Krasu so bile padavine zelo skromne, v Novi Gorici in Opatjem selu je padlo 22 mm. Med območja z zelo malo padavinami spadajo še Brkini, Vipavska dolina, Goriška brda in del Trnovske planote. Pričakovano se je med območja z malo padavinami uvrstil severni del Pomurja. Padavin je v pretežnem delu Slovenije primanjkovalo. Največji primanjkljaj je bil na jugozahodu in zahodu Slovenije, kjer je padlo manj kot 40 % dolgoletnega povprečja padavin. Na Letališču Portorož so padavine dosegle 13 % dolgoletnega povprečja, v Bukovem 14 %, Strunjanu 15 %, na Lokvah 16 %, Agencija Republike Slovenije za okolje 12 v Godnjah in Movražu 18 % in na Gomilskem 19 %. Drugod je padla vsaj petina dolgoletnega povprečja padavin. Kraji s presežkom padavin glede na dolgoletno povprečje so bili v manjšini. V Cerovcu so dolgoletno povprečje presegli za 45 %, v Ložicah za 37 %, na Bizeljskem za petino. Nekoliko več padavin kot v dolgoletnem povprečju so namerili v večjem delu Bele krajine, delu Koroške, Lendavi in na Bizeljskem. Slika 15. Kazalnik pa- davin v državnem pov- prečju v mesecu marcu glede na povprečje ob- dobja 1981−2010 Figure 15. March preci- pitation anomaly at na- tional level compared with the 1981−2010 normal Marec je bil v Celju in na Obali najbolj namočen leta 1970, v Novem mestu leta 1985, v Murski Soboti leta 1995 in na Kredarici leta 2001. Na Obali sta bila povsem suha marec 2002 in 2012, na Kredarici, v Murski Soboti, Novem mestu je bilo najmanj padavin leta 2012, v Ljubljani leta 1973. Preglednica 1. Mesečni meteorološki podatki, marec 2019 Table 1. Monthly meteorological data, March 2019 Postaja Padavine in pojavi RR RP SD SSX SS Brnik 27 30 5 0 0 Zgornje Jezersko 69 60 6 12 6 Tržič 50 59 6 0 0 Soča 118 76 6 1 1 Kobarid 79 48 6 0 0 Kneške Ravne 106 58 7 1 1 Nova vas 65 61 6 16 5 Sevno 66 83 5 5 2 Luče 46 46 5 0 0 Ptuj 50 77 4 0 0 Lendava 49 101 4 0 0 LEGENDA: LEGEND: RR − višina padavin (mm) RR − precipitation (mm) RP − višina padavin v % od povprečja RP − precipitation compared to the normals SS − število dni s snežno odejo ob 7. uri (sončni čas) SS − number of days with snow cover SSX − maksimalna višina snežne odeje (cm) SSX − maximum snow cover SD − število dni s padavinami ≥ 1 mm SD − number of days with precipitation V pretežnem delu države je bilo od 4 do 7 dni s padavinami vsaj 1 mm. V Biljah sta bila dva taka dneva, na Obali 3. Ker je prostorska porazdelitev padavin bolj spremenljiva kot temperaturna, smo v preglednico 1 vključili tudi podatke nekaterih merilnih postaj, ki jih v preglednici 2 ni, a je tam padavin običajno veliko ali malo. Agencija Republike Slovenije za okolje 13 Slika 16. Mesečna višina padavin v mm marca 2019 in povprečje obdobja 1981–2010 Figure 16. Monthly precipitation amount in March 2019 and the 1981–2010 normals Na sliki 17 so prikazane padavine v marcu od leta 1951 do 2019 za merilne postaje Ljubljana, Murska Sobota, Celje, Kredarica in Portorož. Marca je v Ljubljani padlo 48 mm, kar je 54 % dolgoletnega povprečja. Odkar potekajo meritve v Ljubljani na sedanji lokaciji, je bil najbolj namočen marec 1975 z 248 mm padavin, marca 2001 je padlo 200 mm, v letu 1970 197 mm, marca 2013 189 mm in marca leta 1985 175 mm padavin. Najbolj suh je bil marec leta 1973, ko je bilo padavin manj kot en mm, v letih 1948 in 1953 sta padla po 2 mm, v marcu 2003 pa 3 mm padavin. 0 20 40 60 80 100 120 140 160 180 200 Črnivec Škofja Loka Zg. Jezersko Kredarica Rateče Trenta Soča Breginj Kobarid Krn Kneške Ravne Vojsko Vedrijan Nova Gorica Bilje Godnje Portorož Postojna Nova vas Babno Polje Kočevje Ljubljana Sevno Bizeljsko Novo mesto Črnomelj Celje Logarska D. Velenje Maribor Sl. Gradec Ptuj Lendava Murska Sobota Povprečje obdobja 1981–2010 Marca 2019 Agencija Republike Slovenije za okolje 14 Slika 17. Padavine v marcu Figure 17. Precipitation in March 0 50 100 150 200 250 300 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 Padavine (mm) Ljubljana 0 30 60 90 120 150 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 Padavine (mm) Murska Sobota 0 30 60 90 120 150 180 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 Padavine (mm) Celje 0 30 60 90 120 150 180 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 Padavine (mm) Portorož 0 100 200 300 400 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 Padavine (mm) Kredarica Agencija Republike Slovenije za okolje 15 Slika 18. Trajanje sončnega obsevanja marca 2019 v primerjavi s povprečjem ob- dobja 1981–2010 Figure 18. Bright sunshine duration in March 2019 com- pared with 1981−2010 nor- mals Na sliki 18 je shematsko prikazano trajanje sončnega obsevanja marca 2019 v primerjavi z dolgoletnim povprečjem. Povsod po državi je bilo sončnega vremena več kot v povprečju obdobja 1981−2010. Najmanjši presežek, le desetino dolgoletnega povprečja, so zabeležili na Kredarici. Po nižinah na severu države so običajno osončenost presegli za približno četrtino, več kot polovica države je bila 30 do 40 % bolj sončna kot v dolgoletnem povprečju. Največji presežek je bil v Novem mestu, kjer so dolgoletno povprečje presegli za polovico, le malo manjši je bil presežek Na Stanu. Slika 19. Kazalnik trajanja sončnega obsevanja v dr- žavnem povprečju v mar- cu glede na povprečje ob- dobja 1981−2010 Figure 19. March sunshi- ne duration anomaly at national level compared with the 1981−2010 nor- mal V Ljubljani je sonce sijalo 191 ur, kar je 30 % nad dolgoletnim povprečjem. Odkar merimo trajanje sončnega obsevanja v Ljubljani je bilo največ sončnega vremena marca leta 2012, ko je sonce sijalo 253 ur, sledi mu marec 1953 (248 ur), z 214 urami sledi marec 2017, med bolj sončne spadajo še marci v letih 1981 (212 ur), 2003 (208 ur) in 1998 (205 ur). Najbolj siv je bil marec 1964 s 50 urami sončnega obsevanja, 68 ur je sonce sijalo leta 1962, 72 ur sončnega vremena je bilo marca 1960, marca 1979 pa 74 ur. Na Kredarici je sonce sijalo 158 ur, na ostalih merilnih mestih je bilo več sončnega vremena. Največ sončnega vremena je bilo v Portorožu, kjer je sonce sijalo 244 ur, več kot 200 ur sončnega vremena je bilo tudi na merilnih mestih v Biljah (231 ur), Na Stanu (224 ur), v Vedrijanu (218 ur) in Novem mestu (208 ur). Agencija Republike Slovenije za okolje 16 Slika 20. Število ur sončnega obsevanja v marcu Figure 20. Bright sunshine duration in hours in March 0 50 100 150 200 250 300 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 Sončno obsevanje (ura) Ljubljana 0 50 100 150 200 250 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 Sončno obsevanje (ura) Murska Sobota 0 50 100 150 200 250 300 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 Sončno obsevanje (ura) Portorož 0 50 100 150 200 250 1962 1966 1970 1974 1978 1982 1986 1990 1994 1998 2002 2006 2010 2014 2018 Sončno obsevanje (ura) Novo mesto 0 50 100 150 200 250 1957 1961 1965 1969 1973 1977 1981 1985 1989 1993 1997 2001 2005 2009 2013 2017 Sončno obsevanje (ura) Kredarica Agencija Republike Slovenije za okolje 17 Slika 21. Dolina Rižane in Koper z okolico s Kraškega roba, 23. marec 2019 (foto: Iztok Sinjur) Figure 21. Rižana valley and Koper, view from Kraški rob, 23. March 2019 (Photo: Iztok Sinjur) Jasen je dan s povprečno oblačnostjo pod eno pe- tino. O največ jasnih dnevih so poročali v Črno- mlju, bilo jih je kar 10, na Bizeljskem in Obali je bilo 8 takih dni. Na Kredarici in v Ljubljani so bili 4 jasni dnevi. V prestolnici dolgoletno povprečje števila jasnih dni zanaša dobre tri dni; od sredine minulega stoletja je bilo osem marcev brez jasnega dneva, največ jasnih dni je bilo marca v Ljubljani v letu 1953, in sicer 14 dni, marca leta 1961 pa 13. Povprečna oblačnost je bila v pretežnem delu države med 4 in 6 desetin. Oblačni so dnevi s povprečno oblačnostjo nad štiri petine. 10 takih dni je bilo na Kredarici, po 9 v Postojni in Mariboru. V Črnomlju so bili le 3 taki dnevi. V Ljubljani je bilo 7 oblačnih dni, marca 1964 je bilo 25 oblačnih dni, le en oblačen dan pa so zabeležili v marcih 1953 in 2012. Slika 22. Število jasnih dni v marcu Figure 22. Number of clear days in March Slika 23. Število oblačnih dni v marcu Figure 23. Number of cloudy days in March 0 2 4 6 8 10 12 14 16 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 Št. jasnih dni Ljubljana 0 5 10 15 20 25 30 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 Št. oblačnih dni Ljubljana Agencija Republike Slovenije za okolje 18 Slika 24. Dnevne padavine (modri stolpci) in sončno obsevanje (rumeni stolpci) marca 2019 (Opomba: 24-urno višino padavin merimo vsak dan ob 7. uri po srednjeevropskem času in jo pripišemo dnevu meritve) Figure 24. Daily precipitation (blue bars) in mm and daily bright sunshine duration (yellow bars) in hours, March 2019 0 3 6 9 12 0 5 10 15 20 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 Osončenost (ura) Padavine (mm) Ljubljana 0 3 6 9 12 0 5 10 15 20 25 30 35 40 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 Osončenost (ura) Padavine (mm) Kredarica 0 3 6 9 12 0 8 16 24 32 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 Osončenost (ura) Padavine (mm) Novo mesto 0 3 6 9 12 0 6 12 18 24 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 Osončenost (ura) Padavine (mm) Celje 0 3 6 9 12 0 4 8 12 16 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 Osončenost (ura) Padavine (mm) Murska Sobota 0 3 6 9 12 0 4 8 12 16 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 Osončenost (ura) Padavine (mm) Let. Maribor 0 3 6 9 12 0 6 12 18 24 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 Osončenost (ura) Padavine (mm) Bilje 0 3 6 9 12 0 2 4 6 8 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 Osončenost (ura) Padavine (mm) Portorož Agencija Republike Slovenije za okolje 19 Preglednica 2. Mesečni meteorološki podatki, marec 2019 Table 2. Monthly meteorological data, March 2019 Postaja Temperatura Sonce Oblačnost Padavine in pojavi Tlak NV TS TOD TX TM TAX DT TAM DT SM SX TD OBS RO PO SO SJ RR RP SD SN SG SS SSX DT P PP Lesce 506 6,3 2,4 13,6 0,4 20,4 24 −3,6 15 15 0 60 67 Kredarica 2513 −4,8 1,5 −1,5 −7,6 5,9 24 −13,7 12 30 0 771 158 110 5,9 10 4 107 86 7 2 15 31 160 19 747,4 2,7 Rateče–Planica 864 3,8 2,1 12,3 −2,1 20,5 24 −6,6 21 27 0 197 124 74 87 6 16 26 Bilje 55 9,3 1,7 16,9 2,6 23,3 31 −3,9 12 8 0 231 139 24 30 2 Letališče Portorož 2 10,3 2,4 16,5 4,7 21,5 23 −0,8 12 1 0 254 244 139 4,0 5 8 8 13 3 3 1 0 0 0 1018,5 7,6 Postojna 533 7,0 2,6 13,2 1,4 22,2 24 −5,6 12 10 0 395 197 132 5,2 9 6 32 30 7 0 4 0 0 0 Kočevje 467 6,2 2,3 14,1 0,0 22,1 24 −3,5 27 15 0 420 5,6 7 6 84 83 7 0 2 1 1 12 Ljubljana 299 9,0 2,5 15,2 3,1 23,3 24 −0,5 21 2 0 313 191 130 5,2 7 4 48 54 5 1 2 0 0 0 984,0 7,2 Bizeljsko 175 8,5 2,4 16,1 1,6 22,0 31 −2,3 13 10 0 328 4,4 4 8 88 120 6 0 2 0 0 0 7,0 Novo mesto 220 8,4 2,4 15,6 1,9 22,6 24 −2,1 27 5 0 208 149 4,3 65 86 5 1 1 Črnomelj 157 8,8 2,9 15,9 1,8 22,8 24 −3,5 12 11 0 311 4,1 3 10 91 104 6 0 1 2 2 12 6,9 Celje 242 7,3 2,1 15,4 0,6 22,7 24 −4,4 21 15 0 192 134 53 75 4 3 Maribor 275 8,4 2,4 14,8 3,1 21,2 24 −1,4 12 2 0 338 190 133 6,1 9 3 51 78 4 0 0 0 0 0 Slovenj Gradec 444 6,0 2,2 14,2 −0,5 20,8 24 −5,6 21 21 0 184 126 4,7 70 100 5 Murska Sobota 187 7,7 2,3 15,2 1,2 22,1 24 −2,9 12 14 0 180 123 4,6 47 98 4 LEGENDA: NV − nadmorska višina (m) SX − število dni z maksimalno temperaturo ≥ 25 ° C SD − število dni s padavinami ≥ 1 mm TS − povprečna temperatura zraka (° C) TD − temperaturni primanjkljaj SN − število dni z nevihtami TOD − temperaturni odklon od povprečja (° C) OBS − število ur sončnega obsevanja SG − število dni z meglo TX − povprečni temperaturni maksimum (° C) RO − sončno obsevanje v % od povprečja SS − število dni s snežno odejo ob 7. uri (sončni čas) TM − povprečni temperaturni minimum (° C) PO − povprečna oblačnost (v desetinah) SSX − maksimalna višina snežne odeje (cm) TAX − absolutni temperaturni maksimum (° C) SO − število oblačnih dni P − povprečni zračni tlak (hPa) DT − dan v mesecu SJ − število jasnih dni PP − povprečni tlak vodne pare (hPa) TAM − absolutni temperaturni minimum (° C) RR − višina padavin (mm) SM − število dni z minimalno temperaturo < 0 ° C RP − višina padavin v % od povprečja Opomba: Temperaturni primanjkljaj (TD) je mesečna vsota dnevnih razlik med temperaturo 20 ° C in povprečno dnevno temperaturo, če je ta manjša ali enaka 12 ° C (TSi ≤ 12 ° C).  = − ° = n i i TS C TD 1 ) 20 ( če je C i TS ° ≤ 12 Agencija Republike Slovenije za okolje 20 Ljubljana Murska Sobota Kredarica Novo mesto Portorož – letališče Bilje m/s Slika 25. Vetrne rože, marec 2019 Figure 25. Wind roses, March 2019 Agencija Republike Slovenije za okolje 21 Vetrne rože, ki prikazujejo pogostost vetra po smereh, so izdelane za šest krajev (slika 25) na osnovi polurnih povprečnih hitrosti in prevladujočih smeri vetra, ki so jih izmerili s samodejnimi meteorološ- kimi postajami. Na porazdelitev vetra po smereh močno vpliva oblika površja, zato se razporeditev od postaje do postaje močno razlikuje. Močan veter je pihal 6. in 7. marca. Največji sunki so dosegali jakost močnega vetra (6 boforjev ali hitrost 10,8 m/s ali več), viharne sunke pa je veter v tem času dosegal v višinah, po nižinah pa v delih Primorske (Škocjan), Novem mestu, predvsem pa v Mariboru in okolici. Veter je najmočnejše sunke dosegal predvsem 7. marca, le na Rogli in Krvavcu so bili najmočnejši sunki izmerjeni 6. marca zvečer. Podrobnejši opis epizode močnega vetra je objavljen na spletnem naslovu: http://meteo.arso.gov.si/uploads/probase/www/climate/text/sl/weather_events /mocan-veter_6–7mar2019.pdf Preglednica 3. Odstopanja desetdnevnih in mesečnih vrednosti nekaterih količin od povprečja 1981–2010 v marcu 2019 Table 3. Deviations of decade and monthly values of some parameters from the average values 1981–2010, March 2019 Postaja Temperatura zraka Padavine Sončno obsevanje I. II. III. M I. II. III. M I. II. III. M Portorož 3,5 1,1 1,4 2,4 13 125 98 193 139 Bilje 0,4 2,0 1,7 15 137 2 30 117 97 213 143 Postojna 4,6 0,6 2,9 2,6 15 101 13 30 128 79 193 131 Kočevje 5,7 0,7 0,1 2,3 37 290 28 83 Rateče 4,6 0,4 1,4 2,1 95 235 27 87 113 96 161 124 Lesce 4,8 0,6 1,9 2,4 72 145 37 67 Slovenj Gradec 5,5 0,8 0,3 2,2 80 212 68 100 114 99 164 126 Brnik 4,8 0,4 −0,3 1,9 16 81 18 30 105 87 215 Ljubljana 5,9 0,6 1,6 2,5 17 153 38 54 132 74 193 133 Novo mesto 6,5 0,7 0,4 2,4 22 260 41 86 160 77 195 143 Črnomelj 7,0 1,0 −0,2 2,9 24 412 41 104 Bizeljsko 5,9 0,7 0,7 2,4 49 269 80 120 Celje 5,9 0,5 −0,5 2,1 60 130 59 75 153 76 179 136 Maribor 5,9 0,6 1,0 84 163 40 78 144 85 170 133 Murska Sobota 6,0 0,6 0,4 101 155 117 90 160 123 LEGENDA: Temperatura zraka − odklon povprečne temperature zraka na višini 2 m od povprečja 1981–2010 (° C) Padavine − padavine v primerjavi s povprečjem 1981–2010 (%) Sončne ure − trajanje sončnega obsevanja v primerjavi s povprečjem 1981–2010 (%) I., II., III., M − tretjine in mesec LEGEND: Temperatura zraka − mean temperature anomaly (° C) Padavine − precipitation compared to the 1981–2010 normals(%) Sončne ure − bright sunshine duration compared to the 1981–2010 normals (%) I., II., III., M − thirds and month Prva tretjina marca je bila občutno toplejša kot običajno, odklon je bil med 3,5 in 7 °C. Na jugozahodu države in v Ljubljanski kotlini je padla manj kot petina dolgoletnega povprečja padavin, le-tega so izenačili v Prekmurju. Sonce je povsod sijalo več časa kot običajno, na severu države in na Goriškem presežek ni dosegel petine dolgoletnega povprečja, na jugu države, v Novem mestu pa je bilo kar 60 % več sončnega vremena kot običajno. Odklon povprečne temperature v osrednji tretjini marca od dolgoletnega povprečja je bil večinoma med 0 in 1 °C. V pretežnem delu države je bilo padavin več kot v dolgoletnem povprečju, v Črnomlju kar 4- krat toliko. Sončnega vremena je bilo v Ljubljani, Novem mestu in Celju približno tri četrtine toliko kot običajno, na Primorskem in v Slovenj Gradcu pa skoraj toliko kot običajno. Agencija Republike Slovenije za okolje 22 V zadnji tretjini marca so bili temperaturni odkloni večinoma od −0,5 do 1,5 °C, le v Biljah, Postojni in Lescah je bil odklon večji. Padavin je bilo v zadnji tretjini marca malo, ponekod le za slab vzorec, ponekod pa je padlo štiri petine dolgoletnega povprečja padavin. Sončnega vremena je bilo opazno več kot običajno. Na severu države so dolgoletno povprečje presegli za tri petine dolgoletnega povprečja, na Brniku in v Biljah pa so presegli dvakratno običajno trajanje sončnega vremena. Nevihte so marca še zelo redke. Ker samodejne meteorološke postaje neviht ne beležijo, imamo po uvedbi avtomatizacije o tem pojavu precej manj podatkov, kot smo jih imeli v preteklosti. Na Obali so bili 3 dnevi z nevihto ali/in grmenjem, na Kredarici dva, v Ljubljani je bil en tak dan. Slika 26. Največja debelina snega v marcu Figure 26. Maximum snow cover depth in March Na Kredarici marca tla vedno prekriva snežna odeja. Tokrat je bila snežna odeja s 190 cm najdebelejša 19. marca. Marca je bilo veliko snega v letih 2001 (595 cm), 1977 (588 cm) in 2009 (560 cm), na četrto mesto se s 550 cm uvršča marec 2018, sledi pa marec 2014 (530 cm). Malo snega je bilo v marcih 2012 (120 cm), 1957 (130 cm), 1989 in 2002 (po 135 cm), 1964 (153 cm) ter v letu 1993, ko so namerili 165 cm. 0 100 200 300 400 500 600 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 Največja višina snega (cm) Kredarica 0 40 80 120 160 200 240 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 Največja višina snega (cm) Rateče 0 20 40 60 80 100 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 Največja višina snega (cm) Ljubljana Agencija Republike Slovenije za okolje 23 Slika 27. Marca je tudi po nekaterih nižinah snežilo, Grosuplje, 18. marec 2019 (foto: Iztok Sinjur) Figure 27. In March it snowed also in some parts of lowlands, Grosuplje, 18 March 2019 (Photo: Iztok Sinjur) Na merilnih mestih, kjer deluje le samodejna merilna postaja, podatki o snežni odeji pogosto niso primerljivi s klasičnimi opazovanji snežne odeje. Marca nas sneženje, ki seže do nižin, ne preseneti. Ponekod po državi je sneženje marca seglo tudi do nižin. 12. marca so o zelo tanki snežni odeji poročali na nekaterih opazovalnih postajah, med njimi so bile Črnomelj, Kočevje in Novo mesto. Nekoliko debelejša in vztrajnejša je bila snežna odeja na Zgornjem Jezerskem in v Novi Vasi na Blokah. V Ratečah je sneg prekrival tla 16 dni, največja izmerjena debelina je bila 26 cm. Slika 28. Število dni z zabeleženo snežno odejo v marcu Figure 28. Number of days with snow cover in March Slika 29. Dnevna višina snežne odeje marca 2019 na Kredarici Figure 29. Daily snow cover depth in March 2019 0 5 10 15 20 25 30 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 Št. dni s snežno odejo Ljubljana 0 5 10 15 20 25 30 35 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 Št. dni s snežno odejo Rateče 0 20 40 60 80 100 120 140 160 180 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 Višina snežne odeje (cm) Kredarica Agencija Republike Slovenije za okolje 24 Slika 30. Ob reki Krki v Novem mestu, 1. marec 2019 (foto: Iztok Sinjur) Figure 30. By the river Krka in Novo mesto, 1 March 2019 (Photo: Iz- tok Sinjur) Na Kredarici so zabeležili 15 dni, ko so jih vsaj nekaj časa ovijali oblaki. Na meteorološki postaji Ljubljana Bežigrad so v začetku osemdesetih let minulega stoletja skrajšali opazovalni čas, kar prav gotovo skupaj s širjenjem mesta, s spremembami v izrabi zemljišč in spreme- nljivi zastopanosti različnih vremenskih tipov ter spremembami v onesnaženosti zraka prispeva k manjšemu številu dni z opaženo meglo. V Ljubljani sta bila marca 2019 le dva dneva z opaženo meglo. Največ dni z meglo je bilo zabeleženih marca 1970, in sicer 17, brez megle so bili v marcih 1973, 1993 in 2002, le po en meglen dan pa je bil v enajstih marcih (1990, 1994, 1996, 1997, 2000, 2001, 2003, 2012, 2015, 2016 in 2017). Slika 31. Število dni z meglo v marcu Figure 31. Number of foggy days in March Na sliki 32 levo je prikazan povprečni zračni tlak v Ljubljani. Ni preračunan na morsko gladino, zato je nižji od tistega, ki ga dnevno objavljamo v medijih. V prvi polovici mesca je bil zračni tlak razmeroma nizek, dnevno povprečje je bilo z 973,2 mb najnižje 4. marca. V drugi polovici meseca je zračni tlak dvakrat močno narasel, 21. marca je z 998,2 mb dosegel najvišjo vrednost meseca. 25. marca se je spustil na 979 mb, drugi vrh pa je dosegel 28. marca z 995, 1 mb. Na sliki 32 desno je prikazan potek povprečnega dnevnega delnega tlaka vodne pare v Ljubljani. Največ vlage je bilo v zraku 7. marca (10,3 mb), najmanj pa 20. marca, ko je bil delni tlak vodne pare 5 mb. 0 4 8 12 16 20 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 Št. dni z meglo Ljubljana Agencija Republike Slovenije za okolje 25 Slika 32. Potek povprečnega zračnega tlaka in povprečnega dnevnega delnega tlaka vodne pare v Ljubljani, marec 2019 Figure 32. Mean daily air pressure and the mean daily vapour pressure in Ljubljana, March 2019 Slika 33. Znanilci pomladi na vrtni gredi, Grosuplje, 9. marec 2019 (foto: Iztok Sinjur) Figure 33. Spring flowers, 9 March 2019 (Photo: Iztok Sinjur) SUMMARY March 2019 was at the national level 2.4 ° C warmer than normal, only 66 % of the normal precipitation fell, and the sun shone 34 % more time than on average in the period 1981–2010. In March 2019, the average temperature exceeded the long-term average for 1.5 to 3 ° C, only here and there the anomaly was even higher. The vast majority of the measuring sites reported an anomaly between 2 and 3 ° C. The smallest anomaly, only 1.5 ° C, was observed on Kredarica and Ilirska Bistrica. 970 975 980 985 990 995 1000 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 Zračni tlak (mb) Ljubljana 4 5 6 7 8 9 10 11 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 Tlak vodne pare (mb) Ljubljana Agencija Republike Slovenije za okolje 26 The highest precipitation, above 120 mm, was observed in the north-west of Slovenia, while 131 mm fell in Bovec. On the contrast, in Slovenska Istra less than 20 mm fell. At Portorož Airport only 8 mm of rain fell. In the Goriška and Karst regions, precipitation was very modest, while the areas with very low precipitation included Brkini, Vipava valley, Goriška brda, part of Trnovska planota and north of Pomurje. In most of Slovenia less precipitation fell than normal. In the southwest and west of Slovenia less than 40 % of the long-term average precipitation fell. At the Portorož Airport was reported only 13 % of the normal rainfall. Only few sites reported above normal precipitation. More precipitation than in the long- term average fell in the area of Bela krajina, in the region of Bizeljsko, in some places in the Koroška region and Lendava. There was more sunny weather than on average in the period 1981–2010. The smallest surplus, a tenth of the normal, was recorded at Kredarica. On the low land in the north of the country the normals were exceeded by 25 %, and more than half of the country reported 30 to 40 % more sunny weather than usual. The biggest surplus was in Novo mesto, where the long-term average was exceeded by half, only slightly less was the anomaly on measuring site Na Stanu. On Kredarica snow blanket was 190 cm thick on 19 March. Abbreviations in the Table 2: NV − altitude above the mean sea level (m) PO − mean cloud amount (in tenth) TS − mean monthly air temperature (° C) SO − number of cloudy days TOD − temperature anomaly (° C) SJ − number of clear days TX − mean daily temperature maximum for a month (° C) RR − total amount of precipitation (mm) TM − mean daily temperature minimum for a month (° C) RP − % of the normal amount of precipitation TAX − absolute monthly temperature maximum (° C) SD − number of days with precipitation ≥ 1 mm DT − day in the month SN − number of days with thunderstorm and thunder TAM − absolute monthly temperature minimum (° C) SG − number of days with fog SM − number of days with min. air temperature < 0 ° C SS − number of days with snow cover at 7 a. m. SX − number of days with max. air temperature ≥ 25 ° C SSX − maximum snow cover depth (cm) TD − number of heating degree days P − average pressure (hPa) OBS − bright sunshine duration in hours PP − average vapor pressure (hPa) RO − % of the normal bright sunshine duration