. F 5. ii. 1973
URADNI LIST
SOCIALISTIČNE REPUBLIKE SLOVENIJE
Številka 3	Ljubljana, 31. januarja 1973 Cena 6 dinarjev	Leto XXX
5.
Na podlagi 2. točke amandmaja LI k ustavi Socialistične republike Slovenije izdaja predsedstvo skupščine Socialistične republike Slovenije
UKAZ
o razglasitvi zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o davkih občanov
Razglaša se zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o davkih občanov, ki ga je sprejela skupščina Socialistične republike Slovenije na seji republiškega zbora in na seji enotnega zbora delovnih skupnosti dne 24. januarja 1973.
St. 422-5/73
Ljubljana, dne 24. januarja 1973.
Predsednik Sergej Kraigher 1. r.
ZAKON
o spremembah in dopolnitvah zakona o davkih občanov
1.	člen
V	zakonu o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 7-73/72), se za 9. členom vstavi nov 9. a člen, ki se glasi:
»Občani, ki z osebnim delom opravljajo kmetijske, obrtne ali druge gospodarske dejavnosti, intelektualne ali negospodarske storitve, plačujejo do višine dohodka, ki ustreza osebnemu dohodku, za enake ali podobne poklice po samoupravnih sporazumih, prispevke in davke, kot jih plačujejo delavci od osebnega dohodka iz delovnega razmerja.
Z družbenim dogovorom, ki ga sklenejo izvršni svet skupščine SR Slovenije, gospodarska zbornica SR Slovenije in republiški svet zveze sindikatov Slovenije se določijo merila in način za ugotavljanje osebnih dohodkov iz prejšnjega odstavka ter njihova višina po Posameznih poklicih.
Ce družbenega dogovora ni, ugotovi osebne dohodke iz prvega odstavka za vsako leto posebej republiški sekretar za delo.«
2.	<člen
V	22. členu se v prvem stavku tretjega odstavka besedi »in prvega« nadomestita z besedilom »iz prve-Ša in drugega«.
V	četrtem odstavku se v prvem stavku črtata besedi: »in drugem«.
3.	člen
V	25. členu se drugi odstavek spremeni tako, da se glasi:
»Da bi mogel določiti osnovo za davek, ima davčni organ pravico pregledati delovne in druge prostore, v katerih se opravlja dejavnost, ali hrani material oziroma proizvodi, naprave, blago, poslovne knjige, pogodbe, listine in druge dokumente, ki omogočajo vpogled v poslovanje zavezanca glede tega, kako izpolnjuje svoje davčne obveznosti.«
4.	člen
V	28. členu se doda nov drugi odstavek, ki se glasi:
»Zavezanec, ki od občana pridobi dohodek od opravljanja obrti ali drugih gospodarskih dejavnosti, od intelektualnih storitev ali od avtorskih pravic, mora za prodane proizvode ali opravljene storitve izdati račun pod pogoji, kot so določeni za zavezance, ki so dolžni voditi poslovne knjige.«
5.	člen
V	32. členu se črtajo točke 6, 10 in 12, dosedanje točke 7, 8, 9, 11 in 13 po postanejo točke 6, 7, 8, 9
in 10.	^	^
' 6. člen
36.	člen se spremeni tako, da se glasi:
»Zavezanec za davek iz delovnega razmerja je občan, ki z osebnim delom v delovnem razmerju dosega osebni dohodek.
Osnova za davek iz delovnega razmerja je vsak posamezni prejemek, ki šteje za osebni dohodek iz delovnega razmerja.
Davek iz delovnega razmerja se plačuje od celotnega osebnega dohodka, ki vključuje tudi vse prispevke in davke, ki se plačujejo od osebnih dohodkov iz delovnega razmerja (bruto osebni dohodek).
Davek iz delovnega razmerja obračuna in odtegne izplačevalec osebnega dohodka ob vsakem izplačilu osepnega dohodka (davek po odbiTTTu).
Izplačevalec osebnega dohodka je dolžan ob vsa- j kem izplačilu osebnega dohodka v pismeni obliki ob- , vestiti zavezanca o bruto osebnem dohodku ter o skup- j nem znesku davkov in prispevkov, ki so bili ob izpla- • čilu obračunani in odtegnjeni. Po preteku koledarske- : ; ga leta mora izplačevalec pismeno obvestiti zavezanca j ; o njegovem letnem bruto osebnem dohodku ter o ob- 'I računanih in odtegnjenih zneskih davkov in prispev- | kov.
Republiški sekretar za finance je pooblaščen za * izdajo natančnejših predpisov o obračunavanju in plačevanju davka iz delovnega razmerja.«
7.	člen
V	37. členu se besedilo drugega odstavka nadomesti z novim drugim, tretjim in četrtim odstavkom, ki se glasijo:
»Republiški davek iz delovnega razmerja se plačuje od naslednjih prejemkov iz delovnega razmerja:
Ljod prejemkov iz delovnega razmerja upokojen-cev/lu iz takega dela nimajo lastnosti zavarovanca iž pokojninskega zavarovanja;
2.	od prejemkov za delo, ki traja dali kot, polni
clelovni čas, razen od prejemkov za tako delo, opravljeno po 45. členu temeljnega zakona o delovnih razmerjih in od prejemkov za proizvodno delo v premogovnikih;	^
3.	od prejemkov iz delovnega razmerja, ki traja manj kot polovico polnega delovnega časa; *~~~
4.	od prejemkov iz delovnega razmerja izven rednega delovnega časa v drugi organizaciji. '	"	•
Stopnja republiškega davka iz delovnega razmerja je proporcionalna in lahko določena različno za posamezne1 vrste prejemkov iz drugega odstavka tega člena.
Stopnja republiškega davka iz delovnega razmerja se določi tako, da skupna stopnja prispevkov in davkov ustreza skupni stopnji prispevkov in davkov iz delovnega razmerja za polni delovni čas.«
8.	člen
38. člen se črta.
9.	člen
V	50. členu se v četrtem odstavku beseda »drugega« nadomesti z besedo »tretjega«.
10.	člen
Za 53. členom se vstavi nov 53. a člen, ki se glasi:
»Zavezanci Iz 53. člena plačujejo člavek iz kmetijstva od osnov, ki presegajo osebni dohodek, ugotovljen po 9. a členu. Stopnje davka so progresivne.«
11.	-člen
Za prvim odstavkom 54. člena se doda nov drugi odstavek, ki se glasi:
»Stopnja republiškega davka iz kmetijstva se lahko določi različno za zavezance, ki so zdravstveno zavarovani kot kmetje, za druge zavezance, ki se z osebnim delom ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo ter za zavezance, ki se z osebnim delom ne ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo.« '
Dosedanji drugi, tretji, četrti in peti odstavek postanejo tretji, četrti, peti in šesti odstavek.
12.	člen
Na koncu tretjega odstavka 61. člena se namesto pike postavi vejica in doda naslednje besedilo: »razen pokojnin po zakonu o starostnem zavarovanju kmetov.«
13.	člen
Na koncu tretjega odstavka 66. člena se doda naslednji. stavek: »Pod pogoji, ki jih določi občinska
skupščina, se olajšava lahko prizna tudi drugim zavezancem, ki se z osebnim delom ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo.«	<
Za četrtim odstavkom se doda nov peti odstavek, ki se glasi:
»Zavezancem davka iz kmetijstva, ki jim je kmetijstvo glavni poklic in preživljajo otroke, ki so na rednem šolanju na poklicnih, srednjih, višjih in visokih šolah, se lahko prizna posebna olajšava. Merila in pogoje za olajšavo določi občinska skupščina.«
14.	člen
V	prvem odstavku 75. člena se v 6. točki besedilo »amortizacije strojev, orodja in inventarja, katerih trajanje je daljše kot eno leto« dopolni z dostavkom »in amortizacija gradbenih objektov, ki niso zavezani davku od premoženja, ki se plačuje na posest stavb;«
V	7. točki se besedi »poslovnih prostorov« nadomestita z besedama »gradbenih objektov«; besede »na dohodke od stavb« pa z besedami »od premoženja, ki se plačuje na posest stavb«.
V	12. točki se črtajo besede »davek na tujo delovno silo«.
15.	člen
80. člen se spremeni tako, da se glasi:
»Davek iz obrtne dejavnosti po dejanskem dohodku se plačuje od osnov, ki presegajo osebni dohodek po 9.a členu.
Stopnja republiškega davka iz obrtne dejavnosti je proporcionalna. Stopnje občinskega davka so progresivne in se določajo po sistemu navadne progresije.
Šteje se, da osebni dohodek zavezancev, ki se poklicno ukvarjajo z obrtno dejavnostjo, in so obdavčeni po dejanskem dohodku, ne more biti nižji od dohodka določenega po 9.a členu, kolikor zavezanec ne dokaže drugače.«
16.	člen
Za 80. členom se vstavi nov 80. a člen, ki se glasi:
»Zavezanci davka iz obrtnih dejavnosti, katerim opravljanje take dejavnosti ni glavni poklic, plačujejo od osnov do višine, določene po 9.a členu poseben občinski davek iz obrtnih dejavnosti. Stopnja tega davka je proporcionalna in se določi tako, da skupna stopnja prispevkov in davka teh zavezancev ustreza skupni stopnji, po kateri plačujejo prispevke in davek od osebnega dohodka iz obrtnih dejavnosti zavezanci, ki jim je opravljanje take dejavnosti glavni poklic.«
17.	člen
V	81. členu se šesti odstavek črta, sedmi in osmi odstavek postaneta šesti in sedmi odstavek.
18.	člen
V	84. členu se drugi odstavek črta.
19.	člen
90. člen se črta.
20.	člen
95. člen se spremeni tako, da se glasi:
»Davek Iz intelektualnih storitev po dejanskem dohodku se plačuje od osnov, ki presegajo osebni dohodek po 9. a členu.
Stopnje občinskega davka so progresivne in se določajo po sistemu navadne progresije.
Šteje se," da osebni dohodek zavezancev, ki se poklicno ukvarjajo z intelektualnimi 'storitvami in so obdavčeni po dejanskem dohodku, ne more biti nižji od dohodka, določenega po 9. a členu, kolikor zavezanec ne dokaže drugače.«
21.	člen
Za 95. členom se vstavi nov 95. a člen, ki se glasi:
»Zavezanci davka iz intelektualnih storitev, katerim opravljanje take dejavnosti ni glavni poklic, plačujejo pd osnov do višine, določene po 9.a členu poseben občinski davek iz intelektualnih storitev. Stopnja tega davka je proporcionalna in se določi tako, da skupna stopnja prispevkov in davka teh zavezancev ustreza skupni stopnji, po kateri plačujejo prispevke in davek od osebnega dohodka iž intelektualnih storitev zavezanci, ki jim je opravljanje take dejavnosti glavni poklic.«
22.	člen
96. člen se črta.
—------ 23. člen
Naslov »VIII. Davek na dohodke od stavb« in člen 111 do vključno 118 se črtajo.
—24. člen
V	119., 120., 121., 122., 123. in 124. členu se na ustreznih mestih zakonski pojem f>davek od premoženja«, zamenja s pojmom |.davek na dohodke od pre-moženja«.
25.	člen
Drugi odstavek 119. člena se spremeni takp, da se glasi:
»Davek na dohodke od premoženja se plačuje tudi od dohodkov, ki jih lastnik ali imetnik stanovanjske pravice doseže z oddajanjem stanovanjskih ali poslovnih prostorov, garaž in .počitniških hiš v najem, kakor tudi od dohodkov, doseženih z oddajanjem opremljenih stanovanjskih prostorov.*
26.	člen
V	120. členu se beseda »deset« nadomesti z besedo »dvajset«.
Doda se nov drugi odstavek, ki se glasi:
»Pod pogoji, ki jih določi občinsk^ skupščina, se davek na dohodke od premoženja plačuje tudi od dohodkov, doseženih s prodajo premičnin.«
27.	člen
Besedilo drugega odstavka 121. člena se spremeni tako, da se glasi:
»Pri ugotavljanju davčnih osnov od prodaje po prvem odstavku prejšnjega člena, se nabavna oziroma gradbena vrednost valorizira glede na čas, ko je zavezanec stvari pbsedoval, v skladu s statistično ugotovljenim porastom cen na drobno v SR Sloveniji.«
Besedilo četrtega odstavka se spremeni tako, da se glasi:	,
»Valorizacija lastnih vloženih sredstev in odplačanih anuitet v enem koledarskem letu se opravi tako, kot da bi bil celotni znesek vložen oziroma odplačan
1.	julija.«
28.	člen
Za 121. členom se dodajo novi členi 121. a, 121. b, 121. č in 121. d, ki se glasijo:	i '
»121. a člen
Osnova za davek na dohodke od premoženja od dohodkov, ki jih lastnik doseže z~oddajanjem stanovanjskih ali poslovnih prostorov, garaž in počitniških k'® v naiem. je znesek stanarine oziroma najemnine, prejet v letu, za katero se odmerja davek, zmanjšan za stroške vzdrževanja in upravljanja in za enoletno amortizacijo ter za stroške obratovanja, če te stroške plačuje lastnik sam.
Amortizacijo ter stroške iz prejšnjega odstavka določi za stanovanjske prostore občinska skupščina v odstotku od stanarine." Te stroške lahko občinska skupščina določi v odstotku od najemnine tudi za druge prostore.
Ce so prostori v stavbi, ki jo upravlja organizacija za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami, se priznajo normirani stroški, kot jih je določila občinska skupščina. Če so dejanski stroški višji od normiranih, se priznajo dejanski stroški.
121. b člen
Osnova za davek na dohodke od premoženja od dohodkov, ki jih nosilec stanovanjske pravice ali najemnik doseže z oddajanjem zgradb in prostorov iz prvega odstavka 121. a člena, je enoletni .znesek najemnine, prejet v letu, za katero se odmerja dave(k, zmanjšan za najemnino oziroma stanarino, ki jo nosilec stanovanjske pravice oziroma najemnik plačuje od teh prostorov oziroma zgradb.
121.C člen
Pri ugotavljanju dohodka, doseženega z oddajanjem stavb in prostorov po 121. a in 121. b členu, se upošteva tudi vrednost vseh obveznosti in storitev, za katere se je zavezal najemnik.
Če je najemnina plačana vnaprej za več let, se davčnV osnova ugotovi na podlagi celotnega prejetega zneska, vključno z vrednostjo vseh opravljenih obveznosti in storitev iz prejšnjega odstavka. Davek se odmeri tako, da se na celotno osnovo uporabi stopnja, ki ustreza letni najemnini.
121. d člen
Pri ugotavljanju davčne osnove za odmero davka na dohodke od premoženja od dohodkov, doseženih z oddajanjem opremljenih sob, še kot strošek upošteva stanar inska vrednost oziroma najemnina, ki se plačuje od oddanih prostorov, obraba opreme in vrednost storitev. Občinska skupščina lahko predpiše stroške v odstotku od doseženega dohodka.
Davek se ne plačuje, če dohodki doseženi z oddajanjem opremljenih sob letno ne presegajo zneska, ki ga določi občinska skupščina.
Zavezancem, ki opremljene sobe oddajajo preko ustreznih organizacij (zveza študentov, turistična društva, organizacije za gospodarjenje s' stanovanjskimi hišami), se pri odmeri davka prizna posebna olajšava. Pogoje in merila za olajšavo določi občinska skupščina.«
29.	člen
V	124. členu se besedilo drugega odstavka spremeni tako, da se glasi:
»Vsi dohodki, ki jih je prejel zavezanec za davek na dohodke od premoženja v enem koledarskem letu, se štejejo'za eno davčno osnovo.«
30.	člen
V	138., 139., ^41. in 145. členu se na ustreznih mestih zakonski pojem »davek na določene premoženjske predmete«, zamenja s pojmom »davek od premoženja«.
31.	člen
Na koncu prvega odstavka 138. člena se namesto pike postavi podpičje in doda nova točka 4, ki se glasi:
»4. stavbe, dele stavb, stanovanja in garaže (v nadaljnjem besedilu: stavbe).«
V	drugem odstavku se besedilo »preteklem letu presegel 20.000 dinarjev oziroma«, nadomesti z besedilom »v letu, za katerega se odmerja davek presegel 20.000 dinarjev in«.
32.	člen
Na koncu tretjega odstavka 141. člena se črta pika in doda naslednje besedilo: »in od sredstev, ki jih občan kot ustanovitelj pogodbene delovne organizacije vloži v tako organizacijo«.
33.	člen
Za 143. členom se vstavijo novi členi 143.a, 143.b in 143.C, ki se glasijo:
»143.a člen
Zavezanec za davek iz 4. točke 138. člena je lastnik oziroma uživalec stavbe.
Davek se plačuje od vsake stavbe, ne glede na to, ali jo uporablja lastnik oziroma uživalec sam, ali pa jo daje v najem.
Osnova za davek je enoletni znesek stanarinske oziroma najemninske vrednosti.
Stopnja davka je proporcialna in lahko različna glede na namen uporabe stavbe. Stopnjo določi občinska skupščina.
143.b člen
Davek na premoženje iz 4. točke 138. člena se ne plačuje:
1.	od kmetijskih stanovanjskih stavb in sicer pod pogoji, ki jih določi občinska skupščina;
2.	od kmetijskih gospodarskih poslopij;
3.	od lastnih, stavb konzularnih predstavništev ter od lastnih stavb predstavništev mednarodnih organizacij, v katerih imajo poslovne prostore;
4.	od stavb tujih držav, v katerih stanujejo člani in uslužbenci konzularnih predstavništev, če velja vzajemnost;
5.	od stavb, ki so pod spomeniškim varstvom;
6.	od stanovanjskih stavb, pri katerih vrednost m4 uporabne površine, na podlagi katere se ugotavlja stanarina, ne presega 500 dinarjev;
7.	od stanovanjskih stavb, s katerimi upravlja organizacija za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami;
8.	od stavb, ki se iz objektivnih razlogov ne morejo uporabljati.
143.C člen
Davka na premoženje, ki se plačuje na posest stavb, so začasno oproščeni prvi lastniki novih stanovanjskih hiš oziroma stanovanj in garaž in sicer za dobo deset let. Za prvega lastnika se šteje tudi tisti, ki je tako stavbo podedoval.
Oprostitev se prizna tudi za popravljene in obnovljene stanovanjske hiše oziroma stanovanja pod pogojem, da se je zaradi popravila ali obnove vrednost stanovanjske hiše oziroma stanovanja povečala za več kot 50 Vo.	,
Doba iz prvega odstavka tega člena se računa od prvega dne naslednjega meseca po izdaji dovoljenja za uporabo stavbe, za stavbe, za katere ni predpisano dovoljenje za graditev, pa od prvega dne naslednjega meseca po tem, ko se začne stavba uporabljati. Za stavbe, ki se smejo zidati ali popravljati samo z dovo- i ljenjem pristojnega organa, velja oprostitev le, če je lastnik stavbe dobil tako dovoljenje. Začasno oprostitev uveljavlja zavezanec z vlogo, ki jo vloži pri davčnem organu.
Davek od premoženja se ne plačuje od cerkva, samostanov in drugih cerkvi pripadajočih stavb, če se ne oddajajo v najem ali v brezplačno uporabo.
Oprostitev davka po tem členu se ne more priznati za stanovanjske prostore, ki se sezonsko ali občasno uporabljajo za počitek in oddih, kakor tudi ne za poslovne .prostore, četudi so sestavni del stanovanjske stavbe.«
34.	člen
V 144. členu, se doda nov četrti odstavek, ki se glasi:
»Davek se odmerja po preteku leta.«
35.	člen
V prvem odstavku 145. člena se besedilo »iz 2. in
3.	točke« zamenja z besedilom »iz 2., 3. in 4. točke«.
Za prvim odstavkom se doda nov drugi odstavek, ki se glasi:
»Davek iz S., 3. in 4. točke 138. člena se odmerja vnaprej.«
Dosedanji drugi in tretji odstavek postaneta tretji in četrti odstavek.
\ 1
36.	člen
Naslov XII. poglavja »Davek na dohodek, dosežen z uporabo dopolnilnega dela drugih« in členi 146, 147, 148 in 149 se črtajo.
37.	člen
Na koncu 150. člena se pika črta in dodajo besede: »■ali dobi nagrado«.
38.	člen
V	drugem odstavku 151. člena se za besedo »stvar« črta vejica in vstavita besedi: »ali storitev«.
39.	člen
V	152. členu se besedilo 2. točke spremeni tako, da se glasi:
»2. od zneskov priigranih pri posebnih igrah na srečo«.
40.	člen
Naslov XIV. poglavja »Davek na dohodek tujih oseb dosežen z investicij slami deli« ter člena 155 in 156 se črtajb./	.
41.	člen
V	163. členu se na koncu prvega odstavka doda nov stavek, ki se glasi: »Znesek olajšave je lahko določen različno za otrokq in za druge vzdrževane družinske člane«.
42.	člen
V	prvem stavku prvega odstavka 164. člena sfe za besedo »otroci« vstavi beseda »vnuki«, in za to besedo 'postavi vejica.
Za prvim odstavkom se doda nov drugi odstavek, ki se glasi:
»Za otroke po prejšnjem odstavku se štejejo otroci do 18. leta, če so na rednem šolanju pa največ do 26. leta starosti in za delo nezmožni otroci ne glede na starost. Vnuk se šteje za vzdrževanega družinskega člana pod pogojem, da ima 'zavezanec pravico do olajšave za enega od njegovih staršev, ali če nima staršev.«
Dosedanji drugi, tretji in četrti odstavek, postanejo tretji, četrti in peti odstavek.
'1'
43.	člen
V	166. členu se doda nov drugi odstavek, ki se gla-
Sl: ■■ 4	■	' '	•......
»C« skupni dohodek, dosežen v enem koledarskem -letu, vključuje prejemke iz naslova avtorskih pravic ali pokojnine, za katere zavezanec dokaže, da izvirajp iz preteklih let, se pri odmeri davka smiselno uporabljajo določbe prejšnjega odstavka.«
44.	člen
V 171. členu se doda nov tretji odstavek, ki se glasi:
»Za stanovanjske zadeve pristojni občinski upravni organ mora do 15. februarja v letu, za katero se odmerja davek na premoženje, predložiti davčnemu' organu podatke o stanarinski oziroma najemninski vrednosti stavb iz 4. točke 138. člena«.
45.	člen
Prvi odstavek 177. člena se spremeni tako, da se .glasi:	'	>
»Davčni organ lahko zavezancu, kateremu se davek določa po letnih osnovah, odmeri davek z začasno odločbo.«
V	drugem odstavku se beseda »šestdesetih« nadomesti z besedo »devetdesetih«.
V	tretjem odstavku se beseda »napovedana« nadomesti z besedilom: »z začasno odločbo ugotovljena«.
46.	člen
V	184. členu se zadnji stavek črta. Dodasta pa se nov drugi in tretji odstavek, ki se glasita:
»Komisijo sestavljajo predsednik in najmanj štirje člani. Predsednik in člani komisije imajo namestnike. Predsednika in člane komisije ter njihove namestnike imenuje občinska skupščina.
Strokovno operativne in tehnične naloge komisije opravlja tajnik komisije, ki ga določi občinska skupščina.«
47.	člen
v 185. člen se, spremeni tako, da s* glasi:
»Komisija Ima poleg vodenja posebnih postopkov zlasti Se naslednje naloge:
—	spremlja in proučuje pojave nesorazmernega pridobivanja premoženja in trošenja sredstev,
—	opozarja pristojne organe na pojave, kjer so znaki, da je bilo' premoženje pridobljeno z davčnimi zatajitvami, drugimi kaznivimi dejanji in drugimi kršitvami predpisov,
—	opozarja samoupravne in druge organe na pojave ustvarjanja premoženja in pridobivanja dohodka, ki ne izvira iz dela in je v nasprotju s socialističnimi moralnimi načeli.«
48.	člen
Za 185. členom se vstavi nov 185. a člen, ki se glasi:
»Komisija lahko zahteva od zavezanca, za katerega razpolaga s podatki, da ima premoženje, ali razpolaga s sredstvi, oziroma troši sredstva, ki so znatno večja od dohodkov, ki bi mu lahko ostali po plačilu davkov, da ji v določenem roku predloži podatke O svojem premoženju in potrošnji ter o svojih dohodkih.«
49.	člen
186. člen se spremeni tako, da se glasi:
»Komisija vodi poseben' postopek po določbah tega zakona in zakona o splošnem upravnem postopku.
Poseben postopek uvede in vodi komisija tiste občine, v kateri ima zavezanec ob uvedbi postopka stalno prebivališče,
O uvedbi postopka izda komisija poseben sklep. Zoper sklep lahko zavezanec v osmih dneh ugovarja pri za davčne zadeve pristojnem svetu občinske skupščine.
Zoper odločbo o ugovoru, ki jo izda svet, ni pritožbe in ni dopusten upravni spor.«
50.	člen
V	187. členu se prvi odstavek spremeni tako, da
se glasi:	,
»V posebnem postopku se sme raziskovati izvor premoženja, sredstev in. potrošnje za obdobje zadnjih desetih koledarskih let pred letom, v katerem je bil uveden postopek.«
51.	člen
Za 192. členom se doda nov 192. a člen, ki se glasi:
»Občinska 'skupščina lahko predpiše, da so občani pod določenimi pogoji, na javni poziv, dolžni komisiji predložiti podatke o svojem premoženju in načinu njegove pridobitve.
Pogoje in merila iz prejšnjega odstavka določijo občinske skupščine na podlagi medsebojnega dogovora.«
52: člen
V	198. členu se dodata nov drugi in tretji odstavek, ki se glasita:
»Zavezancu, kateremu davčni organ na njegovo zahtevo ni znižal predpisane akontacije, z odmero davka pa se ugotovi, da je bil zahtevek utemeljen, pripadajo od razlike obresti v višini 12 °/o.
V	enaki višini se zavezancem priznajo obresti za preveč plačan davek, če je bil v pritožbenem postopku oziroma upravnem sporu odmerjeni znesek davka znižan.«
53.	člen
V	prvem odstavku 199. člena se vejica za besedama “davčnega dolga« nadomesti s piko, nadaljnje besedilo tega odstavka pa se črta.
Drugi odstavek se spremem tako. da se glasi:
“Pogoje in merila za odlog plačila in obročno odplačevanje določi občinska skupščina.«
54.	člen
V	prvem odstavku 238. člena se v prvi vrsti za besedo »davka« vstavi naslednje besedilo: »razen davka po posebnem postopku za odmero davka od nenapovedanega dohodka«.
>	55. člen
Za prvim odstavkom 240. člena se doda nov drugi odstavek, ki se glasi:
»Davčni organ po preteku leta, najkasneje pa do 31. marca sestavi letni davčni zaključni račun. Letni davčni zaključni račun potrdi občinska skupščina.«
V	dosedanjem drugem odstavku, ki postane tretji
odstavek, sd besedica ,»in« nadomesti z besedo »ter«, pika na koncu odstavka se črta in doda naslednje besedilo: »in o sestavi letnega davčnega zaključnega računa«.	v
56.	Člen
V	243. členu se peti odstavek črta in dodajo novi peti, šesti in sedmi odstavek, ki se glasijo:
»Banka iz prvega odstavka tega člena je dolžna po preteku leta do 31. januarja pristojnemu davčnemu organu dostaviti seznam vseh imetnikov žiro računov in opravljeni promet prek teh računov v preteklem letu.
Banka je dolžna davčnemu organu na njegovo zahtevo snoročiti ali ima določeni zavezanec odprt pri njej žiro račun in dati dodatke o njegovem poslovanju prek žiro računa.
Davčni organ je dolžan s podatki o opravljenem prometu prek žiro računa seznaniti organizacijo, pri kateri je imetnik žiro računa zaposlen.«
57.	člen
2.	točka prvega odstavka 244. člena se spremeni tako, da se glasi:
»Ce davčnemu organu ne dovoli pregledati delovne in druge prostore, v katerih se opravlja dejavnost ali hrani materiaT oziroma proizvode, naprave, blago, poslovne knjige, pogodbe, listine in druge dokumente, ki omogočajo vpogled v poslovanje zavezanca glede tega, kako izpolnjuje svoje davčne obveznosti ali ga pri pregledu ovira (drugi odstavek 25. člena;«
Za 5. točko se doda nova 6. točka, ki se glasi:
»6. če za prodane proizvode in opravljene storitve ne izda računa (drugi odstavek 28. člena).«
58.	člen
V	246. členu se .besedilo »1. do 3.« nadomesti z besedilom »1„ 2., 3. in 6.«.
59.	člen (
V	prvem odstavku 247. člena se beseda »enkratnega« nadomesti z besedo »štrikratnega«,
60.	člen
V	251. členp se za drugim odstavkom vstavi nov tretji odstavek, ki se glasi:
»Z denarno kaznijo iz prvega odstavka se kaznuje za prekršek banka, ki pristojnemu davčnemu organu ne dostavi seznama imetnikov žiro računov, oziroma davčnemu organu na njegovo zahtevo ne sporoči, če ima določeni zavezanec odprt pri njej žiro račun, ali ne da podatkov o njegovem poslovanju prek žiro računa (peti in šesti odstavek 243. člena).«
Sedanji tretji odstavek postane četrti odstavek.
61.	člen
Besedilo 254. člena se spremeni tako, da se glasi:
»Z denarno kaznijo bd 509 do 10.000 dinarjev se kaznuje za prekršek občan, če na zahtevo komisije za ugotavljanje izvora premoženja, ali na javni poziv v določenem roku ne predloži podatkov o svojem premoženju, sredstvih in potrošnji ter dohodkih (185. a in 192.a člen).«
62.	člen
255. člen se črta.
PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
63.	člen
Zavezanci, ki z osebnim delom opravljajo kmetijske, obrtne ali druge gospodarske dejavnosti, intelektualne ali negospodarske storitve, plačujejo od osebnih dohodkov po 9. a členu davek po stopnji, kot je določeno za davek iz delovnega razmerja.
Dokler ne bo s posebnimi predpisi uvedno plačevanje prispevkov iz osebnih dohodkov po 9. a členu za samoupravne interesne skupnosti, se prispevki, ki niso uvedeni,- začasno pobirajo v obliki davka.
64.	člen
Do sprejema ustreznih republiških predpisov, vendar najkasneje do 30. 6. 1973, se uporabljajo zvezni predpisi, izdani na podlagi temeljnega zakona o prispevkih in davkih občanov, kolikor niso v nasprotju z zakonom o davkih občanov, ali z drugimi republiškimi predpisi, in to:
1.	odlok o načinu evidentiranja in o pogojih za izplačevanje dohodkov, ki jih občanom izplačujejo državni organi ter delovne in druge organizacije (Uradni list SB'RJ, št. 50/64);
2.	odlok o kategorijah zavezancev za prispevek in davek, ki niso dolžni evidentirati računov (Uradni list SFRJ, št.. 40/68, 10/69);
3.	odredba o načinu evidentiranja računov zavezancev za prispevek in davek in o pobiranju zapadlih prispevkov in davkov, razen določbe 2. podtočke prvega odstavka Jn tretjega odstavka 2. točke (Uradni list SFRJ, št. 40/68);
4.	odredba o pogojih, ob katerih morajo občani odpreti žiro račun in načinu uporabe sredstev s tega računa (Uradni list SFRJ, št. 1/65, 12/67, 13/69);
5.	pravilnik o obračunavanju in plačevanju prispevka iz osebnega dohodka iz delovnega razmerja, prispevka za izobraževanje, prispevka za neposredno otroško varstvo in otroški dodatek in prispevka za zaposlovanje (Uradni list SFRJ, št. 22/67, 26/68, 10/69, 27/70, 29/70);
6.	odredba o znesku tuje valute, iz katerega se ne plačuje prispevek iz osebnega dohodka iz delovnega razpierja (Uradni list SFRJ, št. 9/65, 20/65, 48/65, 15/67).
65.	člen
Ta zakon začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. uporablja pa se od 1. januarja 1973, razen določbe petega, odstavka 6. člena tega_zakona, KTsejiporablja od 1. julija 1973.
6.
Na podlagi 2. točke amandmaja LI k ustavi Socialistične republike Slovenije izdaja predsedstvo skupščine Socialistične republike Slovenije
UKAZ
o razglasitvi zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o uvedbi in stopnjah republiških davkov in taks
Razglaša se zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o uvedbi in stopnjah republiških davkov in taks. ki ga je sprejela skupščina Socialistične republike Slovenije na seji republiškega zbora in na seji j gospodarskega zbora dne 24. januarja 1973.
Št. 422-10/73’
Ljubljana, dne 24. januarja 1973.
Predsednik
Sergej Kraigher 1. r.
ZAKON
o spremembah in dopolnitvah zakona o uvedbi in stopnjah republiških davkov in taks
1.	člen
V	zakonu o uvedbi in stopnjah republiških davkov in taks (Uradni list SRS, št. 7-74/72), se v prvem odstavku 1. člena vstavi nova 1. točka, ki se glasi;
»1. republiški davek iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela;«
Sedanje 1. do 6. točke postanejo 2. do 7. točke.
Črta se dosedanja 7. točka z besedilom »davek na dobiček tujih oseb dosežen z investicijskimi deli«.
V	9. točki se pred besedo »republiški«, vstavi beseda: »posebni«.
Doda se nova 10. točka, ki se glasi:
»10. davki po zakonu o obdavčitvi tujih oseb«.
2.	člen
Za 1, členom se doda nov 1. a člen, ki se glasi;
»Davek iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela se plačuje po stopnjah, ki jih določa poseben zakon.«
3.	člen
2.	člen se spremeni tako, da se glasi:
»Republiški davek od osebnega dohodka iz delovnega razmerja .na prejemke iz 1. in 3. točke drugega odstavjca 37. člena zakona o davkih občanov znaša 20,57 %> na prejemke iz 2. in 4. točke pa 14,79 %>.
4.	člen
V	3. členu se prvi in drugi odstavek, nadomestita z novim prvim odstavkom, ki se glasi:
»Republiški davek od osebnega dohodka iz kmetijske dejavnosti plačujejo zavezanci po -naslednjih stopnjah:
1.	zavezanci, ki se jim odmerja prispevek za zdravstveno zavarovanje kmetov, in to od dela osnove, od katere se odmerja ta prispevek, ter kmetje-kooperanti, ki so zdravstveno in pokojninsko zavarovani po predpisih o zdravstvenem in pokojninskem zavarovanju oseb v delovnem razmerju, po stopnji 6 °/o od katastrskega dohodka negozdnih površin, od dohodkov iz gozdov pa po stopnji 2%>;
2.	drugi zavezanci po stopnji 30 %> od katastrskega dohodka negozdnih površin, od dohodkov iz gozdov pa po stopnji 26%>.«
Dosedanji tretji in četrti odstavek postaneta drugi in tretji odstavek, dosedanji peti odstavek pa se črta.
5.	člen
V	4. členu se drugi odstavek črta.
6.	člen
V	5. členu se tretji odstavek nadomesti z novim tretjim odstavkom, ki se glasi:
»Davek iz prvega odstavka tega člena se ne plačuje od dohodkov od patentov in tehničnih izboljšav«.
7.	člen
V	6. členu se doda nov tretji odstavek, ki se glasi:
»Zavezanci, ki podedujejo ali dobijo v dar nepremično premoženje, pa z zapustnikom oziroma daroval-
cem niso v sorodstvenem razmerju do vključno tretjega dednega reda, ne glede na določbe prejšnjega odstavka plačujejo republiški davek na dediščine in darila na način in po stopnjah, predpisanih za plačevanje davka na promet nepremičnin«.
8.	člen
7.	člen se spremeni tako, da se glasi:
»Davek od dobička tujih oseb, doseženega z vlaganjem sredstev v domačo organizacijo za skupno poslovanje, davek od dobička tujih oseb, doseženega z investicijskimi deli in davek od dohodka tujih oseb, doseženega s prevozom potnikov in blaga, se plačuje po stopnjah, ki so določene v zakonu o obdavčitvi tujih oseb«.
9.	člen
V 8. členu se točka 1/1 spremeni tako, da se glasi: »1/ za tovorna vozila (tovornjaki in lahki tovornjaki) in specialna tovorna vozila, namenjena za prevažanje določenih tovorov — glede na nosilnost:
do 3 tone 1.000 din od vsake začetne tone od 3	do 4 tone 5.000 din
od 4	do 5 ton 8.000 din
nad 5 ton	8.000 din + 5.000 din za vsako
nadaljnjo
začetno tono nosilnosti«.
2.	točka se spremeni tako, da se glasi:
»2. od strojev, orodja in inventarja, glede na vrednost, po naslednjih stopnjah;
če znaša osnova
do 50.000 din do 150.000 din do, 350.000 din
10.	člen
V	9. členu se stopnja »70 %>« nadomesti s stopnjo »95 °/o«.
11.	člen
V	prvem odstavku 10. člena se letnica »1972« nadomesti z letnico »1973«, znesek »8.000 din« pa nadomesti z besedilom: »12.000 din za otroka, za druge vzdrževane družinske člane pa po 10.000 din«.
V	drugem odstavku se na koncu drugega stolpca doda številka -150.000- ter nova zadnja vrsta, ki se glasi:
»150.000 69.650 + 90 od presežka nad 150.000«.
12.	člen
11. člen se spremeni tako,'da se glasi:
»Posebni republiški prometni davek se plačuje po stopnjah, ki so določene v posebnem republiškem zakonu.
Za financiranje kulturne dejavnosti se odstopa temeljnim kulturnim skupnostim 10 odstotkov posebnega republiškega davka od prometa proizvodov, zbranega na območju občine, v kateri deluje temeljna kulturna skupnost, razen od prometa alkoholnih pijač«.
t 13. člen
od 50.000 nad 150.000 nad 350.000 din
znaša davek
2	»/o
2.5	°/o
3	°/o
3.5	»/o«
12. člen se črta.
14.	člen
V	prvem odstavku 13. člena se številki »5., 6.,« nadomestita s številkama »6„ 7.,«
15.	člen
V	drugem odstavku 16. člena se letnica »1971« nadomesti z letnico »1972«.	«
16.	člen
Ta zakon začne veljati osmi dan po objavi v uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1973.
7.
Na podlagi 2. točke amandmaja LI k ustavi Socialistične republike Slovenije izdaja predsedstvo skupščine Socialistične republike Slovenije
UKAZ
o razglasitvi zakona o obdavčitvi tujih oseb
Razglaša se zakon o obdavčitvi tujih oseb, ki ga •je sprejela skupščina Socialistične republike Slovenije na seji republiškega zbora in na seji enotnega zbora delovnih skupnosti dne 24. januarja 1973.
St. 422‘-20/73
Ljubljana, dne 24. januarja 1973.
•	Predsednik
Sergej Kraigher 1. r.
ZAKON
o obdavčitvi tujih oseb
1.	Splošne določbe
1.	člen
Tuji državljani, tuje zasebne pravne osebe in tuje organizacije (v nadaljnjem besedilu: tuje osebe), ki dosežejo dohodek na območju SR Slovenije, plačujejo od tako doseženega dohodka davek po določbah tega zakona, če v mednarodnem .sporazumu ni drugače določeno.
Tuje osebe, ki na območju SR Slovenije dosežejo druge dohodke ali imajo oziroma pridobijo premoženje, plačajo od takšnih dohodkov oziroma od takšnega premoženja davek po določbah zakona o davkih občanov in drugih predpisih.
2.	člen
Tuje osebe plačujejo po tem zakonu tele davke:
1.	tuja oseba, ki doseže dohodek z vlaganjem sredstev v domačo organizacijo združenega dela (v nadaljnjem besedilu: domača organizacija) za skupno poslovanje, plačuje davek od tistega dela dohodka, ki ga kot svoj dobiček doseže z vlaganjem sredstev v domačo organizacijo;
2.	tuja oseba, ki doseže dohodek z investicijskimi deli po mednarodnem natečaju, plačuje davek od dohodka, doseženega z investicijskimi deli;
3.	tuja oseba, ki doseže dohodek z opravljanjem prevozov potnikov in blaga, plačuje davek od dohodka, doseženega z opravljanjem prevozov potnikov in blaga.
3.	člen
Davek, ki ga tuje osebe plačujejo po določbah prejšnjega člena tega zakona, je dohodek SR Slovenije.
2. Davek od dobička, doseženega z vlaganjem sredstev v domačo organizacijo za skupno poslovanje
4.	člen
Zavezanec za davek od dobička, doseženega z vlaganjem sredstev v domačo organizacijo za skupno poslovanje, je tuja oseba, ki doseže dobiček z vlaganjem sredstev v domačo organizacijo za skupno poslovanje.
5.	člen
Osnova za davek od dobička, doseženega z vlaganjem sredstev v domačo organizacijo za skupno poslovanje, je delež, ki ga ima tuja oseba pri dohodku iz skupnega poslovanja v posameznem koledarskem letu (v nadaljnjem besedilu: dobiček tuje osebe), ne glede na to, v kakšni obliki ga dobi.
6.	člen '
Davčna stopnja za davek od dobička tujih oseb znaša 35 %.
7.	člen
Ce uporabi tuja oseba najmanj 25 V« od dobička iz posameznega leta za to, da s tem poveča svoj delež sredstev, ki jih je vložila v skupno poslovanje, ali vloži najmanj 25 %> od dobička v drugo domačo organizacijo za skupno poslovanje ali pa naloži pri kakšni banki v Jugoslaviji, se ji odmerjeni davek, ki odpada na ta del dobička, zmanjša za 15 "/o.
Ce uporabi tuja oseba od doseženega dobička nad 25 “/o do 50 “/o v namene ^z prvega odstavka tega člena, se ji odmerjeni, davek, ki odpada na 25 "/o dobička, zmanjša za 15%>, davek, ki odpada na preseženi dobiček nad 25 %>, pa za 30 %>.
Ce uporabi tuja oseba od doseženega dobička nad 50 % v namene iz prvega odstavka tega člena, se ji poleg davčne olajšave iz drugega odstavka tega člena, davek, odmerjen od preseženega dobička nad 50 °/o, zmanjša za 50 °/o.
Ce tuja oseba naloži del dobička pri banki, se ji ne priznavajo davčne olajšave iz prvega, drugega in tretjega odstavka tega člena, če ga naloži z odpovednim rokom manj kot 5 let; če pa ga naloži z odpovednim rokom nad 5 do 10 let, se ji prizna polovica omenjenih olajšav.
8.	člen
Ce prenese tuja oseba pravice in obveznosti iz pogodbe o vložitvi sredstev za skupno poslovanje na domačo organizacijo, v katero je vložila del svojega dobička, ali drugo domačo organizacijo pred potekom petih let od dneva vložitve dela dobička, izgubi pravico do davčne olajšave iz prvega, drugega oziroma tretjega odstavka prejšnjega člena in se ji naknadno odmeri davek od dobička do celega zneska.
Ce ravna tuja oseba na način iz prejšnjega odstavka po petih do desetih letih od dneva, ko je vložila del dobička v namene iz prvega odstavka prejšnjega člena, izgubi pravico do polovice priznane davčne olajšave in se ji naknadno odmeri ustrezen del davka od dobička.
9.	člen
Ce je znesek, za kolikor je bil povečan njen delež, iz kateregakoli razloga vrnjen tuji osebi pred pretekom roka, za katerega ji je bila priznana davčna olajšava, se ji naknadno odmeri davek od vrnjenega dobička sorazmerno času, kolikor ji je bil dobiček vrnjen pred omenjenim rokom.
10.	člen
Mednarodne korporacije, ki so posebej ustanovljene za investicije v Jugoslaviji in so v njihovem kapitalu udeležene domače organizacije in mednarodne organizacije, ki so po mednarodnih sporazumih oproščene plačevanja davka od dobička, so oproščene plačevanja davka od dobička tujih oseb po tem zakonu za tisti del dobička, ki ustreza razmerju, v kakršnem so sredstva domačih organizacij in takšnih mednarodnih organizacij udeležena v skupnih sredstvih (skladih) teh korporacij.
11.	člen
Osnova za davek iz dobička tujih oseb se izračuna po zaključnem računu domače organizacije, v katero je tuja oseba vložila sredstva.
Domača organizacija mora v svojem zaključnem računu posebej izkazati dohodek, ki ga je imela iz skupnega poslovanja.
Domača organizacija mora z zaključnim računom predložiti službi družbenega knjigovodstva tudi vse druge podatke, ki imajo pomen za ugotovitev dobička tuje osebe.
Republiški sekretar za finance predpiše, kako se ugotavljajo podatki iz tretjega odstavka tega člena, in obrazce za njihovo izkazovanje.
12.	člen
Davek od dobička obračunava in v predpisanih rokih vplačuje domača organizacija, v katero so vložena sredstva tuje osebe.
13.	člen	■	?
Med letom mora domača organizacija, v katero so vložena sredstva tuje osebe, plačevati mesečne akontacije davka od dobička; te so enake eni dvanajstini davka od dobička, ugotovljenega po zaključnem računu za prejšnje leto.
Ce sestavlja domača organizacija med letom periodične obračune skupnega poslovanja s tujo osebo, plačuje akontacije davka od dobička po periodičnem obračunu.
Ce se začne v prvem letu skupno poslovanje v prvi polovici leta, mora domača organizacija v šestih mesecih od dneva začetega skupnega poslovanja sestaviti začasen obračun in po njem plačati akontacije za to dobo, nato pa do konca leta plačevati mesečne akontacije, ki so sorazmerne davku, ugotovljenem v omenjenem obračunu. Ce pa se začne skupno poslovanje v drugi polovici leta, mora domača organizacija v 30 dneh po preteku leta sestaviti začasen obračun in po njem plačati akontacije za to dobo.
Akontacije morajo biti vplačane v 15 dneh po izteku posameznega meseca oziroma po predložitvi obračuna službi družbenega knjigovodstva.
14.	člen
Domača organizacija, v katero so vložena sredstva tuje osebe, mora obračunati in vplačati davek od
dobička od osnove, izračunane v zaključnem računu, po 5. členu tega zakona.
Ce so v posameznem koledarskem letu vplačane akontacije manjše od ugotovljenega zneska davka od dobička za to leto, mora domača organizacija takrat, ko predloži službi družbenega knjigovodstva zaključni račun, vplačati razliko.
Ce pa so vplačane akontacije večje od ugotovljenega zneska davka od dobička po zaključnem računu, se iz več vplačanih akontacij krijejo akontacije v naslednjem letu, razen če ne zahteva domača organizacija, da se ji preveč plačani znesek vrne.
15.	člen
Ce domača organizacija, v katero so vložena sredstva tuje osebe, ne obračuna in ne vplača ali ne vplača pravočasno davka od dobička, mora plačati poleg rednega davka še kazenske obresti, ki znašajo vsak dan 0,1 %> od nevplačanega oziroma nepravočasno vplačanega davka.
16.	člen
Pravilnost obračunavanja in plačevanja davka od dobička kontrolira služba družbenega knjigovodstva.
17.	člen
Služba družbenega knjigovodstva mora v treh mesecih od prejema zaključnega računa domače organizacije, v katero so vložena sredstva tuje osebe, pre-kontrolirati, ali je organizacija pravilno izračunala davčno osnovo in pravilno obračunala davek na dobiček.
Ce služba družbenega knjigovodstva ugotovi, da davča nosnova in obračun davka od dobička nista pravilna, naloži z odločbo domači organizaciji, da mora v 15 dneh od vročitve odločbe vplačati premalo obračunani in vplačani davek.
Odločbo iz drugega odstavka tega člena izroči služba družbenega knjigovodstva domači organizaciji in tuji osfcbi.
18.	člen
Za neplačani davek od dobička odgovarjata domača organizacija, v katero so vložena sredstva tuje osebe, in tuja oseba.
19.	člen
Tuja oseba sme v 60 dneh od vročitve odločbe službe družbenega knjigovodstva uporabiti zoper njo pravna sredstva; pogoje in način določa zakon o službi družbenega knjigovodstva.
3.» Davek od dobička, doseženega z investicijskimi deli
20.	člen
Zavezanec za davek od dobička, doseženega z investicijskimi deli, je tuja oseba, ki doseže dohodek z izvajanjem investicijskih del po mednarodnem natečaju (dobiček tuje osebe).
21.	člen
Osnova za davek od dobička, doseženega z investicijskimi deli, je celoten dohodek, ki ga tuja oseba doseže z investicijskimi deli v koledarskem letu. zmanjšan za poslovne stroške in za osebne dohodke delavcev, zaposlenih pri takih delih.
22.	člen
Celotni dohodek tuje osebe tvorijo vrednost izvršenih, del po začasnih in dokončnih situacijah, vrednost materiala, porabljenega za zgraditev investicijskega objekta, vrednost opravljenih storitev, ki niso zajete v začasnih in dokončnih situacijah, in druge vrednosti, ki jih tuja oseba doseže z investicijskimi deli, in sicer ne glede na to, ali je vse te vrednosti vnovčila in ne glede na to, ali se za vse omenjene situacije, dobave ali storitve izdajajo fakture.
V celotni dohodek tuje osebe se vštejejo tudi vrednost storitev, ki jih brezplačno opravi drugim, in premije, ki jih dobi za predčasno končana dela.
Za poslovne stroške se štejejo materialni in drugi stroški poslovanja, obresti od izposojenih sredstev in amortizacije.
Vrednost materiala, porabljenega pri investicijskih delih (surovine, polizdelki, gotovi proizvodi, gorivo, mazivo, pomožni material, drobni inventar in orodje), ki ga je tuja oseba uvozila iz tujine, se prizna za materialni strošek po cenah, ki ne smejo presegati cen, po katerih uvažajo tak material domače organizacije.
Amortizacija se priznava kot poslovni strošek samo za vrednost stvarj, ki jih tuja oseba uporablja pri investicijskih delih, in sicer v zneskih, obračunanih po stopnjah, ki so določene kot odbitna postavka za davek iz dohodka domačih organizacij.
Za osebne dohodke delavcev se štejejo denarni prejemki delavcev, predvideni v samoupravnem sporazumu oziroma družbenem dogovoru oziroma drugi izplačani osebni prejemki, ki se ne izplačujejo po samoupravnem sporazumu ali družbenem dogovoru (osebni prejemki za tuje delavce).
23.	člen
Davek od dobička,. doseženega z investicijskimi
deli, se plačuje po stopnji 35 "/o.
•
•	'	•	24. člen
Dobiček tujih oseb se ugotavlja za vsako koledarsko leto posebej po zaključnem računu, ki ga mora tuja oseba sestaviti po predpisih o knjigovodstvu organizacij združenega dela.
Med letom, dokler ne sestavi zaključnega računa, mora tuja oseba po preteku vsakega trimesečja plačati akontacijo davka od dobička na podlagi periodičnega obračuna poslovnih uspehov, ki ga sestavi po predpisih o sestavljanju periodičnih obračunov organizacij združenega dela.
Tuja oseba mora voditi knjige o svojem celotnem poslovanju na območju SR Slovenije po predpisih o knjigovodstvu organizacij združenega dela.
25.	člen
Davek od dobička, doseženega z investicijskimi deli, obračunava davčna uprava občine, na katere območju je dosežen dohodek (dobiček) z investicijskimi deli.
26.	člen
Izplačevalec ne sme izplačati tuji osebi nadomestila, ki ga je ta dosegla z investicijskimi deli, brez potrdila občinske davčne uprave o plačanem davku od dobička.
27.	člen
Za neplačani davek od dobička, doseženega z investicijskimi deli. jamči izplačevalec nadomestila za opravljena investicijska dela.
28.	člen
Pravilnost zaključnega računa in periodičnih obračunov in pravilnost obračunavanja in plačevanja davka od dobička, doseženega z investicijskimi deli, kontrolira služba družbenega knjigovodstva.
4.	Davek od dohodka, dosežnega z opravljanjem prevozov potnikov in blaga
29.	člen
Zavezanec za davek od dohodka, doseženega z opravljanjem prevozov potnikov in blaga, je tuja oseba, ki doseže dohodek z opravljanjem prevozov potnikov in blaga, če na območju SR Slovenije nima 'Svojega predstavništva.
30.	člen
Osnova za davek od dohodka, doseženega z opravljanjem prevozov potnikov in blaga, je vsak posamezni bruto dohodek, dosežen z opravljanjem prevozov potnikov in blaga.
31.	člen
Davek od dohodka, doseženega z opravljanjem prevozov potnikov in blaga, se plačuje po stopnji 3 “/o.
32.	člen
Davek od dohodka, doseženega z opravljanjem prevozov potnikov in blaga, se plačuje ob izplačilu nadomestila za opravljen prevoz potnikov in blaga (davek po odbitku).
33.	člen
Davek od dohodka, doseženega z opravljanjem prevozov potnikov in blaga, se ne plačuje, če je z mednarodnim sporazumom dogovorjena recipročnost.
5.	Zastaranje
34.	člen
Pravica do obračuna davkov po tem zakonu zastara v petih letih po preteku leta, v katerem bi bilo treba napraviti obračun.
Pravica do izterjave davkov po tem zakonu, kazenskih obresti in stroškov prisilne izterjave zastara v petih letih po preteku leta, v katerem bi jih bilo treba izterjati.
Pravica davčnega zavezanca do vračila zneskov, ki jih je plačal na račun davkov po tem zakonu, kazenskih obresti in denarnih kazni, katerih ni bil dolžan plačati, zastara v petih letih po preteku leta, v katerem jih je plačal.	.
6.	Kazenske določbe 35. člen
Domača organizacija, v katero so vložena sredstva tuje osebe, se kaznuje za gospodarski prestopek z denarno kaznijo do 100.000 dinarjev, če ne izkaže v svo-
jem zaključnem računu posebej dohodka iz skupnega poslovanja in vseh drugih podatkov, ki imajo pomen za ugotovitev dobička tuje osebe (drugi in tretji odstavek 11. člena).
Z denarno kaznijo do 5000 dinarjev se kaznuje tudi odgovorna oseba domače organizacije, ki stori dejanje iz prejšnjega odstavka.
36.	člen
Izplačevalec nadomestila za opravljena investicijska dela, ki izplača tuji osebi nadomestilo brez potrdila občinske davčne uprave o plačanem davku od dobička, doseženega z investicijskimi deli (26. člen), se kaznuje za prekršek z denarno kaznijo do 50.000 dinarjev.
Z denarno kaznijo do 3000 dinarjev se kaznuje tudi odgovorna oseba izplačevalca nadomestila, ki stori dejanje iz prejšnjega odstavka'.
37.	člen'
Izplačevalec nadomestila za opravljen prevoz potnikov in blaga' ki ob izplačilu tega nadomestila tuji osebi ne obračuna in ne vplača davka od dohodka, doseženega z opravljanjem prevoza potnikov in blaga (32. člen), se kaznuje za prekršek z denarno kaznijo do 50.000 dinarjev.
Z denarno kaznijo do 3000 dinarjev se kaznuje tudi odgovorna oseba izplačevalca nadomestila, ki stori dejanje iz prejšnjega odstavka.
7.	Prehodne in končne določbe
38.	Člen
Z dnem, ko začne veljati ta zakon, prenehajo veljati določbe 90., 155. in 156. člena zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 7/72) in določbe drugega odstavka 4. člena in 7. člena zakona o uvedbi in stopnjah republiških davkov in taks (Uradni list SRS, št. 7/72).
Z dnem, ko začne veljati ta zakon, preneha veljati zakon o davku na dobiček tujih oseb, ki vložijo sredstva v domačo gospodarsko organizacijo za skupno poslovanje (Uradni list SFRJ, št. 31/67 in 9/68).
Z dnem, ko začne veljati ta zakon, preneha veljati odlok o določitvi posebnih prispevkov, o ugotavljanju dobička ter o kontroli obračunavanja in izplačevanja davka od dobička ter posebnih prispevkov tujih izvar jalčev investicijskih del v Jugoslaviji (Uradni list SFRJ, št. 15/67), ki se po 9. točki 258. člena zakona o davkih občanov uporablja kot republiški predpis.
39.	člen
Ta zakon začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1973.
8.
Na podlagi 2. točke amandmaja LI k ustavi Socialistične republike Slovenije izdaja predsedstvo skupščine Socialistične republike Slovenije
UKAZ
o razglasitvi zakona o samoprispevku
Razglaša se zakon o samoprispevku, ki ga je sprejela skupščina Socialistične republike Slovenije na seji republiškega zbora in na seji enotnega zbora delovnih skupnosti dne 24. januarja 1973.
St. 21-2/73
Ljubljana, dne 24. januarja 1973.
Predsednik Sergej Kraigher 1. r.
I	ZAKON
o samoprispevku
1.	člen
S samoprispevkom občani prispevajo sredstva za ustvarjanje in izboljševanje pogojev za zadovoljevanje svojih skupnih potreb v krajevni skupnosti oziroma v občini.
S samoprispevkom zbrana sredstva se smejo uporabiti le za namene, za katere je bil samoprispevek uveden.
2.	člen
Samoprispevek za območje krajevne skupnosti ali njenega dela uvede najvišji organ krajevne skupnosti, za območje več krajevnih skupnosti ali za območje občine pa občinska skupščina.
Samoprispevek se lahko uvede, če se občani na ustreznem območju z referendumom vnaprej izrečejo za njegovo uvedbo.
3.	člen
Občani imajo ob enakih pogojih enake obveznosti glede plačevanja samoprispevka.
Z aktom o uvedbi samoprispevka je lahko določeno, da imajo občani, katerih dohodki ne presegajo določenega zneska, pri plačevanju samoprispevka posebno olajšavo.
4.	člen
Samoprispevek se sme uvesti največ za obdobje petih let.
5.	člen
Občanom mora biti zagotovljen neposreden in trajen nadzor nad zbiranjem in uporabo sredstev, zbranih s samoprispevkom.
6.	člen
V aktu o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka mora biti navedeno:
1.	območje, za katero naj bi se uvedel samoprispevek;
2.	namen, za katerega naj bi se uvedel, ter program za uporabo sredstev;
3.	skupen znesek, ki je potreben za izvršitev programa, in višina sredstev, ki naj bi bila zbrana s samoprispevkom ;
4.	obdobje, za katero naj bi se samoprispevek uvedel;
5.	vrsta, osnova in višina samoprispevka;
6.	olajšave pri plačevanju samoprispevka;
7.	organ, ki bo odgovoren za zbiranje sredstev, in organ, ki bo odgovoren za izvajanje del;
8.	način nadzora nad zbiranjem in uporabo s samoprispevkom zbranih sredstev.
7.	člen
V aktu o uvedbi samoprispevka mora biti določen načine odmere in plačevanja samoprispevka ter način, kako se uporabljajo sredstva, ki ostanejo po zadostitvi potreb, zaradi katerih je bil samoprispevek uvederfT
8.	člen
Zavezanec za samoprispevek je občan, ki ima na območju, na katerem je uveden samoprispevek, stalno prebivališče.
Ce je samoprispevek uveden samo. v denarni obliki, je zavezanec sam0 tisti občan, ki ima lastne dohodke.
Občinska skupščina lahko razširi obveznost plačevanja samoprispevka, ki se plačuje od posesti, oziroma od dohodkov od nepremičnin, tudi na občine, ki na območju, na katerem je uveden samoprispevek, nimajo stalnega prebivališča, imajo pa nepremičnine, če se bodo s samoprispevkom izvajala dela, s katerimi bodo izboljšani pogoji za izkoriščanje teh nepremičnin.
9.	člen
Samoprispevek se praviloma uvede v denarni obliki. Samoprispevek se lahko uvede tudi v delu, v materialu, v prevozu in drugih storitvah, če je to glede na namen uvedbe in možnosti občanov ustrezneje.
Nedenarne obveze samoprispevka se lahko izpolnijo tudi v denarju. Denarna vrednost nedenarne obveze mora biti določena v aktu o uvedbi samoprispevka.
10.	člen
Samoprispevek se ne more uvesti od socialnih podpor, invalidnine, pokojnine z varstvenim dodatkom, otroškega dodatka, štipendije učencev in študentov ter od nagrad, ki jih prejemajo učenci v gospodarstvu.
Zavezanci samoprispevka v delu ne morejo biti noseče žene in matere, ki imajo otroke do 7 let, občani, ki so zaradi bolezni in invalidnosti nesposobni za delo, otroci do 15. let starosti ter moški stari nad 60 let in ženske stare nad 55 let.
11.	člen
Če ni z aktom o uvedbi samoprispevka drugače določeno, obračunava in odteguje samoprispevek, ki se plačuje od osebnega dohodka iz delovnega razmerja in pokojnin, izplačevalec dohodka oziroma pokojnine, samoprispevek, ki ga plačujejo občani, ki se z osebnim delom ukvarjajo s kmetijske^, obrtno ali drugo gospodarsko dejavnostjo in intelektualnimi storitvami, pa pristojni občinski upravni organ davčne službe.
Občani, ki imajo stalno prebivališče na območju, za katero je uveden samoprispevek, pa dosegajo dohodke izven območja SR Slovenije, so dolžni na zahtevo organa, ki je določen za pobiranje samoprispevka, predložiti podatke o dohodkih, od katerih se plačuje samoprispevek.
i
12.	člen
t
Zavezanec, kateremu obveznost samoprispevka ni bila predpisana s posebno odločbo, lahko zahteva, da se njegova obveznost ugotovi s pismeno odločbo. Tako odločbo izda pristojni občinski upravni organ davčne službe.
Zavezanec ima pravico do pritožbe zoper odločbo iz prejšnjega odstavka v 15 dneh po prejemu odločbe. O pritožbi odloča posebna komisija, ki jo imenuje občinska skupščina.
13.	člen
Od zavezancev, ki samoprispevka ne plačajo v določenem roku, se obveznosti izterjajo po predpisih, ki veljajo za izterjavo davkov. Pri nedenarnih obveznostih se izterja nadomestna denarna vrednost.
Ce bi izterjava samoprispevka ogrozila nujno preživljanje zavezanca in članov njegove družine, se samoprispevek lahko odpiše po postopku in na način, kot ga določi občinska skupščina s svojim predpisom.
14.	člen
O uporabi sredstev samoprispevka se sestavi zaključni račun.
Zaključni račun sprejme organ, ki je uvedel samoprispevek, in ga objavi na način, kot je bil objavljen akt o uvedbi samoprispevka.
15.	člen
Pravico do odmere in izterjave samoprispevka in pravica zavezanca za vračilo preveč plačanega samoprispevka zastara v treh letih po nastanku obveznosti oziroma po izvršenem vplačilu.
16.	člen
Organizacija združenega dela ali druga družbena Pravna oseba, ki ne obračuna, ne odtegne ali ne vplača odtegnjenega samoprispevka (prvi odstavek 11. člena), se kaznuje za prekršek z denarno kaznijo do 20.000 dinarjev.
Odgovorna oseba pravne osebe, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka, se kaznuje ž denarno kaznijo do 2.000 dinarjev.
Občan, ki ob izplačilu osebnih dohodkov delav-ne obračuna, ne odtegne ali ne vplača odtegnje-bega samoprispevka (prvi odstavek 11. člena) se kaz-buje za prekršek z denarno kaznijo do 5.000 dinarjev.
Občan, ki organu, določenem za pobiranje samoprispevka. na njegovo zahtevo ne da podatkov, ali da bepravilne podatke (drugi odstavek il. člena' se kaz-buje za prekršek z denarno kaznijo do 2.0'0 dinar,e/f ;
17.	člen
Odloki oziroma sklepi o uvedbi samoprispevka, ki so bili izdani pred uveljavitvijo tega zakona, se do poteka dobe, za katero je bil samoprispevek uveden, izvršujejo po dosedanjih predpisih.
Ne glede na določbe prejšnjega odstavka tega člena, se določbe 12., 13., 15. in 16. člena tega zakona uporabljajo tudi za izvrševanje odlokov oziroma sklepov o uvedbi samoprispevka, ki so bili izdani pred uveljavitvijo tega zakona.
18.	člen
Ta zakon začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Z dnem uveljavitve tega zakona prenehajo veljati določbe XIV. poglavja zakona o prispevkih in davkih občanov (Uradni list SRS, št. 7/6'9, 40/69, 26/70 in 46/70) v zvezi z določbo drugega odstavka 261. člena zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 7/72).
9.
Na podlagi 2. točke amandmaja LI k ustavi Socialistične republike Slovenije izdaja predsedstvo skupščine Socialistične republike Slovenije
uk AZ
o razglasitvi zakona o službi družbenega knjigovodstva v SR Sloveniji
Razglaša se zakon o službi družbenega knjigovodstva v SR Sloveniji, ki ga je sprejela skupščina Socialistične republike Slovenije na seji republiškega zbora in na seji enotnega zbora delovnih skupnosti dne 24. januarja 1973.
St. 023-119/73
Ljubljana, dne 24. januarja 1973.
Predsednik ‘
Sergej Kraigher 1. r.
ZAKON
o službi družbenega knjigovodstva v SR Sloveniji
I.	SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
Služba družbenega knjigovodstva v SR Sloveniji opravlja za organizacije združenega dela kot nosilce združenega dela ter za družbenopolitične in interesne skupnosti, družbenopolitične organizacije in druge organizacije kot nosilce splošnih oziroma posebnih družbenih interesov, zadeve, določene s tem zakonom z zakonom o službi družbenega knjigovodstva (Uradni list SFRJ. številka 5/72,	23/72,	33/72,	39/72.
55/72 in 63(72 v nadaljnjem besedilu: zvezni zakon) in z drugimi predpisi, da bi se v mejah sprejetih in dogovorjenih družbenih norm v polni meri omogočilo uveljavljanje medsebojnih socialističnih samoupravnih
družbenih odnosov v združenem delu ter da bi se zavarovali splošni in posebni družbeni interesi na enotnem jugoslovanskem trgu in s tem zagotovili čimbolj enaki pogoji dela in gospodarjenja.
'	2. člen
Služba družbenega knjigovodstva v SR Sloveniji (v nadaljnjem besedilu: služba):
—	zagotavlja evidenco o ustvarjanju, delitvi in uporabi družbenih sredstev;
—	nadzoruje zakonitost ustvarjanja, delitve in uporabe družbenih sredstev ter zagotavlja izvrševanje obveznosti, ki jih zakon in na podlagi zakona izdani predpisi, samoupravni sporazumi in družbeni dogovori nalagajo uporabnikom družbenih sredstev;
—	spremlja gospodarjenje z družbenimi sredstvi, uresničevanje družbenega plana in izvajanje gospodarsko planskih ukrepov, družbenih dogovorov in samoupravnih sporazumov, izpolnjevanje družbenih obveznosti ter o svojih ugotovitvah obvešča temeljne in druge organizacije združenega dela in jim daje s tem v zvezi ustrezne predloge, obvešča o svojih ugotovitvah pristojne republiške in občinske organe in druge zainteresirane uporabnike družbenih sredstev ter jim predlaga ustrezne ukrepe;
—	opravlja plačilni promet v republiki.
3.	člen
Služba je enotna in samostojna organizacija, ki opravlja zadeve splošnega družbenega pomena in ima javna pooblastila, določena z zakonom.
Služba je pravna oseba in posluje pod imenom »Služba družbenega knjigovodstva v SR Sloveniji«.
Sedež službe je v Ljubljani.
Služba ima statut, ki ga potrdi skupščina SR Slovenije.
Služba ima na svojem pečatu grb SR Slovenije.
4.	člen
Služba opravlja zadeve iz svojega delovnega področja po organizacijskih enotah.
Pri opravljanju zadev, ki imajo pomen za vso republiko, uporablja služba enoten postopek in način ter delovno metodologijo, ki zagotavlja enotno uporabo republiških zakonov in drugih republiških predpisov.
5.	člen
Služba dela po zakonu, na podlagi zakona izdanih predpisih in drugih predpisih, samoupravnih sporazumih in družbenih dogovorih, aktih samoupravnih,organizacij in interesnih skupnosti ter po splošnih aktih uporabnikov družbenih sredstev, ki se nanašajo na njihovo finančno ip tpaterialno poslovanje.
6.	Člen
Pri opravljanju zadev iz svojega delovnega področja sodeluje služba z organi upravljanja in s strokovnimi službami uporabnikov družbenih sredstev in z ustreznimi organi družbenopolitičnih skupnosti. V zadevah. ki imajo pomen za vso državo, služba sodeluje s službami družbenega knjigovodstva v drugih republikah in avtonomnih pokrajinah in s službo družbenega
knjigovodstva Jugoslavije (v nadaljnjem besedilu: skupna služba).
Organizacijske enote službe so dolžne dajati organizacijskim enotam službe v drugih republikah in avtonomnih pokrajinah ter skupni službi na njihovo zahtevo zaprošene podatke in opravljati na svojem območju zaprošena dejanja iz delovnega področja službe.
7.	člen
Služba sprejema za opravljanje zadev iz svojega delovnega področja letne delovne programe za naloge, ki so splošnega pomena za uporabnike družbenih sredstev in SR Slovenijo.
V	letni deloVm program vključi služba tudi zadeve iz delovnega programa skupne službe, kolikor se nanašajo na zadeve, ki jih opravlja služba.
V	okviru letnega delovnega programa službe sprejmejo organizacijske enote svoje letne delovne programe.
Služba mora osnutke svojih letnih delovnih programov pošiljati v pripombe skupščini SR Slovenije, gospodarski zbornici SR Slovenije in drugim samoupravnim organizacijam, ki so določene v statutu službe, organizacijske enote službe pa skupščinam občin in v statutu službe določenim uporabnikom družbenih sredstev na svojem območju, da dajo o njih svoje pripombe.
8.	člen
Skupščina SR Slovenije in izvršni svet skupščine SR Slovenije lahko zahtevata od službe, da opravi posamezne zadeve iz svojega delovnega področja, tudi če niso predvidene v njenem letnem delovnem programu.
Skupščina ustrezne družbenopolitične skupnosti lahko zahteva od organizacijske enote službe na svojem območju, da opravi posamezne zadeve iz svojega delovnega področja, tudi če niso predvidene v njenem letnem delovnem programu.
Če bi bila z izvršitvijo zahtev iz prvega' in drugega odstavka tega člena ogrožena izvršitev nalog iz letnega delovnega programa službe oziroma iz letnega delovnega programa njene organizacijske enote, mora tisti, ki to zahteva, zagotoviti službi oziroma njeni organizacijski enoti za ižvršitev takih zadev potrebna sredstva in druge pogoje.
•	9. člen
* Služba lahko na zahtevo organizacij združenega dela. družbenopolitičnih skupnosti in interesenih skupnosti opravlja tudi revizijo finančnega in materialnega poslovanja ter kontrolo izvajanja splošnih aktov uporabnikov družbenih sredstev, ki se nanašajo na njihovo finančno in materialno poslovanje.
Kadar opravlja služba zadeve iz prvega odstavka tega člena in druge podobne zadeve, kot so vodenje knjig, izvajanje samoupravnih sporazumov, izdelava informacij, analiz in podobno na zahtevo organizacij združenega dela in interesnih skupnosti, se plačilo ir drugi pogoji dogovorijo s pogodbo.
če je revizija iz prvega odstavka tega člena potrebna za izvrševanje nalog službe, opravlja služba revizijo tudi na lastho pobudo.
10.	člen
Sredstva za izvrševanje nalog in zadev iz svojega delovnega področja si služba zagotavlja z zaračunavanjem storitev.
11.	člen
Služba in njene organizacijske enote predlagajo skupščinam ustreznih družbenopolitičnih skupnosti letne delovne programe in dajejo letna poročila o svojem delu, če to zahtevajo pa tudi poročila o izvrševanju posameznih nalog.
12.	člen
Služba naloži s svojo odločbo ukrepe v primerih, ki jih določa zvezni zakon in kadar ugotovi nezakonito delitev družbenih sredstev, ali da se uporabnik družbenih sredstev ni ravnal po samoupravnih sporazumih, družbenih dogovorih in svojih splošnih aktih, ki se nanašajo na njegovo finančno in materialno poslovanje.
13.	člen
Služba zagotavlja javnost svdjega dela s tem, da poroča o svojem delu skupščinam ustreznih družbenopolitičnih skupnosti, da obvešča zainteresirane organe in organizacije o problemih in pojavih v poslovanju uporabnikov družbenih sredstev in s tem, da o svojem delu prek informacijskih sredstev obvešča javnost.
14.	člen
Delavci službe so dolžni varovati poslovno tajnost.
1 S splošnim aktom službe se določi, kateri dokumenti in podatki štejejo za poslovno tajnost.
15.	člen
Kadar je na predlog službe sprožen pred ustavnim sodiščem postopek za presojo ustavnosti in zakonitosti predpisov ali splošnih aktov, uporablja služba v posameznih primerih sporni predpis oziroma splošni akt do odločitve pristojnega ustavnega sodišča.
16.	člen
Delavci službe imajo samoupravne pravice v skladu z ustavo, zakonom in statutom službe.
17.	člen
Služba družbenega knjigovodstva v SR Sloveniji, službe družbenega knjigovodstva v drugih republikah in 'avtonomnih pokrajinah in skupna služba ne plačujejo taks za spise in dejanja v postopkih pred sodišči in drugimi organi in organizacijami v SR Sloveniji.
II.	DELOVNO PODROČJE SLUŽBE
1.	Evidenca
18.	člen
Evidence službe obsegajo poleg evidenc, ki imajo pomen za vso državo po zveznem zakonu, tudi evidence. pomembne za SR Slovenijo, občine in druge uporabnike družbenih sredstev na njenem območju.
Služba zagotavlja podatke iz svojega delovnega področja, ki imajo pomen za SR Slovenijo, občine in druge uporabnike družbenih sredstev, v skladu z republiškimi predpisi. V ta namen služba na svojem območju zbira, obdeluje in objavlja ter s tem zagotavlja statistične in druge podatke o ustvarjanju, delitvi, uporabi, stanju in o gibanju družbenih sredstev, o gibanju osebne, splošne, investicijske in druge potrošnje, o 'izvrševanju samoupravnih sporazumov in družbenih dogovorov, o uspešnosti poslovanja in gospodarskem položaju organizacij združenega dela in drugih uporabnikov družbenih sredstev, o plačilni likvidnosti uporabnikov družbenih sredstev, o izvrševanju družbenih obveznosti, podatke za bilanco družbenih sredstev in finančnih računov in druge podatke s tem v zvezi ter podatke, ki so potrebni za tekoče operativno spremljanje gibanja družbenih sredstev, za opravljanje kontrole, informativno-analitičnih in drugih zadev iz delovnega področja službe.
Služba zagotavlja v okviru svojega delovnega področja statistične podatke v mejah načrta statističnih raziskovanj v SR Sloveniji.
19.	člen
„ Evidenco in statistične podatke iz prejšnjega člena zagotavlja služba na podlagi podatkov iz plačilnega prometa in podatkov, ki jih dobiva od uporabnikov družbenih sredstev, bank in iz drugih virov.
Sistern podatkov, ki jih služba zagotavlja v okviru statističnih raziskovanj po republiških predpisih, mora biti usklajen s statističnimi standardi, z enotnim sistemom žiro in drugih računov uporabnikov družbenih sredstev v službi, z vplačilnimi računi dohodkov proračunov in skladov, ki jih določajo posebni predpisi in s sistemom knjigovodskih evidenc pri uporabnikih družbenih sredstev.
20.	člen
Na podlagi svojih evidenc Služba razporeja vplačane dohodke družbenopolitičnih skupnosti, skladov, interesnih skupnosti in drugih uporabnikov družbenih sredstev s finančnih računov na način in v rokih, določenih po posebnih predpisih,
21.	člen
Pri izdelavi sistema evidenc in statistike sodeluje služba z organi statistike in družbenega planiranja.
Služba določa s tehničnimi navodili enotno metodologijo za zbiranje, obdelavo, prenos in objavo podatkov in za statistična raziskovanja, ki so pomembna za SR Slovenijo, kolikor pri tem ne gre za podatke in statistična raziskovanja, ki so pomembna za vso državo.
2.	Kontrola
22.	člen
Služba kontrolira zakonitost ustvarjanja, delitve in uporabe družbenih sredstev in skladnost ustvarjanja, delitve in uporabe teh sredstev s splošnimi akti uporabnikov družbenih sredstev ter zagotavlja izvrševanje obveznosti, ki jih zakon in na podlagi zakona izdani predpisi, samoupravni sporazumi in družbeni dogovori nalagajo uporabnikom družbenih sredstev.
23.	člen
Kontrola zakonitosti ustvarjanja, delitve in uporabe družbenih sredstev obsega:
—	kontrolo zakonitosti obračuna celotnega dohodka in dohodka in sicer: ugotavljanje celotnega dohodka in dohodka, obračunavanje amortizacije, ugotavljanje materialnih in drugih stroškov, ugotavljanje vrednosti sredstev in njihovih virov, pravilnost z zakonom določenih izločitev iz dohodka, ugotavljanje in kritje morebitne izgube;
—	kontrolo zakonitosti ustvarjanja in uporabe družbenih sredstev na način in v namene, kot to določajo predpisi in sicer: ustvarjanje in uporabo sredstev za investicije in izvajanja predpisov o zagotovitvi sredstev in plačil za investicije, ustvarjanje in razpored sredstev družbenopolitičniii skupnosti in njihovih skladov, ustvarjanje sredstev posebnih družbenih skladov in sredstev interesnih skupnosti, uporabo sredstev *v posebne namene (regresi, premije, povračila, bonifikacije, obresti bankam, dotacije za posebne namene družbenopolitičnih skupnosti, sredstva, s katerimi so družbenopolitične skupnosti udeležene pri kritju določenih obveznosti, obvezna rezerva bank, rezervni skladi organizacij združenega dela, skupne rezerve, obvezna proračunska rezerva, deponiranje sredstev in drugo);
—	kontrolo zakonitosti delitve in razpolaganja z družbenimi sredstvi, izvajanje splošnih aktov uporabnikov družbenih sredstev, ki se nanašajo na njihovo finančno in materialno poslovanje, izvajanje samoupravnih sporazumov in družbenih dogovorov in-sicer: kontrola delitve dohodka po republiških predpisih in družbenem usmerjanju in delitvi dohodka, kontrola delitve dohodka in osebnih dohodkov po samoupravnih sporazumih in družbenih dogovorih, kontrola delitve dohodka in osebnih dohodkov po splošnih aktih uporabnikov družbenih sredstev, kontrola diu-gega razpolaganja z družbenimi sredstvi (osebni prejemki v breme materialnih stroškov in izplačila iz sklada skupne porabe po samoupravnih sporazumih in družbenih dogovorih) in drugo.
24.	člen
Kontrola zakonitosti izvrševanja obveznosti obsega kontrolo obračunov, pravočasnosti in pravilnosti usmerjanja in vplačevanja dohodkov družbenopolitičnih skupnosti, skladov in interesnih skupnosti ter kontrolo izvrševanja drugih obveznosti, ki jih ^zakon in na podlagi zakona izdani predpisi, samoupravni sporazumi in družbeni dogovori nalagajo uporabnikom družbenih sredstev.
Služba mora kontrolo iz prvega odstavka tega člena organizirati in opravljati tako. da zagotovi redno in pravilno vplačevanje dohodkov družbenopolitičnim skupnostim, skladom in interesnim skupnostim.
25.	člen
Kontrolo zakonitosti ustvarjanja, delitve in upe rabe družbenih sredstev in kontrolo izvrševanja predpisanih obveznosti opravlja služba v obsegu in na način kot to določajo predpisi, ki urejajo finančno in materialno poslovanje in obveznosti uporabnikov družbenih sredstev in družbenopolitičnih skupnost'
Kontrolo izvajanja samoupravnih sporazumov in družbenih dogovorov, ki se nanašajo na usmerjanje
delitve dohodka in osebnih dohodkov, opravlja služba v obsegu, kot to določajo posebni predpisi.
26.	člen
Kontrolo pri uporabnikih družbenih sredstev z inšpekcijo opravlja služba z namenom, da se prepriča o podatkih in dejstvih, ki jih v organizacijski enoti ni mogla ugotoviti. Ko opravlja inšpekcijo, lahko ugotavlja služba tudi razmere, pojave in probleme glede na izvajanje ukrepov ekonomske politike, gospodarjenje s skrbnostjo dobrega gospodarja, toda vse le v zvezi z njihovim finančnim in materialnim poslovanjem.
O ugotovitvah iz prejšnjega odstavka obvešča služba organe upravljanja uporabnikov družbenih sredstev in pristojne organe družbenopolitičnih skupnosti ter predlaga potrebne ukrepe.
Ko opravlja kontrolo pri uporabnikih družbenih sredstev, pregleduje služba tudi, ali uporabniki vodijo v redu in sproti knjigovodske in druge predpisane evidence in ali imajo v redu dokumentacijo o poslovnih dohodkih, kot to določajo posebni predpisi in splošni akti uporabnike^ družbenih sredstev.
27.	člen
Služba mora kontrolo iz svojega delovnega področja organizirati in opravljati tako, da zagotavlja tudi njen preventivni učinek z namenom, da se preprečujejo nezakonitosti in nepravilnosti.
28.	člen
Kontrolo z revizijo finančnega in materialnega poslovanja opravlja služba na zahtevo uporabnikov družbenih sredstev, organov družbenopolitičnih .skupnosti in po uradni dolžnosti, kadar oceni, da je to potrebno, kpr so znaki, da obstajajo v poslovanju posameznega uporabnika večje nepravilnosti ali finančne težave, ki se ne morejo ugotoviti oziroma razjasniti v kontrolnem postopku.
29.	člen
Pri opravljanju kontrole z inšpekcijo ali revizijo neposredno pri uporabnikih družbenih sredstev je pooblaščeni delavec službe samostojen in dela le po zakonu, drugih predpisih in splošnih aktih uporabnikov družbenih sredstev.
Statut,službe določa minimalno strokovno izobrazbo delavcev, ki so lahko pooblaščeni za opravljanje kontrole pri uporabnikih družbenih sredstev.
30.	člen
Pri opravljanju svojih kontrolnih nalog, sodeluje služba tudi z - organi notranje kontrole uporabnikov družbenih sredstev in z drugimi ustreznimi inšpekcijami.
31.	člen
Služba opravlja kontrolo v celoti na način in po kontrolnem postopku, ki ga določa zvezni zakon.
Odločbo, s katero se nalaga odprava ugotovljenih nezakonitosti, izda na prvi stopnji predstojnik organizacijske enote službe, ki je vodila postopek, ali kakšen drug njen pooblaščeni delavec.
O sporih o pristojnosti v kontrolnem postopku med organizacijskimi enotami službe odloča generalni direktor službe.
3.	Spremljanje gospodarjenja z družbenimi sredstvi (informativno analitične zadeve)
32.	člen
V izvrševanju svojih nalog služba na svojem območju spremlja gospodarjenje z družbenimi sredstvi in izdeluje informacije in analize ,o ustvarjanju, delitvi in uporabi družbenih sredstev ter o izpolnjevanju obveznosti, ki jih uporabnikom družbenih sredstev nalagajo zakon in drugi predpisi.
Pri spremljanju gospodarjenja z družbenimi sredstvi organizacij združenega dela služba ugotavlja in analizira uspešnost njihovega gospodarjenja, kreditno sposobnost, likvidnost, pri bankah pa tudi njihovo kreditno politiko glede na izvajanje smernic družbenega plana ih gospodarsko planske ukrepe. Kadar služba ugotovi negospodarno ali neuspešno gospodarjenje z družbenimi sredstvi, seznani s svojimi ugotovitvami samoupravne organe ustrezne organizacije združenega dela in jim predlaga ukrepe za odpravo ugotovljenih pomanjkljivosti.
Služba spremlja izvajanje samoupravnih sporazumov in družbenih dogovorov, ki se nanašajo na finančno in materialno poslovanje ter o tem izdeluje / informacije in analize.
Služba izdeluje tekoče in periodične informacije in 'n analize o pojavih in problemih, ki jih opazi pri opravljanju svojih zadev pri organizacijah združenega dela in drugih organizacijah, ki se nanašajo na tekoča gospodarska gibanja, investicijska vlaganja, izvajanje ukrepov ekonomske politike, obremenjenost gospodarstva, gospodarjenje s skrbnostjo dobrega gospodarja, izpolnjevanje medsebojnih obveznosti in drugo.
Služba izdtluje tekoče in, periodične informacije analize na osnovi podatkov v svojih evidencah, podatkov, ki jih dobi od uporabnikov družbenih sredstev, iz zaključnih računov in obračunov poslovnih uspehov med letom, ugotovitev v kontrolnem postopku in vpogleda v finančno in materialno poslovanje uporabnikov družbenih sredstev.
A	4. Plačilni promet
33.	člen
Služba organizira in opravlja plačilni promet in blagajniško službo po določbah zveznega zakona.
III.	ORGANIZACIJA SLUŽBE
1.	Organizacijske enote
34.	člen
Organizacijske enote službe so centrala in podružnice.
35.	člen
Podružnice se ustanavljajo za posamezna območja, kjer to terjajo potrebe uporabnikov družbenih sredstev in občin.
36.	člen
Podružnica ima lahko za opravljanje določenih zadev v kraju svojega sedeža ali v krajih zunaj svojega sedeža izločene delovne enote (ekspoziture, poslovalnice ipd.), ki so njeni notranji organizacijski deli.
37.	člen
Statut službe natančneje določa način in pogoje za ustanavljanje, reorganizacijo in prenehanje organizacijskih enot, njihovo delovno področje, krajevno pristojnost, notranjo organizacijo in medsebojna razmerja.
V skladu z določbami statuta službe, določajo organizacijske enote notranjo organizacijo s svojimi splošnimi akti na način, ki zagotavlja učinkovito in kvalitetno opravljanje zadev službe.
2.	Delovno področje organizacijskih enot
38.	člen
Podružnice neposredno in po svojih izločenih delovnih enotah izvršujejo na svojem območju vse zadeve iz delovnega področja službe, razen zadev, ki spadajo po tem zakonu in statutu službe v delovno področje centrale.
39.	člen
Centrala organizira in opravlja strokovne zadeve, ki imajo pomen za vso republiko, določa metodologijo dela službe ter sodeluje s službami družbenega knjigovodstva v drugih republikah in avtonomnih pokrajinah in s skupno službo v izvrševanju zadev iz delovnega področja službe, ki imajo pomen za vso državo.
Centrala kontrolira poslovanje in delo podružnic na svojem območju in lahko opravlja tudi kontrolo neposredno pri uporabnikih družbenih sredstev, o čemer mora predhodno obvestiti podružnico. ,
3.	Organi upravljanja službe in organizacijskih enot
40.	člen
Službo upravljajo delavci, ki so v njej zaposleni, in sicer neposredno in po svojih organih upravljanja.
41.	člen
Organa upravljanja službe sta generalni direktor službe in svet delovne skupnosti službe (v nadaljnjem besedilu: svet službe).
Organa upravljanja centrale sta generalni direktor službe in svet delovne skupnosti centrale.
Organa upravljanja podružnice sta d ektor podružnice in svet delovne skupnosti podružnice.
\
42.	člen
Generalnega direktorja službe imenuje in razrešuje skupščina SR Slovenije.
Generalni direktor službe ima namestnika, ki ga imenuje in razrešuje skupščina SR Slovenije.
Generalni direktor službe je tudi predstojnik centrale.
Ce je generalni direktor odsoten ali zadržan, ga z vsemi pravicami in pooblastili nadomestuje njegov namestnik.
Statut ali drug splošen akt službe določa, katere zadeve službe lahko generalni direktor prenese na svojega namestnika.
43.	člen
Svet službe sestavljajo delegirani člani svetov delovnih skupnosti organizacijskih enot tako, da je vsaka organizacijska enota zastopana najmanj z enim delegatom.
Člane svetov delovnih skupnosti organizacijskih enot volijo in odpokličejo delavci organizacijske enote neposredno.
Način dela in odločanje svetov urejajo njihovi poslovniki.
44.	člen
Svet službe 'in generalni direktor sprejemata statut službe, letni delovni program, letno poročilo o delu službe, zaključni račun in obračun poslovnega uspeha med letom ter odločata o ustanavljanju in prenehanju podružnic.
Statut službe določa, o katerih drugih vprašanjih odloča svet službe samostojno ali skupaj z generalnim direktorjem.
45.	člen
Generalni direktor službe vodi delo službe, jo predstavlja in zastopa, skrbi za organizacijo njenega dela, izdaja strokovna navodila za opravljanje zadev po republiških predpisih, predlaga postopek za presojo ustavnosti in zakonitosti pred ustavnim sodiščem in opravlja druge zadeve, ki so po tem ali kakšnem drugem zakonu, po statutu ali drugem splošnem aktu službe v njegovi pristojnosti.
Generalni direktor je za izvrševanje zadev iz delovnega področja službe odgovoren skupščini SR Slovenije.
46.	člen
Predstojnik organizacijske enote vodi delo organizacijske' enote, jp predstavlja in zastopa, organizira zadeve iz njenega delovnega področja in je odgovoren za njihovo izvrševanje, izdaja strokovna navodila za opravljanje zadev, izvaja sklepe, smernice in odločitve sveta delovne skupnosti organizacijske enote ter opravlja druge zadeve, ki so po tem ali kakšnem drugem zakonu, po statutu ali drugem splošnem aktu službe ali splošnem aktu organizacijske enote v njegovi pristojnosti. .
Predstojnik zastopa organizacijsko enoto v njenih premoženjskih razmerjih v mejah sredstev, s katerimi organizacijska enota razpolaga.
Direktor podružnice je za delo in izvrševanje nalog in zadev iz delovnega področja podružnice odgovoren generalnemu direktorju službe.
47.	člen
Svet delovne skupnosti in predstojnik organizacijske enote sprejemata letni delovni program, letno poročilo o delu organizacijske enote, zaključni račun in Obračun poslovnega uspeha med letom.
Statut službe določa, o katerih drugih vprašanjih odloča svet organizacijske enote samostojno ali skupaj s predstojnikom.
48.	člen
Direktorja podružnice imenuje in razrešuje generalni direktor službe v soglasju s svetom delovne skupnosti podružnice in skupščine občine,, v kateri ima podružnica sedež.
Za direktorja podružnice je lahko imenovan, kdor ima visoko izobrazbo.
49.	člen
Ce generalni direktor službe oziroma predstojnik organizacijske enote spozna, da splošen ali posamičen akt sveta službe oziroma sveta delovne skupnosti organizacijske enote nasprotuje zakonu ali da posamičen akt nasprotuje statutu službe ali njenemu drugemu splošnemu aktu oziroma splošnemu aktu organizacijske enote, opozori na to svet službe oziroma svet delovne skupnosti organizacijske enote.
Ce svet službe oziroma svet delovne skupnosti organizacijske enote kljub opozorilu vztraja pri svojem aktu, predlaga generalni direktor službe izvršnemu svetu skupščine SR Slovenije, naj zadrži izvršitev akta sveta službe, predstojnik organizacijske enote pa svetu službe, naj zadrži izvršitev akta sveta delovne skupnosti organizacijske enote.
Določba prejšnjega odstavka ne velja v primerih, ko je za odločanje., pristojno sodišče.
Dokler ni izdan akt, s katerim se odloči o predlogu, se akt sveta službe oziroma sveta delovne skupnosti organizacijske enote, za katerega je bilo predlagano, naj se zadrži, ne more izvršiti.
/ .
4.	Sredstva za delo
50.	člen
Sredstva za izvrševanje nalog in zadev iz svojega delovnega področja si služba zagotavlja z zaračunavanjem storitev, ki jih opravlja uporabnikom družbenih sredstev, občanom in civilno pravnim osebam v plačilnem prometu, z zaračunavanjem drugih storitev uporabnikom družbenih sredstev, z zaračunavanjem nadomestil za posle, ki jih opravlja za potrebe družbenopolitičnih skupnosti, družbenih skladov in interesnih skupnosti, z dohodki za pogodbena opravila in z drugimi dohodki.
Dohodek službe je tudi njena udeležba na sredstvih, ki jih zagotavlja federacija v svojem proračunu za naloge in zadeve, ki jih opravlja na svojem območju služba za organe federacije.
51.	člen
Plačila za storitve v plačilnem prometu določi služba s tarifo, ki je pod družbeno kontrolo cen.
Nadomestila za storitve, ki jih opravlja služba za družbenopolitične, skupnosti, sklade in interesne skupnosti, se določijo s posebnim aktom skupščine SR Slovenije.
52.	člen \	.
Tarifa službe in nadomestila iz prejšnjega člena vsebujejo plačila za zadeve in storitve vseh njenih organizacijskih enot in delež, ki ga služba daje skupni službi.
53.	člen
Storitve obračunava in zaračunava služba z računov uporabnikov storitev oziroma s finančnih računov dohodkov družbenopolitičnih skupnosti, skladov in interesnih skupnosti. Naloge za plačila storitev uporabnikom družbenih sredstev izvršuje služba iz denarnih sredstev uporabnikov na njihovih računih neodvisno od predpisanega vrstnega reda poravnavanja obveznosti z računov pri službi.
Storitve v plačilnem prometu občanom in civilno pravnim osebam zaračunava služba v gotovini ob sami storitvi.
54.	člen
Iz dohodkov po tarifi službe in nadomestil iz 51. člena tega zakona ter sredstev, ki jih zagotavlja federacija, mora služba na svojem območju zagotoviti ustrezne pogoje za opravljanje nalog in zadev, predpisanih po tem zakonu.
55.	člen
Celotni dohodek in dohodek službe se ugotavlja po predpisih, ki veljajo za organizacije združenega dela.
56.	člen
Statut ali drugi splpšni akti službe natančneje določajo merila za udeležbo organizacijskih enot pri dohodkih službe ter druga vprašanja v zvezi s sredstvi za delo.
5.	Medsebojna razmerja organizacijskih enot
57.	člen
Organizacijske enote so dolžne izvrševati zadeve, predvidene v letnem delovnem programu službe in svojih letnih delovnih programih in druge zadeve iz svojega delovnega področja v mejah določb tega zakona po zahtevah republiških, občinskih in drugih organov in se ravnati po zveznih, republiških, občinskih in drugih predpisih, po navodilih skupne službe in generalnega direktorja službe.
58.	člen
Ce organizacijska enota ne izvršuje zadev po določbah tega zakona, jo generalni direktor službe opozori na njeno dolžnost. Ce organizacijska enota kljub opozorilu zadeve ne izvrši, odredi generalni direktor ustrezne ukrepe za izvršitev zadeve.
59.	člen
Pri izvrševanju zadev službe organizacijske enote medsebojno sodelujejo in sprejemajo enotna stališča, kj so skupnega pomena za službo kot celoto.
6.	Statut
60.	člen
Statut službe podrobneje določa notranjo organizacijo službe, načela o organizaciji organizacijskih enot. delovno področje organizacijskih mot in njihove medsebojne odnose, položaj in pravice delovnih ljudi v upravljanju organizacijskih enot in službe kot celote, pravice in 'obveznosti organov upravljanja v
službi in njenih organizacijskih enotah, način ustvarjanja, delitve in uporabe sredstev za delo, delovna in druga notranja razmerja ter druga vprašanja, ki so pomembna za izvrševanje nalog in samoupravljanje v službi in njenih organizacijskih enotah.
IV.	PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
61.	člen
Služba mora sprejeti svoj statut in ga predložiti v potrditev skupščini SR Slovenije v šestih mesecih od dneva, ko začne veljati ta zakon in v nadaljnjem roku šestih mesecev uskladiti svojo organizacijo in splošne akte s tem zakonom in statutom.
62.	člen
Vprašanja, ki morajo biti po tem zakonu urejena s statutom službe, se lahko do njegovega sprejetja urejajo s sklepi začasnega sveta delovnih skupnosti službe družbenega knjigovodstva za območje SR Slovenije, ustanovljenega z medsebojnim dogovorom organizacijskih enot službe, v soglasju z generalnim direktorjem in v skladu s tem zakonom.
63.	člen
Organizacijske enote službe, ki so prejele posojilo iz skupnega poslovnega sklada službe družbenega knjigovodstva, morajo neodplačana sredstva posojila vplačevati na poseben račun skupnih sredstev pri centrali.
Sredstva iz prejšnjega odstavka se lahko uporabljajo za graditev in rekonstrukcijo poslovnih zgradb in prostorov ter za nakup tehničnih sredstev za avtomatsko obdelavo podatkov.
64.	člen
Osebe, ki ne izpolnjujejo pogojev iz drugega odstavka 48. člena, si morajo te pridobiti v roku 5 let od dneva uveljavitve tega zakona.
65.	člen
Ta zakon začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
10.	i
Na podlagi 2. točke amandmaja LI k ustavi Socialistične republike Slovenije izdaja predsedstvo skupščine Socialistične republike Slovenije
i
UKAZ
o razglasitvi zakona o narodni banki Slovenije
Razglaša se zakon o narodni, banki Slovenije, ki ga je sprejela skupščina Socialistične republike Slovenije na seji republiškega zbora in na seji gospodarskega zbora dne 24. januarja 1973.
St. 023-118/73
\ Ljubljana, dne 24. januarja 1973.
Predsednik
Sergej Kraigher 1. r.
ZAKON
o narodni banki Slovenije
I.	TEMELJNE DOLOČBE
1.	člen
Narodna banka Slovenije uresničuje kot ustanova enotnega monetarnega sistema z narodno banko Jugoslavije, z narodnimi bankami drugih republik in z narodnima bankama avtonomnih pokrajin skupno emisijsko politiko, sodeluje z njimi pri določanju kreditno monetarne politike in je skupaj z njimi v okviru svojih pravic in dolžnosti odgovorna za stabilnost valute, za splošno plačilno likvidnost in za uresničevanje skupno določene kreditno monetarne in devizne politike.
2.	člen
Narodna banka Slovenije določa v okviru skupne emisijske politike pogoje in način za uporabo denarnih sredstev v SR Sloveniji in sprejema druge ukrepe, s katerimi se uresničuje kreditna politika, ki jo s svojimi akti določa skupščina SR Slovenije.
3.	člen
Narodna banka Slovenije izvršuje svoje naloge samostojno v skladu z zakoni, z družbenimi načrti in z drugimi splošnimi akti skupščine SR Slovenije in s predpisi, izdanimi za izvrševanje zakonov.
4.	člen	f
Pri določanju skupne kreditno monetarne politike uresničuje narodna banka Slovenije politiko, ki jo je določila skupščina SR Slovenije, in ukrepe, ki jih je za izvajanje te politike sprejel izvršni svet skupščine SR Slovenije.
Narodna banka Slovenije spremlja izvajanje skupne kreditno monetarne politike, devizne politike in kreditnih odnosov s tujino, pripravlja oziroma organizira strokovne in znanstvene raziskave ter predlaga pristojnim organom v SR Sloveniji sprejetje ustreznih ukrepov na tem področju.
5.	člen
Narodna banka Slovenije zagotavlja vpogled v izvajanje kreditno monetarne in devizne politike narodne banke Jugoslavije ter v dinarsko in devizno bilanco Jugoslavije in o tem poroča skupščini SR Slovenije in izvršnemu svetu skupščine SR Slovenije.
Zaradi uspešnega sodelovanja pri določanju in izvajanju skupne kreditne monetarne politike omogoča narodna banka Slovenije narodni banki Jugoslavije narodnim bankam drugih republik in narodnima bankama avtonomnih pokrajin vpogled v gibanje splošne plačilne likvidnosti v SR Sloveniji ter v položaj SR Slovenije v menjavi s tujino in v dinarski in devizni bilanci Jugoslavije.
Narodna banka Slovenije sprejema v okviru svojih pravic in dolžnosti ukrepe za krepitev splošne plačilne likvidnosti ter za krepitev dinarske in devizne bilance Jugoslavije.
6.	člen
Narodno banko Slovenije upravljata guverner narodne banke Slovenije in svet narodne banke Slovenije.
7.	člen
Narodna banka Slovenije odgovarja za izvrševanje svojih nalog skupščini SR Slovenije.
8.	člen
Narodna banka Slovenije je pravna oseba.
Sedež narodne banke Slovenije je v Ljubljani.
9.	člen	'
Narodna banka Slovenije ima pečat.
Na pečatu narodne banke Sjovenije je grb Socialistične republike Slovenije.
10.	člen
Narodna banka £>Tbvepije ima statut.
Statut narodne banke Slovenije sprejme svet narodne banke Slovenije, potrdi pa ga skupščina SR Slovenije.
11.	člen
Za obveznosti narodne banke Slovenije, ki izvira- • jo iz izvajanja politike, ki jo je določila skupščina SR Slovenije, jamči SR Slovenija.
12.	člen
Narodna banka Slovenije sprejema finančni načrt in zaključni račun.
Finančni načrt in zaključni račun narodne banke Slovenije sprejema svet narodne banke Slovenije, potrjuje pa ju skupščina SR Slovenije.
13.	člen
Narodna banka Slovenije je lahko včlanjena v mednarodnih finančnih organizacijah.
14.	člen
Odločbe narodne banke Slovenije, ki imajo značaj splošnega akta, se objavijo v Uradnem listu SRS.
15.	člen
Delovna skupnost v narodni banki Slovenije uresničuje pravice samoupravljanja, ki so določene z ustavo, z zakonom, s statutom narodne banke Slovenije, s samoupravnimi sporazumi in s splošnimi akti delovne skupnosti.
II.	POSLOVANJE NARODNE BANKE SLOVENIJE
Narodna banka Slovenije sodeluje pri določanju In izvajanju skupne emisijske politike in pri določanju uporabe emisijskih sredstev SR Slovenije.
Narodna banka Slovenije zagotavlja izvajanje skupne kreditno monetarne politike in uresničuje cilje In naloge kreditne politike SR Slovenije.	•
17. člen
Temeljno usmeritev kreditno monetarne politike SR Slovenije za posamezno leto kot dela skupne kre-
ditno monetarne politike Jugoslavije, določa skupščina SR Slovenije na podlagi dolgoročne in srednjeročne projekcije razvoja SR Slovenije.
\
V	skladu z nalogami in s cilji kreditno monetarne politike SR Slovenije določene po prejšnjem odstavku določi izvršni svet skupščine SR Slovenije, na predlog narodne banke Slovenije, namene in okvire za usmerjanje sredstev primarne emisije in drugih sredstev, določenih s posebnimi predpisi.
Pri določanju predloga iz prejšnjega odstavka sodeluje narodna banka Slovenije s poslovnimi bankami in asociacijami organizacij združenega dela.
Narodna banka Slovenije določa višino, roke za uporabo in vračanje ter druge pogoje za kredite, ki jih v okviru sprejete kreditno monetarne politike in namenov iz prejšnjih odstavkov daje poslovnim bankam.
18.	člen
Pri uresničevanju sprejete skupne kreditno monetarne politike izvaja narodna banka Slovenije naslednje naloge in ukrepe: kreditira poslovne banke, določa pogoje za likvidnost bank, določa splošne pogoje kreditne sposobnosti jemalcev kredita, kupuje in prodaja vrednostne papirje, se dogovarja in sporazumeva s poslovnimi bankami in izvaja ukrepe, ki so potrebni za uresničevanje kreditne politike SR Slovenije, za katere je pooblaščena, z zakonom.
19.	člen
V	izvrševanju svoje kreditne funkcije lahko narodna banka Slovenije določj pogoje za likvidnost in kreditno sposobnost poslovnih bank, upoštevajoč minimalne pogoje, ki jih glede likvidnosti in kreditne sposobnosti poslovnih bank določi narodna banka Jugoslavije.
Ukrepi iz’ prejšnjega odstavka se uporabljajo enotno za vse poslovne banke, ki jim daje kredit narodna banka Slovenije.
20.	člen
Narodna banka Slovenije opravlja emisije obveznic za SR Slovenijo.
\
21.	člen
SR Slovenija ima pri narodni banki Slovenije na posebnem računu sredstva republiškega proračuna ter računa sredstev SR Slovenije za izravnavanja v gospodarstvu in za pospeševanje nekaterih gospodar-skili dejavnosti.
Skupščina SR Slovenije lahko določi, da ima SR Slovehija na posebnem računu pri narodni banici Slovenije tudi druga sredstva, ki se oblikujejo na podlagi zakona.
Sredstva, ki jih ima SR Slovenija na posebnem računu pri narodni banki Slovenije po prejšnjih odstavkih, lahk0 narodna banka Slovenije v okviru kreditno monetarne politike, ki jo je določila skupščina SR Slovenije, in v okviru ukrepov, ki jih, je za izvajanje te politike sprejel izvršni svet skupščine SR Slovenije, daje poslovnim bankam kot poseben kre-
dit za kratkoročno kreditiranje organizacij združenega dela s področja gospodar- va.
22.	člen
Narodna banka Slovenije lahko izdaja obveznice in blagajniške zapise.
III.	POSLOVANJE S TUJINO
23.	člen
Narodna banka Slovenije daje poslovnim bankam pooblastilo za opravljanje devizno-valutnih poslov v Jugoslaviji.
Narodna banka Slovenije daje drugim organizacijam združenega dela pooblastila za opravljanje menjalnih poslov v Jugoslaviji.
24.	člen
Narodna banica Slovenije registrira sklenjene kreditne posle s tujino, za katere je tako določila narodna banka Jugoslavije.
Ce narodna banka Jugoslavije ne določi, da je treba sklenjene kreditne posle s tujino registrirati, lahko to določi narodna banka Slovenije.
25.	člen
Narodna banka Slovenije lahko opravlja plačilni promet s tujino.
26.	člen
Narodna banka Slovenije sodeluje z narodno banko Jugoslavije, z narodnimi bankami drugih republik in z narodnima bankama avtonomnih poltrajin v pripravah plačilnih in finančnih sporazumov oziroma pogodb s tujino, spremlja njihovo izvajanje in skrbi za njihovo izvajanje v okviru svojih pravic in dolžnosti.
27.	člen
Narodna banka Slovenije vstopa v kreditne odnose S tujino v imenu in za račun SR Slovenije oziroma v svojem imenu in za račun SR Slovenije v primerih, za katere je tako določeno z zakonom ali z odlokom skupščine SR Slovenije, - in sicer neposredno ali prek narodne banke Jugoslavije.
28.	člen
Narodna banka Slovenije opravlja tudi druge devizne zadeve, za katere je pooblaščena z zakonom ali s posebnim pooblastilom narodne banke Jugoslavije.
IV.	DRUGI POSLI NARODNE BANKE SLOVENIJE
29.	člen
Narodna banka Slovenije opravlja trezorske posle.
30.	člen
Narodna banka Slovenije lahko kupuje in prodaja zlato in druge plemenite kovine.
31.	člen
Narodna banka Slovenije opravlja posle v zvezi z realizacijo in odplačevanjem notranjih in zunanjih posojil SR Slovenije, če ni za posamezno posojilo s predpisom ali s posojilno pogodbo drugače določeno. /
32.	člen
Narodna banka Slovenije v skladu z zakonom samostojno izvaja ukrepe za uresničevanje, ciljev in nalog kreditno monetarne in devizne politike.
33.	člen
Narodna banka Slovenije nadzoruje, ali se ukrepi kreditno monetarne in devizne politike izvajajo v mejah, ki jih določa zakon.
Pri izvajanju nadzora iz prejšnjega odstavka ima narodna banka Slovenije pravico vpogleda v poslovne knjige in drugo dokumentacijo poslovnih bank in uporabnikov kreditov in lahko od njih zahteva, da ji dajo podatke oziroma pošljejo poročila o vprašanjih ki so v zvezi z izvrševanjem njihovih nalog.
34.	člen
Će narodna banka Slovenije ugotovi, da se poslovna banka ne ravna po predpisih, s katerimi je določena kreditno monetarna in devizna politika, sprejme proti taki banki ukrepe za uskladitev njenega dela s temi predpisi.
Ukrepi iz prejšnjega odstavka obsegajo: ustavitev nadaljnjega kreditiranja poslovne banke, i omejitev njenega zadolževanja v tujini, omejitev obsega plasmajev poslovne banke in druge sankcije, ki jih določa zakon.
Ce se poslovna banka v daljšem obdobju kljub ukrepom iz prejšnjega odstavka ne ravna po predpisih s katerimi je določena kreditno monetarna in devizna politika zahteva narodna banka Slovenije, naj se skliče zbor poslovne banke. O tem obvesti narodna banka Slovenije skupščino družbenopolitične skupnosti, ki nadzoruje zakonitost dela poslovne banke in zahteva, da naj v okviru svojih pristojnosti „ukrepa za uskladitev poslovanja poslovne lAnke s kreditno monetarno in-devizno politiko.
Ce se z ukrepi iz drugega in tretjega odstavka tega člena ne zagotovi zakonito poslovanje banke v skladu s kreditno monetarno, in devizno politiko, prične narodna banka Slovenije z izterjavo vseh svojih terjatev do te banke in ji odvzame pravico opravljati devizno poslovanje.
Svet narodne banke Slovenije zagotavlja enak postopek za vse poslovne banke pri izvajanju ukrepov iz tega člena. Svet narodne banke Slovenije lahko odloči, da se'o sprejetih ukrepih iz tega člena obvestijo vse poslovne banke.
35.	člen
Narodna banka Slovenije nadzoruje zunanjetrgovinsko in devizno poslovanje organizacij združenega
dela v mejah pooblastil, ki jih določajo predpisi o zunanjetrgovinskem in deviznem poslovanju (devizno dokumentarna kontrola).
Narodna banka Slovenije lahko pooblasti posamezne poslovne banke za opravljanje določenih nadzornih opravil iz prejšnjega odstavka na način in pod pogoji, ki jih sama določi.
36.	člen
Narodna banka Slovenije nadzoruje devizno poslovanje pooblaščenih bank.
Pri izvajanju nadzora po prejšnjem odstavku narodna banka Slovenije z neposrednim vpogledom zagotavlja, da pooblaščene banke na območju SR Slovenije enotno uporabljajo devizne predpise.
Ce narodna banka Slovenije pri nadzoru po prvem odstavku tega člena ugotovi nepravilnosti pri delu pooblaščene banke, ji z odločbo naloži, da .ugotovljene nepravilnosti v določenem roku odpravi.
Zoper odločbo narodne banke Slovčnije iz prejšnjega odstavka lahko pooblaščena banka vloži pritožbo na narodno banko Jugoslavije, Pritožba ne zadrži izvršitve odločbe.
VI. ORGANI IN ORGANIZACIJA NARODNE BANKE SLOVENIJE
37.	člen
Svet narodne banke Slovenije sestavljajo guverner narodne banke Slovenije in 8 članov, od katerih imenuje skupščina SR Slovenije 7 članov izmed strokovnjakov za monetarna in druga finančna vprašanja, enega člana pa na predlog sveta delovne skupnosti narodne banke Slovenije.
Člani sveta narodne banke Slovenije se imenujejo za štiri leta.
i	38. člen
Za uresničevanje svojih nalog odgovarja svet narodne banke Slovenije skupščini SR Slovenije.
39. člen
Svet narodne banke Slovenije:
1.	določa načela za oblikovanje predlogov narodne banke Slovenije za določitev skupne kreditno monetarne in devizne politike Jugoslavije,
2.	določa načela za oblikovanje predlogov za določitev namenov in okvirov za usmerjanje primarne emisije in drugih sredstev, določenih s posebnimi predpisi,
3.	določa pogoje za likvidnost in kreditno sposobnost poslovnih bank in sprejema ukrepe proti poslovnim bankam, ki se ne ravnajo po predpisih, s katerimi je določena kreditno monetarna in devizna politika,
4.	sprejema sklepe o izdajanju obveznic in blagajniških zapisov.
5.	sprejema statut narodne banke Slovenije,
6.	sprejema bilanco sredstev, s katerimi narodna banka Slovenije razpolaga pri uresničevanju skupne kreditno monetarne politike Jugoslavije in kreditno monetarne politike SR Slovenije,
7.	sprejema finančni načrt in zaključni račun narodne banke Slovenije,
8.	opravlja druge zadeve, za katere je tako določeno s tem zakonom.
40.	člen
Svet narodne banke Slovenije odloča o zadevah iz prejšnjega člena na sejah z večino glasov vseh svojih članov.
41.	člen
Če se guverner narodne banke Slovenije ne strinja s sklepom, ki ga je v zadevah iz 39. člena tega zakona sprejel svet narodne banke Slovenije, lahko predloži sporno vprašanje v odločitev skupščini SR Slovenije.
42.	člen
Svet narodne banke Slovenije sprejme poslovnik o svojem delu.
43.	člen
Guverner narodne banke Slbvenije je predsednik sveta narodne banke Slbvenije. Guverner narodne banke Slovenije sklicuje seje sveta, predlaga dnevni red sej, vodi seje in skrbi za izvajanje sklepov sveta narodne banke Slovenije.
Guverner narodne banke Slovenije je dolžan sklicati sejo sveta narodne banke Slovenije, če to zahtevata najmanj dva člana sveta.
44.	člen
Delo in organizacijo poslovanja narodne banke Slovenije vodi guverner narodne banke Slovenije na podlagi zakona in statuta narodne banke Slovenije, sklepov sveta narodne banke Slovenije in sklepov sveta guvernerjev narodne banke Jugoslavije.
Guverner narodne banke Slovenije poroča skupščini SR Slovenije in izvršnemu svetu skupščine SR Slovenije o izvajanju kreditno monetarne politike, devizne politike in kreditnih odnosov s tujino ter o delu narodne banke Slovenije.
45.	člen ‘
Guverner narodne banke Slovenije zastopa narod- * no banko Slovenije.
Guverner narodne banke Slovenije je za svoje delo odgovoren skupščini SR Slovenije.
46.	člen
Pri sodelovanju v delu sveta guvernerjev narodne banke Jugoslavije uresničuje guverner narodne banke Slovenije sklepe skupščine SR Slovenije, izvršnega sveta skupščine SR Slovenije in sveta narodne banke Slovenije.
47.	člen
Guvernerja narodne banke Slovenije imenuje skupščina SR Slovenije za štiri leta in je lahko ponovno imenovan za guvernerja še največ za naslednja štiri leta.
48.	člen
V	narodni banki Slovenije se imenuje namestnik guvernerja.
Namestnika guvernerja imenuje skupščina SR Slovenije za štiri leta in je lahko ponovno imenovan za namestnika guvernerja še največ za naslednja štiri leta.
V	narodni banki Slovenije se lahko imenuje eden ali več pomočnikov guvernerja.
Pomočnika guvernerja narodne banke Slovenije imenuje guverner s pritrditvijo izvršnega sveta skupščine SR Slovenije.
49.	člen
Delovna skupnost narodne banke Slovenije pripravlja predloge za ukrepe in druge naloge s področja dela narodne banke Slovenije in je odgovorna za strokovnost teh predlogov ter zagotavlja strokovno izvajanje nalog narodne banke Slovenije.
Način opravljanja nalog iz prejšnjega odstavka se določi s statutom narodne banke Slovenije.
50.	člen
Uresničujoč pravice samoupravljanja oblikuje delovna skupnost v narodni banki Slovenije svet delovne skupnosti. Svet delovne skupnosti volijo delovni ljudje na način in po postopku, ki ga določajo splošni akti, ki jih sprejme delovna skupnost.
S splošnimi akti iz prejšnjega odstavka se določi tudi število članov sveta delovne skupnosti, način njihove izvolitve in trajanje mandata ter način dela in sprejemanja sklepov.
51.	člen
Svet delovne skupnosti v narodni banki Slovenije:
1.	sprejema splošne akte o uveljavljanju samoupravnih pravic delovne skupnosti v narodni banki Slovenije,
2.	odloča o uporabi sredstev skladov, ki se oblikujejo iz dohodka, ki pripada delovni skupnosti,
3.	ureja medsebojna delovna razmerja in skrbi za zboljšanje delovnih pogojev, za strokovno usposobljenost delavcev in za druga vprašanja družbenoekonomskega položaja delavcev v narodni banki Slovenije,
4.	opravlja druge zadeve v skladu z zakonom, s statutom narodne banke Slovenije in svojimi splošnimi akti.
52.	člen
Guverner narodne banke Slovenije določa načela za notranjo organizacijo v narodni banki Slovenije in daje soglasje za imenovanje delavcev na vodilnih delovnih mestih v narodni banki Slovenije.
VII. DOHODKI IN SKLADI NARODNE BANKE SLOVENIJE
53.	člen
Narodna banka Slovenije pridobiva sredstva za opravljanje svoje dejavnosti iz:
1.	obresti na dane kredite,
2.	dohodkov po tarifi za opravljanje storitev,
3.	dohodkov, ki jih doseže z nakupom in prodajo vrednostnih papirjev,
4.	drugih dohodkov, ki jih doseže s svojim poslovanjem.
54.	člen
Iz dohodkov, ki jih doseže po prejšnjem členu poravna narodna banka Slovenije:
1.	obresti in druge stroške za zunanje kredite,
2.	obresti za depozite,
3.	obresti in druge stroške za vrednostne papirje,
4.	stroške za manipulacije, varovanje in prevoz denarja,
5.	stroške za devizno valutne posle,
6.	sredstva za poseben rezervni sklad,
7.	sredstva, ki pripadajo narodni banki Jugoslavije iz aktivnih obresti,
8.	sredstva, ki jih razporeja delovna skupnost v narodni banki Slovenije,
9.	druge izdatke, ki jih ima narodna banka Slovenije v zvezi s svojim poslovanjem.
55.	člen
Stroške, ki izvirajo iz posebnih poslov, ki jih narodna banka Slovenije opravlja za SR Slovenijo, poravna SR Slovenija.
56.	člen
Sredstva za poseben rezervni sklad narodne banke Slovenije se izločajo iz dohodka (6. točka 54. člena) v znesku, ki ga določi svet narodne banke Slovenije.
57.	člen
Sredstva posebnega rezervnega sklada se uporabljajo za odpis neizterljivih terjatev in za pokritje razlike, ki nastane, če so dohodki narodne banke Slovenije iz 53. člena manjši od njenih izdatkov po 54. členu tega zakona.
Ce razlike iz prejšnjega odstavka ni mogoče pokriti iz posebnega rezervnega sklada narodne banke Slovenije, se pokrije iz sredstev SR Slovenije.
Sklepe o uporabi sredstev posebnega rezervnega sklada sprejema svet narodne banke Slovenije.
58.	člen
Presežek dohodkov nad izdatki narodne banke Slovenije se uporabi takole:
— 10 Vo presežka se izloči v poseben rezervni sklad narodne banke Slovenije,
90 °/o presežka je dohodek SR Slovenije in se uporablja za izravnavanja v gospodarstvu in za pospeševanje nekaterih gospodarskih dejavnosti po zakonu o sredstvih SR Slovenije za izravnavanja v gospodarstvu in za pospeševanje nekaterih gospodarskih dejavnosti (Uradni list SRS, št. 46/70).
•	59. člen
Sredstva iz 8. točke 54. člena tega zakona so celotni dohodek delovne skupnosti v narodni banki Slovenije za leto, za katerega se sprejme zaključni račun.
Iz celotnega dohodka delovne skupnosti v narodni banki Slovenije se poravnajo:
1.	materialni stroški,
2.	amortizacija,
3.	drugi stroški delovne skupnosti, razen izdatkov, ki se po zakonu nadomeščajo iz dohodka ali skladov in drugih posebnih sredstev.
Celotni dohodek delovne skupnosti, zmanjšan za poslovne izdatke iz prejšnjega odstavka, je njen dohodek.	,	.
60.	člen
Delovna skupnost v narodni banki Slovenije ugo-, tavlja in deli dohodek po predpisih, ki veljajo za organizacije združenega dela, pb družbenih dogovorih ip samoupravnih sporazumih in po svojih splošnih aktih.
Vlil. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
61.	člen
Narodna banka Slovenije mora uskladiti svojo organizacijo in poslovanje z določbami tega zakona v enem letu od njegove uveljavitve.
62.	člen
Z dnem, ko začne veljati ta zakon, preneha veljati zakon o narodni banki Slovenije (Uradni list SRS, št. 16-167/72).
63.	člen
Ta zakon začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
11.
Na podlagi 2. točke amandmaja LI k ustavi So-’ cialistične republike Slovenije izdaja predsedstvo skupščine Socialistične republike Slovenije
UKAZ
o razglasitvi zakona o obračunavanju amortizacije v letu 1972 v elektrogospodarskih organizacijah združenega dela, ki opravljajo dejavnost proizvodnje in prenosa
Razglaša se zakon o obračunavanju amortizacije v letu 1972 v elektrogospodarskih organizacijah združenega dela, ki opravljajo dejavnost proizvodnje in
prenosa, ki ga je sprejela skupščina Socialistične republike Slovenije na seji republiškega zbora in na seji gospodarskega zbora dne 24. januarja 1973.
St. 428-7/73
Ljubljana, dne 24. januarja 1973.
Predsednik Sergej Kraigher 1. r.
ZAKON
o obračunavanju amortizacije v letu 1972 v elektrogospodarskih organizacijah združenega dela, ki opravljajo dejavnost proizvodnje in prenosa
i
1.	člen
Zaradi saniranja poslovanja v letu 1972 lahko elektrogospodarske organizacije združenega dela, k; opravljajo dejavnost proizvodnje in prenosa (skupine 111-10,	111-20 in 111-30), obračunajo amortizacijo
osnovnih sredstev za leto 1972 na ravni, ki je za vsa osnovna sredstva teh organizacij združenega dela nižja za največ 70 % od amortizacije, obračunane po stopnjah, ki so. predpisane kot minimalne z zakonom o stopnjah amortizacije osnovnih sredstev delovnih organizacij (Uradni list SFRJ, št. 52/66. 40/68. 50/68, 8/69 in 42/69 ter 4. točka prvega odstavka 13. člena ustavnega zakona za izvedbo ustavnih amandmajev XXV do Lil k ustavi SR Slovenije — Uradni list SRS, št. 51/71).
2.	člen
Organizacije združenega dela iz 1. člena tega zakona smejo obračunati nižjo amortizacijo le toliko, da z zaključnim računom ne izkažejo poslovanja z izgubo zaradi nedoseženega dohodka.
Iz dohodka smejo organizacije združenega dela po prejšnjem odstavku nadomestiti osebne dohodke in sredstva za skupno porabo za leto 1972 le do višine določene s samoupravnim sporazumom o sredstvih za delitev dohodka in osebnih dohodkov.
3.	člen
Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se za leto 1972.
12.
Na podlagi 2. točke amandmaja LI k ustavi Socialistične republike Slovenije izdaja predsedstvo skupščine Socialistične republike Slovenije
UKAZ
o razglasitvi zakona o dopolnitvi zakona o skladih skupnih rezerv in o uporabi njihovih sredstev
Razglaša se zakon o dopolnitvi zakona o skladih skupnih rezerv in o uporabi njihovih sredstev, ki ga
je sprejela skupščina Socialistične republike Slovenije na seji republiškega zbora in na seji gospodarskega zbora dne 24. januarja 1973.
St. 400-41/73
Ljubljana, dne 24. januarja 1973.
Predsednik
Sergej Kraigher 1. r.
ZAKON
o dopolnitvi zakona o skladih skupnih rezerv in o uporabi njihovih sredstev
1.	člen
V zakonu o skladih skupnih rezerv in o uporabi
njihovih sredstev (Uradni list SRS, št. 46-254/70) se
za 18. členom doda nov, !8.a člen, ki se glasi:
•
»•Ne glede na določbe 1. člena tega zakona se lahko, dokler bodo v veljavi določbe zakona o sredstvih rezerv (Uradni list SFR,T.'"št. 26/72 in 71/72), sredstva skladov uporabljajo tudi za namene določene v 14. členu zveznega zakona.«
2.	člen
Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
13.
Na podlagi 4. točke XXXIV in 1. točke XXXV. amandmaja k ustavi SFRJ in tretje alinee prvega odstavka XLIV. amandmaja k ustavi SR Slovenije ter v zvezi z določbo četrtega odstavka 241. člena poslovnika skupščine SR Slovenije je skupščina Socialistične republike Slovenije na seji republiškega zbora dne 24. januarja 1973 in na seji prosvetno-kultumega zbora dne 23. januarja 1973 sprejela
ODLOK
o soglasju k predlogu za ratifikacijo programa prosvetnega in kulturnega sodelovanja med SFRJ in Kraljevino Norveško za leti 1972 in 1973
Daje se soglasje k predlogu za ratifikacijo programa prosvetnega in kulturnega sodelovanja med SFRJ In Kraljevino Norveško za leti 1972 in 1973, ki je bil podpisan 23. februarja 1972 v Beogradu.
St. 0100-21/73
Ljubljana, dne 24. januarja 1973.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije Predsednik
Sergej Kraigher 1. r.
14.
Na podlagi 17. alinee 135. člena in 5. alinee 152. člena ustave Socialistične republike Slovenije in prvega odstavka II. amandmaja k ustavi Socialistične republike Slovenije ter v zvezi s 16. členom zakona o splošnem ljudskem odporu (Uradni list SRS, št. 28-180/71) je skupščina Socialistične republike Slovenije na seji republiškega zbora dne 24. januarja 1973 sprejela
ODLOK
o določitvi števila in razrešitvi ter .izvolitvi članov sveta SR Slovenije za narodno obrambo
I
Svet SR Slovenije za narodno obrambo ima predsednika, tajnika in 11 članov.
. II
Stane Kavčič je bil razrešen funkcije predsednika izvršnega sveta skupščine SR Slovenije. S tem mu je tudi prenehala funkcija predsednika sveta SR Slovenije za narodno obrambo po položaju.
Po položaju je predsednik sveta SR Slovenije za narodno obrambo Andrej Marinc, predsednik izvršnega sveta skupščine SR Slovenije.
III
Dolžnosti članov sveta SR Slovenije za narodno obrambo se razrešijo:
— Miha Košak, predsednik skupščine mesta Ljubljane;
— Tone Kropušek, poslanec zbora narodov zvezne skupščine;
— Stane Potočar, načelnik generalštaba JLA. |
IV
Za člana sveta SR Slovenije za narodno obrambo se izvolita:
— Slavko Korbar, predsednik skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik; in
— predsednik republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije.
V
Sestav sveta SR Slovenije za narodno obrambo je naslednji:
predsednik:
Andrej Marinc, predsednik izvršnega sveta skupščine SR Slovenije;
tajnik:
Franc Kočevar, republiški sekretar za narodno obrambo;
člani:
Marjan Dolenc, republiški sekretar za gospodarstvo;
Vinko Hafner, sekretar komiteja mestne konference Zveze komunistov Slovenije, Ljubljana;
Albert Jakopič, komisar glavnega štaba za splošni ljudski odpor SR Slovenije;
Slavko Korbar, predsednik skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik;
Marjan Orož.en, republiški sekretar za notranje zadeve;
Bojan Polaki poveljnik glavnega štaba za splošni ljudski odpor SR Slovenije;
Živko Pregl, predsednik republiške konference Zveze mladine Slovenije;
Franc Tavčar, poveljnik IX. armade;
Zora Tomič, republiški sekretar za zdravstvo in socialno varstvo;
Janez Vipotnik, predsednik republiške konference Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije; in
predsednik republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije.
VI
S tem odlokom preneha veljati odlok o določitvi števila in izvolitvi članov sveta za narodno obrambo SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 25-230/72).
St. 111-60/73
Ljubljana, dne 24. januarja 1973.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije Predsednik Sergej Kraigher 1. r.
15.
Na podlagi 11. alinee 152. člena ustave SR Slovenije in v zvezi s četrtim odstavkom 12. člena zakona o sodiščih splošne pristojnosti (Uradni list SRS, št. 20-220/65) je skupščina SR Slovenije na seji republiškega zbora dne 24. januarja 1973 sprejela
ODLOK
o spremembi odloka o določitvi števila sodnikov pri vrhovnem sodišču SR Slovenije In pri okrožnih sodiščih v SR Sloveniji
I
Za okrožno sodišče v Kranju se določi 9 sodniških mest.
II
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. S tem dnem prenehajo veljati določbe II. točke odloka o določitvi števila sodnikov
pri vrhovnem sodišču SR Slovenije in pri okrožnih sodiščih v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 26-170/71), ki se nanašajo na določitev števila sodnikov pri okrožnem sodišču v Kranju.
St. 111-13/73
Ljubljana, dne 24. januarja 1973.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije Predsednik Sergej Kraigher 1. r.
16.
Na podlagi 16. alinee 135. člena in 4. alinee 152. člena ustave Socialistične republike Slovenije in XXIII. amandmaja k ustavi SR Slovenije ter 12. člena in 19. člena zakona o sodiščih splošne pristojnosti (Uradni list SRS, št. 20-220'65) je skupščina Socialistične republike Slovenije na seji republiškega zbora dne 24. januarja 1973 sprejela
ODLOK
o razrešitvi in izvolitvi sodnikov vrhovnega sodišča SR Slovenije
1.	Dolžnosti sodnika vrhovnega sodišča SR Slovenije se razreši Lojze Peric, z dnem 31. 1. 1973.
2.	Za sodnike vrhovnega sodišča SR Slovenije se izvolijo:
Ivan Mišič, strokovni sodelavec v vrhovnem sodišču SR Slovenije;
Janez Šinkovec, samostojni svetovalec v ustavnem sodišču SR Slovenije; in
dr. Živko Zobec, predsednik okrožnega sodišča v Ljubljani.
St. 111-13/73
Ljubljana, dne 24. januarja 1973.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije Predsednik Sergej Kraigher 1. r.
17.
Na podlagi 16. alinee 135. člena in 4. alinee 152. člena ustave Socialistične republike Slovenije in XXIII. amandmaja k ustavi SR Slovenije ter 12. člena in 19. člena zakona o sodiščih splošne pristojnosti (Uradni Ust SRS, št. 20-220/65 je skupščina SR Slovenije na seji republiškega zbora dne 24. januarja 1973 sprejela
ODLOK
o razrešitvi sodnika okrožnega sodišča v Kranju in o Izvolitvi sodnikov okrožnega sodišča v Celju, Kopru, Ljubljani. Mariboru in Novi Gorici
1.	Razreši se:
Lojze Cuznar, dolžnosti sodnika okrožnega sodišča v Kranju.
2.	Za sodnika okrožnega sodišča v Celju se izvoli:
Bojan Planinšek, predsednik občinskega sodišča v Slovenskih Konjicah.
3.	Za sodnika okrožnega sodišča v Kopru se izvolita:
Dušan L e p e j, sodnik občinskega sodišča v Kopru in
Stane Strah, sodnik občinskega sodišča v Piranu.
4.	Za sodnike okrožnega sodišča v Ljubljani se izvolijo:
Savo Jakulin, sodnik občinskega sodišča II v Ljubljani;
Peter Lubej, sodnik občinskega sodišča II v Ljubljani; in
Boško Todorovič, sodnik občinskega sodišča II v Ljubljani.
5.	Za sodnike okrožnega sodišča v Mariboru se izvolijo:
Anton Brodarič, sodnik občinskega sodišča v v Mariboru;
Aleksander D o v i d i j a , sodnik občinskega sodi-ščg v Mariboru; in
Danica Novak, sodnica občinskega sodišča v Mariboru.
6.	Za sodnika okrožnega sodišča v Novi Gorici se izvoli:
Rado Turk, odvetnik v Novi Gorici.
st. m-34/73
Ljubljana, dne 24. januarja 1973.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
Predsednik Sergej Kraigher 1. r.
18.
Na podlagi 16. alinee 135. člena in 4. alinee 152. člena ustave Socialistične republike Slovenije in XXIII. amandmaja k ustavi SR Slovenije ter v zvezi z 12. členom zakona o sodiščih splošne pristojnosti (Uradni list SRS. št. 20-220/65) je skupščina Sociali-stičhe republike Slovenije na seji republiškega zbora dne 24. januarja 1973 sprejela
ODLOK
o razrešitvi in izvolitvi predsednika okrožnega sodišča v Ljubljani
1.	Razreši se
dr. Živko Zobec, dolžnosti predsednika okrožnega sodišča v Ljubljani.
2.	Za predsednika okrožnega sodišča v Ljubljani se izvoli
Lojze Cuznar, sodnik okrožnega sodišča v
y Kranju.
St. 111-14/73
Ljubljana, dne 24. januarja 1973.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije Predsednik Sergej Kraigher 1. r.
19.
Na podlagi 17. alinee 35. člena in 5. alinee 152. člena ustave Socialistične republike Slovenije in prvega odstavka H. amandmaja k ustavi Socialistične republike Slovenije ter v zvezi z 20. in 21. členom zakona o izobraževalnih skupnostih in financiranju vzgoje in izobraževanja v SR Sloveniji lUradni list SRS, št. 16-115/67) je skupščina Socialistične republike Slovenije na seji republiškega zbora dne 24. januarja 1973 sprejela
ODLOK
o razrešitvi in imenovanju predstavnika SR Slovenije v skupščino izobraževalne skupnosti SR Slovenije
1.	Dolžnosti predstavnika SR Slovenije v skupščini izobraževalne skupnosti SR Slovenije se razreši:
Ivica B r a t o v ž , referent za socialno zavarovanje in strokovno izobraževanje, podjetje za PTT promet, Ljubljana.
2.	Za predstavnika SR Slovenije v skupščino izobraževalne skupnosti SR Slovenije se imenuje:
Marija Stanič, svetovalec za kadrovsko področje pri raziskovalni skupnosti Slovenije.
St. 111-56/73
Ljubljana, dne 24. januarja 1973.
Skupščina*
Socialistične republike Slovenije Predsednik
Sergej Kraigher 1. r.
20. '
Na podlagi 99. in 116. člena poslovnika skupščine Socialistične republike Slovenije je gospodarski zbor skupščine SR Sovenije na seji dne 27. decembra 1972 sprejel
ODLOK
o izvolitvi člana komisije skupščine SR Slovenije za volitve in imenovanja
Za člana komisije skupščine SR Slovenije za volitve in imenovanja se izvoli:
Janez Kučan, poslanec gospodarskega zbora skupščine SR Slovenije.
St. 0201-1/72
Ljubljana, dne 24. januarja 1973.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije Gospodarski zbor
Predsednik
Tone Bole 1. r.
21.
Na podlagi 99. in 116. člena poslovnika skupščine Socialistične republike Slovenije je gospodarski zbor skupščine SR Slovenije na seji dne 24. januarja 1973 sprejel
ODLOK
o izvolitvi člana komisije skupščine SR Slovenije za družbzno nadzorstvo
Za člana komisije skupščine SR Slovenije za družbeno nadzorstvo se izvoli:
Anton Grošelj, poslanec gospodarskega zbora skupščine SR Slovenije.
St. 0201-1/73
Ljubljana, dne 24. januarja 1973.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije Gospodarski zbor
Predsednik
Tone Bole 1. r.
I
22.
Na podlagi 26. in 32. člena poslovnika gospodarskega zbora skupščine Socialistične republike Slovenije je gospodarski zbor skupščine SR Slovenije na seji dne 27. decembra 1972 sprejel
ODLOK
o izvolitvi, člana odbora za finance gospodarskega zbora skupščine SR Slovenije
Za člana odbora za finance se izvoli:
Fr^nc Kolarič.
St. 0203-1/72
Ljubljana, dne 24. januarja 1973.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije Gospodarski zbor
Predsednik Tone Bole 1. r.
PREDPISI OBČINSKIH SKUPSCIN
SKUPŠČINA MESTA LJUBLJANE 31.
Na podlagi 3. in 4. člena odloka o postopku in načinu označevanja ulic, cest, trgov in naselij ter zgradb na območju Ljubljane (Glasnik, št. 25-96768) ter 163. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 14-153/70) je skupščina mesta Ljubljane na 45. skupni seji mestnega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 18. januarja 1973 sprejela
ODLOK
o določitvi in spremembi imen ulic, cest in trgov na območju Ljubljane
Na območju občine Ljubljana Bežigrad
1.	člen
Na novo se imenuje:
1. Ulica, ki teče vzporedno s Crtomirovo ulico ob njenem zahodnem delu z odcepom na Vilharjevi cesti in pelje proti severu mimo bivšega igrišča Slovan ter se priključi na Linhartovo cesto, se imenuje
N euberg erj e v a ulica
Na območju občine Ljubljana Moste-Polje
2.	člen
Ukine se:
1. Zagrajena ulica med ulico Vide Pregarčeve in Zaloško cesto »-Stara pot« se ukine
- Spremeni se:
1.	2e imenovana ulica na območju krajevne skupnosti Stepanjsko naselje »Na gmajni« se preimenuje v
Ob Mejašu
Na novo se imenuje:
2.	Novozgrajen^ krožna ulica v montažnem naselju v Zalogu se imenuje
Nahtigalova ulica
Na območju občine Ljubljana Šiška
3.	člen
Spremenijo se:
1.	2e imenovani Koseški cesti, se spremeni opis tako, da sq odcepi od Podutiške ceste pri hiši št. 41 in poteka proti jugozahodu, ter se priključi na Večno pot. Ukine pa se del Koseške ceste od Vodnikove ceste do Podutiške ceste.
2.	2e imenovani Marjekovi poti se na novo določi opis tako, da poteka od ulice Draga proti jugozahodu, nato pa proti severozahodu in se konča s priključitvijo na novo imenovano Kmečko pot.
Dopolnijo se:
1. 2e imenovani ulici Draga se dopolni opis tako, da poteka od križišča s Šišensko ulico na novo imenovane Ulice bratov Bezlajev.
2. 2e imenovani Ledarski ulici se dopolni opis tako, da poteka od Kamnogoriške ulice proti jugozahodu čez Podutiško ulico.
Na novo se imenujejo:
1.	Ulica, ki se odcepi od ulice Draga zahodno od Marjekove poti in poteka proti jugozahodu, se imenuje
Kmečka pot
2.	Ulica, ki se odcepi od ulice Draga pri hiši št. 20 in poteka proti severovzhodu, nato pa zavije proti severozahodu ter se konča s priključitvijo na novo imenovano Vrščajevo ulico, se imenuje
Rolovičeva ulica
3.	Ulica, ki se odcepi od Rolovičeve ulice in poteka proti severovzhodu, nato proti severozahodu in končno proti jugozahodu ter se ponovno priključi na Rolovi-čevo ulico, se imenuje
Laknerjeva ulica
4.	Ulica, ki se odcepi od Podutiške ceste zahodno od Koseške ceste in poteka proti jugozahodu, nato proti severozahodu in končno proti severovzhodu ter se ponovno priključi na Podutiško cesto, se imenuje
Ulica bratov Bezlajev
5.	Ulica, ki se odcepi od Ulice bratov Bezlajev in poteka proti jugovzhodu, nato proti jugozahodu in končno proti severozahodu, ter se ponovno priključi na Ulico bratov Bezlajev, se imenuje
Vrščajeva ulica
6.	Ulica, ki se odcepi od Ulice bratov Bezlajev m poteka proti severozahodu, nato pa proti jugozahodu ter se priključi na novoimenovano Ulico Olge Mohor, se imenuje
Ulica bratov Škofov
p
7.	Druga ulica, ki se odcepi od Ulice bratov Bezlajev in poteka proti severozahodu, se imenuje
Ulica Olge Mohorjeve
8.	Tretja ulica, ki se odcepi od Ulice bratov Bezlajev in poteka proti severozahodu, se imenuje
Ferberjeva ulica
9.	Ulica, ki se odcepi od Ulice bratov Bezlajev in poteka proti jugozahodu, nato proti severozahodu In končno proti severovzhodu ter se ponovno priključi na Ulico bratov Bezlajev, se imenuje
Plevančeva ulica	♦
10.	Ulica, ki poteka proti severovzhodu in jugozahodu od Ulice bratov Bezlajev, se imenuje
Cesta na Laze
11.	Ulica, ki se odcepi od Ulice bratov Bezlajev in poteka proti jugozahodu in nato proti jugovzhodu ter se priključi na Cesto na La2,e, se imenuje
Stirnova ulica
12.	Ulica, ki se odcepi od Ulice bratov Bezlajev in poteka proti jugovzhodu, se imenuje
Kremžarjeva ulic«

13.	Ulica, ki se odcepi od Kremžarjeve ulice in poteka proti severovzhodu, nato proti jugovzhodu in končno proti jugozahodu ter se ponovno priključi na Kremžarjevo ulico, se imenuje
Velnarjeva ulica
14.	Ulica, ki se odcepi od Ulice bratov Bezlajev in poteka proti jugovzhodu, nato proti severovzhodu in končno proti severozahodu ter se ponovn0 priključi na Ulico bratov Bezlajev, se imenuje
Brajnikova ulica
15.	Ulica, ki se odcepi od Ledarske ulice in poteka proti jugovzhodu, nato proti jugozahodu in končno proti severozahodu ter se ponovno priključi na Redarsko ulico, se imenuje
Ulica Zore Ragancindve
4.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 9/14-73
Ljubljana, dne 18. januarja 1973.
Predsednik
skupščine mesta Ljubljane
Miha Košak, dipl. inž. 1. r.
Predsednik	Predsednik
mestnega zbora zbora delovnih skupnosti
dr. Majda Strobl 1. r. Andrej Levičnih, dipl. oec. 1. r.
32.
Na podlagi 9. člena zakona o ureditvi nekaterih vprašanj družbene kontrole cen v SR Sloveniji (Uradni list SRS,, št. 32/72), odloka o dopolnitvi odloka o natančnejših merilih, kriterijih in pogojih za oblikovanje cen kruha in drugih pekarskih izdelkov (Uradr.: list SRS, št. 54/72), 20., 105. ter 163. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 14/70) in odloka o pooblastitvi sveta za gospodarstvo za odločanje o spremembi cen osnovnih živil, ki so pod družbeno kontrolo cen v prodaji na drobno (Uradni list SRS. št. 5/70) je svet za gospodarstvo skupščine mesta Ljubljane na 21. redni seji dne 22. januarja 1973 sprejel
ODREDBO
o spremembi odredbe o najvišji drobno prodajni ceni kruha
1. člen
1. člen odredbe o najvišji drobno prodajni ceni kruha (Uradni list SRS, št. 19/70 in 43/72) se spremeni tako, da se glasi:
»S to odredbo se določa najvišja drobno prodajna t cena za 1 kg kruha iz moke Tipa 1000 na 2.50 din.
2. člen
Ta odredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 9/16-73
Ljubljana, dne 22. januarja 1973.
Predsednik sveta za gospodarstvo skupščine mesta Ljubljane
Jože Poeivavšek, dipl. iur. 1/ r.
SKUPŠČINA KULTURNE SKUPNOSTI LJUBLJANE
33.
Začasna skupščina kulturne skupnosti Ljubljane je v skladu s 46., 47. in 48. členom začasnega statuta kulturne skupnosti Ljubljane na svoji 5. seji dne 28. septembra 1972 sprejela
t
SKLEP
s spremembi 78. člena začasnega statuta kulturne skupnosti Ljubljane
Namesto dosedanjega 78. člena se v začasni statut kulturne skupnosti Ljubljane vnese nov 78. člen, ki se glasi:
»Začasni organi kulturne skupnosti Ljubljane morajo izvesti volitve delegatov v prvo redno skupščino kulturne skupnosti Ljubljane v roku, ko bodo tudi volitve delegatov v nove skupščine mesta in občin v Ljubljani.-«
Podpredsednik •
začasne skupščine kulturne skupnosti Ljubljane
Borut Plavšak 1. r.
SKUPŠČINA OBČINE CERKNICA 34.
skLep
o razrešitvi sodnice občinskega sodišča na Rakeku
Na podlagi 94. člena statuta občine Cerknica. 12. člena ter prvega odstavka 19. člena zakona o sodiščih splošne pristojnosti (Uradni list SRS. št 20/65) je bila na 31. redni- seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti skupščine občine Cerknica dne 23. novembra 1972
r a z r e š e na
Bosiljka Bačič-Ražem, kot sodnica občinskega sodišča na Rakeku.
St. 111-10/72-1
Cerknica, dne 24. januarja 1973.
Predsednik
skupščine občine Cerknica
Franc Zorman, dipl. inž. 1. r,
SKUPŠČINA OBČINE GROSUPLJE 35.
Na podlagi drugega odstavka 2. člena zakona o razpolaganju z nezazidanim stavbnim zemljiščem (Uradm list SRS, št. 27/72) in 101. člena statuta občine Grosuplje-je skupščina občine Grosuplje na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 17. januarja 1973 sprejela
ODLOK
o določitvi pomožnih objektov ter meril, po katerih se določi &;mljišče, namenjeno za normalno uporabo že zgrajenega objekta
1.	člen
Pomožni objekti po drugem odstavku 2. člena zakona o razpolaganju z nezazidanim stavbnim zemljiščem so:
a)	objekti, zgrajeni na zemljišču v uporabi organizacij združenega deia ali druge družbeno pravne osebe, če nista nujno potrebni za opravljanje osnovne dejavnosti. ki je vpisana v register kot poslovni predmet organizacije, zgrajeni izven zaključnega kompleksa oz. rezervata, predvidenega po urbanističnem dokumentu za perspektivni razvoj organizacije združenega dela ali druge družbeno pravne osebe.
b)	objekti, zgrajeni na zemljišču v državljanski lastnini izven zemljišča, določenega za normalno uporabo osnovnega stanovanjskega ali poslovnega objekta:
—	garaže
—	drvarnice
—	kopalni bazeni
—	shrambe za vrtno orodje
—	kumiki
—	čebelnjaki
—	zajčniki
—	kmetijski gospodarski objekti' ki se uporabljajo za druge namene in
—	drugi podobni objekti.
zazidalni načrti, se določi v skladu z načrtom parcelacije zemljišč, ki je sestavni del zazidalnega načrta.
Ce je zgrajen objekt v območju, za katerega ni izdelan in ni predvidena izdelava zazidalnega načrta, še določi zemljišče za normalno uporabo že zgrajenega objekta po naslednjih merilih:
—	razmerje med dejansko tlorisno površino že zgrajenega objekta in dejansko nezazidano površino zemljišča,
—	višina, velikost in namembnost že zgrajenega objekta,
—	višina, velikost in namembnost objektov na sosednjih zemljiščih,
—	gostota zazidave,
—	konfiguracija terena,
—	lastnosti tal,
—	eventualne potrebe po izgradnji dopolnilnih objektov,
—	obstoječe in bodoče stanje komunalnih naprav,
—	omejitve uporabe zemljišč po posebnih predpisih,
—	urbanistične in druge veljavne normative,
—	nadaljnjo urbanistično in prometno ureditev predela, v katerem se objekt nahaja oz. elemente iz sprejetega urbanističnega programa, urbanističnega načrta in urbanističnega reda.
Na podlagi meril iz prejšnjega odstavka izdela pooblaščena strokovna organizacija lokacijsko dokumentacijo. Občinski upravni organ, pristojen za zadeve urbanizma, določi na podlagi izdelane lokacijske dokumentacije velikost zemljišča, namenjenega za normalno uporabo že zgrajenega objekta.
3.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 465-1/73
Grosuplje, dne 17. januarja 1973.
Predsednik
skupščine občine Grosuplje Ivan Ahlin 1. r.
2.	člen
Zemljišče, namenjeno za normalno uporabo že zgrajenih objektov v območjih, za katera so sprejeti
36.
Na podlagi 117. člena statuta občine Grosuplje (Glasnik št. 22/69), odstopne izjave predsednika skupščine občine z dne 3. januarja 1973 in na predlog komisije SOb za volitve in imenovanja je skupščina občine Grosuplje na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 17. januarja 1973 sprejela
SKLEP
o razrešitvi predsednika skupščine občine Grosuplje
Ivana Ahlina se z dnem 17. januarjem 1973 razreši dolžnosti predsednika skupščine občine Grosuplje.
St. 020-3/73
Grosuplje, dne 17. januarja 1973.
Podpredsednik skupščine občine Grosuplje
Marjan Miklič 1. r.
37.
Na podlagi 116. člena statuta občine Grosuplje (Glasnik, št. 22/69) je skupščina občine Grosuplje na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 17. januarja 1973 sprejela
SKLEP
o izvolitvi predsednika skupščine občine Grosuplje
Za predsednika skupščine občine Grosuplje se z dnem 17. januarjem 1973 izvoli Janeza Lesjaka, odbornika zbora delovnih skupnosti skupščine občine Grosuplje.
St. 020-2/73
Grosuplje, dne 17. januarja 1973.
Podpredsednik skupščine občine Grosuplje
Marjan Miklič 1. r.
SKUPŠČINA OBČINE LJUBLJANA ŠIŠKA
38.
Na podlagi 92., 148. in 155. člena statuta občine Ljubljana Šiška (Uradni list SRS, št. 18/70) je skupščina občine Ljubljana Šiška na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 24. januarja 1973 sprejela
ODLOK
o dopolnitvi odloka o temeljni organizaciji upravnih organov skupščine občine Ljubljana Šiška
1.	člen
Odlok o temeljni organizaciji upravnih organov skupščine občine Ljubljana Šiška (Glasnik, št. 13/68 in
31/68 ter Uradni list SRS, št. 18/70) se tako dopolni, da se 2. členu doda nov peti odstavek, ki se glasi:
»Pri opravljanju nalog pomaga tajniku njegov pomočnik, ki ga imenuje občinska skupščina na podlagi razpisa za 4 leta in je po poteku te dobe lahko ponovno imenovan.«
2. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St, 1/2-020-1/73
Ljubljana, dne 24. januarja 1973.
Predsednik skupščine občine Ljubljana Šiška Danilo Sbrizaj 1. r.
SKUPŠČINA OBČINE SLOVENSKE KONJICE 39.
Skupščina občine Slovenske Konjice je po 1. členu zakona o obdavčenju proizvodov in storitev v prometu (Uradni Ust SFRJ, št. 33-316/72) in -116. členu statuta občine Slovenske Konjice (Uradni vestnik Celje, št. 13-154/70) na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 26. januarja 1973 sprejela
ODLOK
o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov iii od plačil za storitve
'	i
1.	člen
Na območju občine Slovenske Konjice se uvaja posebni občinski davek od prometa proizvodov in od plačil za storitve (v nadaljnjem besedilu: »posebni občinski prometni davek«).
Posebni občinski prometni davek se plačuje po določbah zakona o obdavčenju proizvodov in storitev v prometu, po določbah zakona o posebnem republiškem davku od prometa proizvodov ter o načinu, po katerem občani in zasebne pravne osebe obračunaVajo ■ in plačujejo davek od prometa proizvodov (v nadaljnjem besedilu: »zakon o posebnem republiškem prometnem davku«), po tem odloku- ter predpisih, izdanih na tej podlagi.
2.	člen
Posebni občinsk} prometni davek se plačuje od vsega prometa proizvodov, ki so namenjeni za končno potrošnjo, razen od proizvodov, za katere je po zakonu o obdavčenju proizvodov in storitev v prometu določeno, da se od njihovega prometa ne plačuje posebni davek od prometa profzvodov ter od proizvodov, od katerih se ne plačuje posebni republiški davek od prometa proizvodov ob pogojih določenih z republiškim zakonom ter od hlodovine, žaganega in tesanega lesa.
3.	člen
Zavezancu proizvajalcu se od posebnega občinskega prometnega davka, ki bi ga moral plačati od končnih izdelkov, prodanih neposredno končnim potrošni-
kom, odbije posebni občinski davek, ki ga je plačal od materiala za take izdelke. Temeljni in posebni občinski prometni davek se odbije ob pogojih, ki jih določa zakon o posebnem republiškem davku od prometa proizvodov za odbijanje posebnega republiškega prometnega davka.
4.	člen
Zasebnemu proizvajalcu vina in žganja se za potrebe članov gospodinjstva prizna 250 litrov vina in 10 litrov žganja na vsakega člana gospodinjstva starega nad 18 let. Za kalo in razsip se prizna 6 V« pri vinu in 2 »/o pri žganju.
5.	člen
Posebni občinski prometni davek se plačuje po stopnjah določenih v tarifi, ki je sestavni del tega odloka.
6.	člen
Zavezancem, ki opravljajo obrtne storitve in plačujejo davek od osebnega dohodka iz obrtnih dejavnosti v pavšalnem letnem znesku, se odmerja v pavšalnem letnem znesku tudi posebni prometni davek.
Višino davka v pavšalnem letnem znesku določi občinska davčna uprava na podlagi zbranih podatkov o obsegu in načinu poslovanja ter vrsti dejavnosti zavezanca in v primerjavi ter ocenitvi z zavezanci enake ali podobne dejavnosti, kakor tudi na podlagi podatkov o višini doseženega prometa v preteklem letu.
7.	.člen
Ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o občinskem prometnem davku (Uradni list SRS, št. 9-264/71, s popravkom objavljenim v Uradnem listu SRS, št. 13/71) ter spremembe (Uradni list SRS, št. 27-624/72).
8.	člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 421-1/73-1
Slovenske Konjice, dne 26. januarja 1973.
Predsednik skupščine občine Slovenske Konjice
Franjo Tepej, dipl. ini. 1. r.
''	TARIFA
A.	Proizvodi Tar. št. 1
Od vseh proizvodov, ki so namenjeni za konč-n° Potrošnjo, razen proizvodov, za katere so v tej tarifj predpisane posebne stopnje ali je zanje Predpisana davčna oprostitev	4°/o
Opomba:
1. Davek po tej tarifni številki se plačuje tudi od Motornih vozil, ki jih uvozijo oziroma kupijo v kon-signacijskih skladiščih občani in zasebne pravne ose-
be. Davek plača občan oziroma zasebna pravna oseba davčni upravi občine, v kateri ima stalno prebivališče oziroma poslovni sedež. Brez dokaza o plačanem davku po tej tarifni številki motornega vozila ni mogoče registrirati.
2. Ne plačuje se davek po tej tarifni številki od od rabljenih stvari, ki jih prodajajo občani neposredno ali po trgovinskih in drugih organizacijah kot posrednikih ali kako drugače.
Tar. št. 2
dinarjev za liter
Od alkoholnih pijač:
1.	naravnega vina	1,50
2.	penečega vina	2,50
3.	naravnega žganja in	medice	4,50
4.	specialnih vin (desertnih, likerskih in aromatiziranih) ter desertnih pijač, če znaša nabavna cena za liter nad 12 do 15 dinarjev 5,00
—	nad 15 dinarjev	7,50
5.	likerjev in močnih alkoholnih pijač, če znaša nabavna cena za 1 liter
—	nad 17 do 24 dinarjev	16,00
—	nad 24 dinarjev	22,00
v »/o od vrednosti
6.	piva	35 °/o
7.	drugih alkoholnih pijač, ki niso zajete v
točkah od 1 do 6	35 %>
Opomba:
1.	Davčna osnova za alkoholne pijače iz 1., 2., 3., 4. in 5. točke de tarifne številke je liter alkoholne pijače; za večje ali manjše pakiranje je davek sorazmeren davku* od litra pijače.
Davčna osnova za alkoholne pijače iz 6. in 7. točke te tarifne številke je prodajna cena proizvajalca, uvoznika na debelo'ali prodajalca na drobno, ki te pijače sami porabijo ali 'jih prodajo končnim potrošnikom. Pri gostinskih organizacijah združenega dela in samostojnih gostincih je davčna osnova nabavna cena.
2.	Davčni zavezanci za alkoholne pijače so prodajalci teh pijač končnim potrošnikom. Davčni zavezanci so tudi obrtne organizacije združenega dela, ki nabavijo te pijače zaradi preprodaje končnim potrošnikom oziroma ,zaradi lastne končne potrošnje.
. 3. Z nabavno ceno iz drugega odstavka 1. točke opombe k tej tarifni številki je mišljena cena, izkazana v fakturi dobavitelja z všteto embalažo in vsemi drugimi odvisnimi stroški, ki se zaračunavajo kupcu.
4.	Posebni občinski prometni davek se ne plačuje od prometa jabolčnika in medicinskih vin, če so bili ti proizvodi pridobljeni z naravnim alkoholnim vrenjem, brez dodatka drugih snovi in primesi.
5.	Z alkoholnimi pijačami je mišljeno pivo in druge alkoholne pijače z več kot 2 “/o alkohola. Pri ugotavljanju vrste in kakovosti posameznih alkoholnih pijač se ustrezno uporabljajo predpisi o kakovosti teh pijač.
Tar. št. 3	,
Od osvežilnih penečih brezalkoholnih pijač, sodavice in mineralne vode:
1. Od osvežilnih penečih,' brezalkoholnih pijač in sodavice — 10%»..
Opomba:
1.	Ne plačuje se davek po tej tarifni številki od mineralne vode.
2.	Davčna osnova za proizvode iz te tarifne številke je nabavna cena. Z nabavno ceno je mišljena cena izkazana v fakturi dobavitelja z všteto embalažo in vsemi drugimi odvisnimi stroški, ki se zaračunavajo kupcu.
3.	Osvežilne peneče brezalkoholne pijače so proizvodi narejeni iz raznih v vodi ali mineralni vodi raztopljenih kombinacij saharoze, dekstroze, macera-tov rastlinskih sadežev in organskih kislin (vinske, limonske, jabolčne, mlečne in askorbinske), sadnih koncentratov (sirupov) in aromatiziranih sirupov, ki so jim dodana dovoljena barvila in arome (pravilnik o kakovosti alkoholnih pijač, piva, umetnih brezalkoholnih pijač in sirupov, mineralnih vod in sodavice, ledu in kisa).
4.	Proizvajalne, trgovinske in druge organizacije združenega dela, ki na debelo prodajajo proizvode iz te tarifne številke, smejo prodajati te proizvode brez posebnega občinskega prometnega davka samo tistim gostincem, ki predložijo pri nakupu hkrati s pismeno naročilnico na vpogled po veljavnih predpisih izdano dovoljenje za opravljanje gostinskih dejavnosti.
Ti prodajalci so dolžni za vsako tako prodajo izstaviti fakturo in kopijo fakture pošiljati za promet v preteklem mesecu do desetega dne v mesecu občinski skupščini, ki je izdala samostojnemu gostincu dovoljenje skupaj s seznamom faktur o prodanih proizvodih iz te tarifne številke, v kateri morajo biti navedeni osebno ime kupca — samostojnega gostinca, številka vsake fakture in vrednost proizvodov, prodanih po posamezni fakturi. Ta določba velja tudi za individualne obrtnike — proizvajalce teh pijač, če prodajajo te pijače samostojnim gostincem.
Tar. št. 4
Od alkohola (etanola) — 1,00 din.
Opomba:
Davčna osnova je hektolitrska stopnja ■ čistega alkohola.
Tar. št. 5
Od knjig, brošur, časopisov in drugih publikacij, od katerih se plačuje temeljni davek od prometa proizvodov — 20 »/o.
B.	Obrtne storitve
m'
Tar. št. G
Od plačil za opravljene obrtne in komunalne storitve, ki jih opravljajo družbeno pravne osebe, razen brivsko-frizerskih in čevljarskih storitev — 10 %».
Tar. št. 7
Od plačil za obrtne storitve, ki jih opravljajo obrtne delavnice samostojnih obrtnikov, civilno pravne osebe in občani, in sicer: •
—	od frizerskih — za moške in ženske, fotografi-
ranja, kemično čiščenje oblek, mehanika koles, fino-mehanikarske, urarske, sedlarske, tapetniške storitve ter popravila električnih gospodinjskih aparatov — 5 “/k;	s
—	žaganja hlodovine, mizarske, tesarske in ključavničarske, kovinostrugarske, elektroinštalacijske, inštalacijske, inštalacija vodovoda in centralne kurjave, elektro-mehanikarske, avtokleparske, avtoelektrome-hanikarske, avtomehanikarske, galvaniziranje, zidarske, teracerske, pleskarske, soboslikarske, pečarske in parketarske storitve — 15%.
Opomba:
1.	'Občinski davek po tej tarifi se plača tudi na plačilo za storitve za proizvodnjo izdelkov iz naročnikovega materiala;
2.	davčna osnova je skupni znesek plačil po odbitku vrednosti materiala, ki ga je dal izvrševalec storitev, če je material v računu posebej izkazan;
3.	davek po tej tarifi se ne plača od plačila za brtne storitve, opravljene gospodarskim in drugim delovnim organizacijam.
Tar. št. 8
Od plačil za prevoz potnikov in blaga, ki ga opravljajo občani in civilno pravne osebe občanom in civilno pravnim osebam:
a)	od plačil za prevoz blaga z motornimi vozili —
10 V«,
b)	od plačil za prevoz oseb z motornimi vozili — 10 %.
C.	Splošna tarifa
Tar. št. 9
Od vrednosti prodanih srečk in iger na srečo in na vloge za javne stave, razen na igre in vloge v javne stave, ki jih prireja Jugoslovanska loterija, se plača davek po stopnji — 10%.
Opomba:
1.	Davčni zavezanec je prireditelj igre na srečo, oziroma javne stave. Prireditelj je dolžan najmanj 15 dni pred prireditvijo vložiti prijavo pri občinski davčni upravi.
2.	Obračun in plačilo je treba opraviti najpozneje v 15 dneh po prireditvi v pismeni obliki.
Tar. št. 10
Od vrednosti prodanih vstopnic za vrtiljake, cirkuške in artistične predstave — 10%.
Opomba:	^
1.	Prometni davek se ne plača za kulturno-umet-niške in telesnovzgojne, športne ter telovadne prireditve, kolikor se na njih ne točijo alkoholne pijače.
2.	V primeru spora glede značaja kulturno-umet-niške in telesnovzgojne prireditve odloča pristojni svet občinske skupščine.
Tar. št. 11
Od plačil za zakup in podzakup danih premičnih ali nepremičnih stvari, razen plačila za najem ali podnajem stavb občanom in civilno pravnim osebam — 10%.
40.
Skupščina občine Slovenske Konjice je po 3. členu zakona o stopnjah prispevkov za otroško varstvo v letu 1973 (Uradni list SRS, št. 54-410/72) in 116. členu statuta občine Slovenske Konjice (Uradni vestnik Celje, št. 13-154/70) na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 26. januarja 1973 sprejela
ODLOK
o stopnjah prispevkov za otroško varstvo za Isto 1973
1.	člen
Za financiranje dnevnega varstva otrok na območju občine Slovenske Konjice se plačuje občinski prispevek za otroško varstvo.
Prispevek za otroško varstvo plačujejo:
—	za delavce delovne in druge organizacije ter državni organi iz sredstev namenjenih za osebne dohodke po stopnji 0,45 °/o;
—	za upokojence in delovne invalide skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja, pri kateri ti uveljavljajo pokojnino oz. invalidske pravice od čistega mesečnega zneska pokojnin oz. invalidnin po stopnji 0,40%;
—	zasebni delodajalci za delavce, ki so pri njih zaposleni od sredstev namenjenih za osebne dohodke po stopnji 0,45%.
2.	člen
Sredstva občinskega prispevka za dnevno varstvo otrok iz. 1. člena tega odloka so dohodek temeljne skupnosti otroškega varstva.
3.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1973.
St. 56-1/1973
Slovenske Konjice, dne 2G. januarja 1973.
Predsednik skupščine občine Slovenske Konjice
Franjo Tepej, dipl. inž. 1. r.
41.
Skupščina občine Slovenske Konjice je po 1. a ločki odloka o oblikovanju cen za proizvode in storitve (Uradni list SFRJ, št. 43-426/72 in 70-692/72) in 9. členu zakona o ureditvi nekaterih vprašanj družbene kontrole cen v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 32-287/72) (h 116. členu statuta občine Slovenske Konjice (Uradni yestnlk Celje, št. 13-154/72) na seji občinskega zbora (h na seji zbora delovnih skupnosti dne 26. januarja 1973 sprejela
ODLOK
o prenehanju veljavnosti odloka o zadržanju stanarin na sedanji ravni
1. člen
Odlok skupščine občine Slovenske Konjice o za-ržanju stanarin na sedanji ravni (Uradni vestnik eUe, št. 4-43/70) preneha veljati s 1. februarjem 1973.
2. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 36-6/73-1
Slovenske Konjice, dne 26. januarja 1973.
Predsednik skupščine občine Slovenske Konjice
Franjo Tepej, dipl. inž. 1. r.
42.
Skupščina občine Slovenske Konjice je po 100. členu zakona o bankah ter o kreditnem in bančnem poslovanju (Uradni list SFRJ, št. 58-655/71 in 116. členu statuta občine Slovenske Konjice (Uradni vestnik Celje, št. 154/70) na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 26. januarja 1973 sprejela
SKLEP
o izločitvi namenskih sredstev za kmetijstvo bivšega druž beno investicijskega sklada iz kreditnega sklada Ljubljanske banke in o prenosu v medobčinski sklad za pospeševanje kmetijstva
Sredstva namensko določena za kmetijstvo, ki so se kot bivši DIS vodila V kreditnem skladu Ljubljanske banke — podružnice za kmetijstvo v Celju, v znesku 392.264,11 dinarjev (z besedami dinarjev tristo-dvaindevetdesettisočdvestošestdesetštlri din in 11/100) se združijo namensko za pospeševanje kmetijstva in prenesejo v Medobčinski sklad za pospeševanje kmetijstva skupščin občin Celje. Brežice, Krško, Laško, Mozirje, Sevnica, Slovenske Konjice, Šmarje pri Jelšah, Šentjur, Velenje in Žalec pri Ljubljanski banki — podružnici za kmetijstvo v Celju.
St. 402-10/72-3/6
Slovenske Konjice, dne 26. januarja 1973.
Predsednik skupščine občine Slovenske Konjice
Franjo Tepej, dipl. Inž. 1. r.
SKUPŠČINA OBČINE ŽALEC 43.
Svet za komunalo, stanovanjske zadeve in urbanizem skupščine občine Žalec je na podlagi 11. in 13. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 1C/67 in 27/72) in 127. člena statuta občine Žalec (Uradni vestnik Celje, št. 17/68 in 24/69) in na seji dne 24. oktobra 1972 sprejel
SKLEP
o razgrnitvi dopolnitve zazidalnega načrta za vzhodni predel starega jedra Petrovč
Na javni vpogled se razgrne za čas 30 dni od dneva objave tega sklepa osnutek dopolnitve zazidalnega načrta za vzhodni predel starega jedra Petrovč.
II
V času razgrnitve lahko k osnutku dopolnitve zazidalnega načrta iz I. točke tega sklepa poda svoje pripombe in predlaga vsak občan ali zainteresirana delovna ali druga organizacija.
III
Sklep se objavi v Uradnem listu SRS, na razglasni deski skupščine občine in na razglasni deski krajevne skupnosti Petrovče.
St. 350-1/70-3
Žalec, dne 6. decembra 1972.
Predsednik sveta za komunalo. Predsednik	stanovanjske zadeve
skupščine občine Žalec	in urbanizem
Jožko Rozman 1. r.	Ivo Krašovic 1. r.
vsebina:
Stran
5. Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o davkih
občanov	87
G. Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o uvedbi in stopnjah republiških	davkov	in taks	93
7.	Zakon d	obdavčitvi tujih oseb	94
8.	Zakon o	samoprispevku	98
9.	Zakon o službi družbenega knjigovodstva v SR Slovenili	99
10.	Zakon o	narodni banki	Slovenije	105
Stran
11. Zakon o obračunavanju amortizacije v letu 1972 v elektrogospodarskih organizacijah združenega dela, ki
opravljajo dejavnost proizvodnje in prenosa	110
12.	Zakon o dopolnitvi zakonu o skladih skupnih rezerv
in o uporabi njihovih sredstev	111
13.	Odlok o soglasju k predlogu za ratifikacijo programa
prosvetnega in kulturnega sodelovanja med Sl-KJ iu Kraljevino Norveško za leti 1972 in 1973	m
14.	Odlok o določitvi števila in razrešitvi ter izvolitvi članov sveta SR Slovenije za narodno obrambo	112
15.	Odlok o spremembi odloka o določitvi števila sodnikov
pri vrhovnem sodišču SR Slovenije in pri okrožnih sodiščih v SR Sloveniji	112
IG. Odlok o razrešitvi in izvolitvi sodnikov vrhovnega sodišča SR Slovenije	113
17.	Odlok o razrešitvi sodnika okrožnega sodišča v Kranju
in izvolitvi sodnikov okrožnega sodišča v Celju, Kopru, Ljubljani, Mariboru in Novi Gorici	113
18.	Odlok o razrešitvi in izvolitvi predsednika okrožnega
sodišča v Ljubljani	113
19.	Odlok o razrešitvi in imenovanju predstavnika SR Slovenije v skupščino Izobraževalne skupnosti SR Slovenije 114
20.	Odlok o izvolitvi člana komisije skupščine SR Slonijo za volitve in imenovanja	114
21.	Odlok o izvolitvi člana komisije skupščine SR Slovenije za družbeno nadzorstvo	114
22.	Odlok o izvolitvi člana odbora za finance gospodarskega zbora skupščine SR Slovenije	j	H4
PREDPISI OBČINSKIH SKUPSClN:
31.	Odlok o določitvi in spremembi imen ulic, cest in
trgov na območju Ljubljane (Ljubljana)	115
32.	Odredba o spremembi odredbe o najvišji drobno prodajni ceni kruha (Ljubljana)	116
33.	Sklep o spremembi 78. člena začasnega statuta kulturne skupnosti Ljubljane	116
34.	Sklep o razrešitvi sodnice občinskega sodišča na Rakeku (Cerknica)	116
35.	Odlok o določitvi pomožnih objektov ter meril, po ka-
terih se določi zemljišče, namenjeno za normalno uporabo že zgrajenega objekta (Grosuplje)	117
3G. Sklep o razrešitvi predsednika skupščine občine Grosuplje	118
37.	Sklep o Izvolitvi predsednika skupščine občine Grosuplje	118
38.	Odlok o dopolnitvi odloka o temeljni organizaciji upravnih organov skupščine občine Ljubljana Šiška 118
39.	Odlok o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve (Slovenske Konjice) 118
40.	Odlok o stopnjah prispevkov za otroško varstvo za
leto 1973 (Slovenske Konjice)	121
41.	Odlok o prenehanju veljavnosti odloka o zadržanju
stanarin na sedanji ravni (Slovenske Konjice)	121
42 Sklep o izločitvi namenskih sredstev za kmetijstvo bivšega družhenoinvestlcih kega sklada iz kreditnega sklada ljubljanske banke in o prenosu v medobčinski sklad za pospeševani	^ioven^ke Konjice) 121
43. Sklep o razgrnitvi drpolnltvn zazidalnega načrta za vzhodni predel starega jedra Petrovč (2alec)	122
1i
Izdaja Časopisni zavod Uradni list SRS — Direktor in odgovorni urednik: Milan Biber — Tiska tiskarna •»Toneta Tomšiča-", vsi v Ljubljani — Naročnina za leto 1973 110 din — Reklamacije se upoštevaje if mesec dni do izidu vsake številke — Uredništvo in uprava: Ljubljana. Veselove 11. poštni predal 379/VII — Telefon; direktor, uredništvo uprava in knjigovodstvo: 20 701. prodaja, preklici in naročnine 23 579 — 2lro račun 50100-603-40323 — Oo^ščeno prometnega davka do mnenb sekretariata za informacije v izvršnem sveto skunSčme SR Slovenile št. 4?1-1,72
URADNI LIST
SOCIALISTIČNE REPUBLIKE SLOVENIJE
Številka 3
Razglasni del z dne 31. januarja 1973
LETO XXX
Register podjetij in obrtov
Spremembe
Okrožna gospodarska sodišča razglašajo
Založniško grafično podjetja »Mladinska knjiga«, Ljubljana.
Pri temeljni organizaciji združenega dela Tiskarni, Ljubljana — pravni osebi se vpiše, da je po samoupravnem sporazumu z dne 20. VII. 1972, sklenjenem med temeljnimi organizacijami združenega dela je z določilom čl. 23 izključena subsidiarna odgovornost podjetja za obveze TOZD v sestavu podjetja in izključena subsidiarna odgovornost med TOZD v sestavu podjetja.
Ljubljana,' 28. decembra 1972.
Rg XVI 1505/3	48
Časopisno podjetje »Mariborski tisk«, Maribor.
Izbriše se Meršnik Manfred, v. d. upravnika Večera.
Maribor, 29. decembra 1972.
Rg 294/1-65	31
Trgovsko podjetje »Sloga«, Gornja Radgona.
Vpiše se prodajalna »Novi dom«, Gornja Radgona, Partizanska 12, ki prodaja blago po trgovskih strokah: gradbeni material; drva in premog; naftni derivati, maziva, olja in masti; mešano industrijsko blago. Poslovodja je Slekovec Mirko. Za prodajalno podpisujejo pooblaščenci za podpisovanje podjetja in pa poslovodja, vendar ta le v okviru poslovanja prodajalne. Ustanovitelj: trgovsko podjetje »Sloga«, Gornja Radgona, s sklepom DS z dne 21. XII. 1972. Enota nima samostojnih pravic, posluje v imenu in na račun podjetja.
Rg 26/11-311	64
Kmetijski kombinat »Hmezad«, Žalec.
Izbriše se zaradi ukinitve komercialni center, OE skladišče pijač v Mariboru, Rapočeva 6.
Rg 547/1-6	65
Kmetijski kombinat »Hmezad«, Žalec.
Pri Vitalu Celje se izbriše zaradi ukinitve prodajalna št. 4 v Mariboru, Ulica heroja Šercerja 26.
Rg 596/1-4	66
Kmetijski kombinat »Hmezad«, Žalec.
Pri Vitalu Celje se izbriše zaradi ukinitve prodajalna št. 9 v Mariboru, Čopova 9.
Rg 597/1-4	67
Kmetijski kombinat »Hmezad«, Žalec.
Pri Vitalu Celje se izbriše zaradi ukinitve prodajalna št. 10 v Mariboru, Betnavska 23.
Rg 598/1-4	68
Kmetijski kombinat »Hmezad«, Žalec.
Pri Vitalu Celje se izbriše zaradi ukinitve prodajalna št. 13 v Mariboru, Crnogorska 26.
Rg 599/1-4	69
Kmetijski	kombinat	»Hmezad«,
Žalec.
Pri Vitalu Celje se izbriše zaradi ukinitve prodajalna št. 5 v Mariboru, Dupleška 52.
Rg 602/1-4	' 70
Kmetijski	kombinat	»Hmezad«,
Žalec.
Pri Vitalu Celje se izbriše zaradi ukinitve prodajalna št. 16 v Mariboru, Limbuš, Krambergerjeva 5.
Bg 603/1-4	71
Kmetijski	kombinat	»Hmezad«,
Žalec.
Pri Vitalu Celje se izbriše zaradi ukinitve prodajalna, št. 1 v Mariboru, Strossmayerjeva 5.
Rg 606/1-4	72
Maribor, 17. januarja 1973.
Zadružni register
Spremembe
Okrožna gospodarska sodišča razglašajo
Kmetijska zadruga »Kmetovalec«, Ljutomer.
Pri prodajalni »Radoslavci« v Ra-doslavcih se izbriše dosedanji poslovodja Farkaš Jože in vpiše novi poslovodja Jurša Gabrijel.
Maribor, 15 januarja 1973.
Zadr 169/1-77	75
Register zavodov
Spremembe
UKrozna gospodarska sodišča razglašajo
Delavska univerza Ormož.
Izbriše se Edvard Pajek, direktor in vpiše Mirko Novak, v. d. direktorja, ki za zavod podpisuje samo-
stojno v okviru zakonitih določil in statuta zavoda.
Maribor, 15. januarja 1973.
Rgz 394/1-8	76
Razglasi sodišč
Dražbcni oklici
O 257/71	860
Dne 20. III. 1973 bo ob 9. uri v sobi št. 11 pri tem sodišču prostovoljna javna dražba nepremičnin vi. št. 126 z. k. telo II k. o. Celje, ki v naravi predstavljajo stanovanjsko hišo v Celju, Ulica 29. novembra št.
13.	Cenilna vrednost je 368.938 dinarjev. Najmanjši ponudek je 368.938 dinarjev, varščina pa 36.893,80 dinarjev. Interesenti si lahko ogledajo podrobnejše dražbe-ne pogoje, ki so nabiti na oglasni deski tega sodišča.
Občinsko sodišče v Celju dne 8. januarja 1973.
J 203/70	1009
,??ne 13- marca 1973 bo pri tem sodišču v sobi št. 2 prisilna dražba nepremičnine vi. št. 62 k. o. Hvale-tinci:
I.	skupina k. o. Hvaletinci: cenilna vrednost je 3.734,80 din, najmanjši ponudek je 2.489,85 din, varščina je 373 din;
II.	skupina k. o. Hvaletinci: cenilna vrednost je 789,90 din, najmanjši ponuđek je 526,60 din, varščina pa 78,90 din;
III skupina k. o. Hvaletinci: cenilna vrednost je 10.684,40 din, najmanjši ponudek je 7.122,90 din, varščina pa 1.068,40 din.
J 1638/71	1008
Dne 13. marca 1973 bo pri tem sodišču v sobi št. 2 prisilna dražba nepremičnin vi. št. 52, 55, 108, 100, 101, k. o. Dežno, 192 k. o. Pristava in 95 k. o. Sela:
I.	skupina: cenilna vrednost je 20.878,40 din, najmanjši ponudek je
13.918.90	din, varščina pa 2.087,80 dinarjev;
II.	skupina k. o Dežno: cenilna vrednost je 5.009,40 din, najmanjši ponudek je 3.339,70 din, varščina pa
500.90	din:
III.	skupina k. o. Pristava: cenilna vrednost je 1.699,50 dtin, najmanjši ponudek je 1.133 din, varščina pa
169.90	din;
IV.	skupina k. o. Pristava, k. o. Sela: cenilna vrednost je '15.762 din, najmanjši ponudek jq 10.508 din, varščina pa 1.576,20 din;
V.	skupina k. o. Sela: cenilna vrednost je 8.038,50 din, najmanjši ponudek je 5.359 din, varščina pa 803,80 din;
VI.	skupina k. o. Sela: cenilna vrednost je 2.636,40 din, najmanjši ponudek je 1.757,60 din, varščina pa
263.60	din;
VII.	skupina k. o. Sela: cenilna vrednost je 142,590 din, najmanjši ponudek je 95,060 din, varščina pa
14,259 din.
J 760/71	1007
Dne 15. marca 1973 bo pri tem sodišču v sobi št. 2 prisilna dražba nepremičnine vi. št. 476 k. o. Brstje, idealna polovica. Cenilna vrednost je 149.849,40 din, najmanjši ponudek je
99.899.60	djn, varščina pa 14.984,90 dinarjev.
J 1766/71	1010
Dne 20. marca 1973 bo pri tem sodišču v sobi št. 2 prisilna dražba nepremičnine vi. št. 109 k. o. Bukovci. Cenilna vrednost je 84,450 din, najmanjši ponudek je 56,300 din, varščina pa 8.445 din.
J 817/70	1011
Dne 20. marca 1973 bo pri tem sodišču v sobi št. 2 prisilna dražba nepremičnin vi. št. 127 k. o. Gru-škovje:,
I.	skupina k. o. Gruškovje del: cenilna vrednost je 3.659,50 din, najmanjši ponudek je 2.439 din, varščina pa 365 din;
II.	skupina k. o. Gruškovje del: cenilna vrednost je 1.027 din, najmanjši ponudek je 684 din, varščina pa 102 din;
III.	skupina k. o. Gruškovje del: cenilna vrednost je 1.186,80 din, najmanjši ponudek je 791 din, varščina pa 118 din.
Pravice, ki ne bi dopuščale dražb, je prijaviti najkasneje na dražberiih narokih preden se prično dražbe, ker bi se sicer te pravice ne mogle več uveljavljati na škodo zdražiteljev v dobri veri. Sicer pa opozarjamo na dražbene oklice, ki so nabiti na oglasni deski tega sodišča.
Občinsko sodišče v Ptuju, dne 24. januarja 1973.
Razpisi
delovnih mest
1037
Skupščina SR Slovenije razpisuje na podlagi 13. člena zakona o sodiščih splošne pristojnosti SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 20-220/65) in 7. člena zakona o gospodarskih sodiščih v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 20-221/65):
—	dve prosti mesti sodnikov pri okrožnem sodišču v Kranju;
—	prosto mesto sodnika pri okrožnem gospodarskem sodišču v Celju:
— prosto mesto sodnika pri okrožnem gospodarskem sodišču v Ljubljani.
Kandidati, ki izpolnjujejo z zakonom predpisane pogoje za sodnike, naj se priglasijo do 5. marca 1973 komisiji skupščine SR Slovenije za volitve in imenovanja.
St. 111-34 73
Ljubljana, dne 25. I. 1973.
Skupščina SR Slovcijije
St. 126/3-73	780
Fakulteta za naravoslovje in tehnologijo v Ljubljani razpisuje
1.	pri odseku za kemijo
a) mesto rednega fakultetnega sodelavca (asistenta) za organsko kemijo
2.	pri republiškem centru za programirano učenje
a)	mesto programerja (za nedoločen čas)	l
b)	mesto rednega strokovnega sodelavca
Pogoji: k l/a — diplomirani inženir kemije ali kemijske tehnologije z znanjem enega tujega jezika; k 2/a — visoka izobrazba, smer elektrotehnika; k 2 b — profesor angle-ščine-nemščine, izkušnje v pedagoškem delu in usmeritev v metodiko.
Prijavi, kolkovani s kolekom za 2 din, morajo kandidati priložiti dokazilo o izobrazbi, življenjepis, bibliografijo in odtise del (separate). Razpis velja do zasedbe delovnih mest.
Fakulteta
St. 47	.	897
Fakultetni svet Fakultete za strojništvo v Ljubljani razpisuje na podlagi 119. člena statuta fakultete tale naslednja delovna mesta:
I. redne univerzitetne učitelje za tele predmete;
1.	za elasto in plastomehaniko dinamiko strojev, termoelastičnost in mehaniko konstrukcij;
2.	za mehaniko in stabilnostno teorijo;
3.	za strojne 'elemente, osnove konstruiranja in tribologijo;
4.	za prenos snovi, prenos toplote in tehnične meritve;
5.	za ceneno avtomatizacijo in teorijo digitalnih avtomatov;
Pogoj za mesta pod št. 1 do 5 je ■ diploma Fakultete za strojništvo in doktorat znanosti;
6.	za matematiko;
7.	za statistično kontrolo in zanesljivost, statistiko in stohastične procese in statistične metode;
pogoj za mesta pod 6, 7 je diploma Fakultete za naravoslovje in tehnologijo — odseka za matematiko in doktorat znanosti.
8.	za metode bptimiranja in operacijske raziskave:
pogoj: diploma Fakultete za elektrotehniko ali FNT — odseka za matematiko ali ekonomske fakultete in doktorat znanosti;
II. rednega predavatelja za predmet telesna vzgoja;
pogoj: diploma visoke šole za telesno kulturo;
III.	redne asistente za naslednje predmete:
1.	tri za tehnično kibernetiko, eksperimentalne metode, avtomati-, zacijo obdelovalnih sistemov in avtomatizacijo energetskih sistemov;
2.	enega za konstruiranje krmilnih sistempv in instrumentov in konstruiranje z računalnikom;
pogoj za mesta pod 1., 2 je diploma Fakultete za strojništvo ali elektrotehniko.
3.	ze tehnično kibernetiko;
4.	za hidravlične stroje;
5.	za prenos toplote;
6.	za termodinamiko.
pogoj za mesta pod 3 do 6 je diploma Fakultete za strojništvo.
IV.	tajnico katedre;
pogoj: končana srednja šola in znanje strojepisja.
Za vsa mesta pedagoških delavcev veljajo še pogoji po zakonu o visokem šolstvu (Ur list SRS, št. 9/69) in statutu fakultete oziroma univerze. Prijave kolkovane z 2 din sprejema tajništvo fakultete, Ljubljana, Murnikova 2. Prijavi morajo kandidati priložiti: dokazilo o strokovnosti, življenjepis in seznam objavljenih del. Razpis- velja 30 dni (za mesto pod IV pa 14 dni) od objave.
Fakultetni svet
St. III-3-5/73	1034
Univerza v Ljubljani — univerzitetni svet po 83. členu zakona o visokem šolstvu (Uradni list SRS, št. 9/69) in po 54. členu statuta univerze v Ljubljani razpisuje
delovno mesto glavnega tajnika univerze v Ljubljani.
Po 55. členu statuta univerze v Ljubljani je za glavnega tajnika lahko izvoljena oseba, ki ima visoko izobrazbo ter posebno strokovno in splošno kulturno razgledanost, ki ga usposablja za sodelovanje pri reševanju univerzitetne problematike in sposobnost, da vodi večjo organizacijsko-enoto. Prijave z dokazili sprejema 15 dni po objavi razpisa v Uradnem listu SRS, tajništvo univerze v Ljubljani, Trg revolucije 11.
Univerza v Ljubljani
St. 01-56/2-1973	1036
Znanstveni svet Inštituta za zgodovino pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti razpisuje prosto delovno mesto
asistenta v Inštitutu za zgodovino umetnosti.
Kandidati morajo izpolnjevati splošne pogoje po temeljnem zakonu o delovnih razmerjih. Poseben pogoj je dokončana II. stopnja ustrezne fakultete in morebitna objavljena znanstvena oz. strokovna dela. Kolkovane prošnje z ustrezno doku-monfacijo in navedbo morebitnih strokovnih del naj kandidati predlože predsedstvu Slovenske akademije znanosti in umetnosti v Ljubljan.i
Novi trg 3 v 15 dneh po objavi tega razpisa.
Znanstveni svet
Komisija za volitve, imenovanja in kadrovske zadeve skupščine mesta Ljubljane razpisuje na podlagi 13. člena zakona o sodiščih splošne pristojnosti (Uradni list SRS, št. 20/65) prosto mesto
predsednika občinskega sodišča I Ljubljana.
Kandidati, ki izpolnjujejo pogoje za sodnika po določilih temeljnega zakona o sodiščih splošne pristojnosti naj se priglasijo v 30 dneh po objavi tega razpisa Komisiji za volitve, imenovanja in kadrovske zadeve skupščine mesta Ljubljane, Mestni trg 1.
Skupščina mesta Ljubljane komisija za volitve, imenovanja in kadrovske zadeve
St. 110-1/73	C39
Komisija skupščine občine Grosuplje za volitve in imenovanja razpisuje na podlagi 13. člena zakona o sodiščih splošne pristojnosti (Ur. list SRS, št. 20/65 prosto mesto
sodnika občinskega sodišča v Grosupljem.
Kandidati, M izpolnjujejo z zakonom predpisane pogoje, naj se priglasijo v 30 dneh od dneva objave razpisa komisiji skupščine občine Grosuplje za volitve in imenovanja.
Komisija
skupščine občine Grosuplje za volitve in imenovanja
Razpisi
javnih natečajev za graditev investicijskih objektov
St. 4/1973	1035
Sklad za komunalno urejanje zemljišč občine Celje razpisuje
javni natečaj
za oddajo stavbnih zemljišč za individualno stanovanjsko in poslovno gradnjo v soseskah Sp. Hudinja, Lava in Vojnik, Ostrožno, Dobrna in staro mestno jedro.
Na stavbnih zemljiščih iz tega natečaja je predvidena gradnja 15 vrstnih hiš, 2 polovici dvojčkov in 48 enodružinskih hiš. Zazidalni pogoji za gradbene objekte so razvidni iz zazidalnih načrtov, ki so interesentom na vpogled pri oddelku za gradbene in komunalne zadeve-skupščine občine Celje.
Natečaja se lahko udeleže pravne osebe in člani stanovanjske zadruge.
Splošni pogoji natečaja so:
I.	Za vrstne hiše so tipi predvideni v zazidalnem načrtu in obvezni.
II.	Rok za začetek gradnje je 1. V. 1974 za dokončanje pa 1. V. 1976 leta. Po preteku tega roka lahko sklad za komunalno urejanje zemljišč občine Celje odvzame zemljišče ob enakih pogojih, ki ga je oddal, če ponudnik ne bi izpolnil tega pogoja.
III.	Interesenti morajo vložiti pismene ponudbe na naslov: Sklad za komunalno urejanje zemljišč občine Celje, Celje, Trg svobode št. 9. V ponudbi mora interesent nedvoumno izjaviti, da sprejema vse natečajne pogoje ter ponuditi ceno za določeno parcelo. Ponudbi mora priložiti dokaz o vplačani varščini, fizične osebe pa morajo priložiti še dokaz o članstvu v stanovanjski zadrugi. Varščina znaša 10% od izklicne cene, vplača pa jo lahko pri blagajni sklada ali na žiro račun št. 507-652-13 Sklad za komunalno urejanje zemljišč občine Celje. Pismene ponudbe morajo biti vložene v 14 dneh po objavi tega natečaja Za tiste parcele za katere v tem roku ne bo prispela nobena veljavna ponudba, ostane natečaj odprt do 31. 12. 1973.
IV.	Stavbna zemljišča bodo odda-
na najugodnejšim ponudnikom. Ugodnejši ponudnik je tisti, ki ponudi za določeno parcelo najvišjo ceno.	v
V.	Plačilo v višini izklicane cene zemljišča skupaj s ceno komunalne ureditve mora biti izvršeno pri blagajni sklada ali v korist žiro računa št. 507-652-13 Sklad za komunalno urejanje zemljišč občine Celje v 10 (desetih) dneh po prejemu obvestila da je bila ponudba uspešna, sicer zapade varščina v korist sklada za komunalno urejanje zemljišč občine Celje.
VI.	Stroške zemljiškoknjižnih dejanj nosi kupec.
VII.	O izidu natečaja bodo ponudniki pismeno obveščeni v 8 dneh po
zaključku natečaja.
VIII.	Odločba o oddaji zemljišča bo izdana v 10 dneh po plačilu izklicne cene iz točke V. tega natečaja.
IX.	Parcele so ali bodo delno opremljene najkasneje do 31. 12. 1973 in sicer bodo zagotovljene tele sekundarne naprave:
1.	v soseski Lava: vodovod, kanalizacija, elektrika, javna razsvetljava, asfaltna ulica;
2.	v soseski Vojnik: vodovod, kanalizacija, elektrika, zemljišče za ulice;
3.	v soseski Ostrožno:	vodovod,
kanalizacija, elektrika, javna razsvetljava, zemljišče za ulice;
4.	v soseski Dobrna: vodovod, kanalizacija, javna razsvetljava, asfaltna ulica;
5.	v soseski staro mestno jedro: vodovod, kanalizacija, javna razsvetljava, asfaltna ulica.
Tabelarni pregled izklicnih cen
Tek. St.	Gradbena Številka	Pare. št. In kat. ob.	Soseska	Površine v m*	Komunalna ureditev	Zemljišče din	Izklicna cena din	vrsta gradnje
1.	S-121-1 4	699/7, 678/6, 676/3, 702/12, 704/3 k. o. Ost.	L j	799	51.895	15.181	67.076	1/2 DV
2.	S-121-2	678/6, 676/1, 678/4, 699/8 k. o. Ostrožno	/ L	1064	53.220	20.216	73.436	1/2 DV
3.	C-68	1110/13 k. o. Medlog	L	562	50.710	10.678	61.388	EH
4.	. C-69	1110/12, 1112/1 k. o. Medlog	L	682	151.310	12.958	64.268	EH
0.	C-70	1110/11 k. o. Medlog	L	680	51.300	12.920	64.220	EH
6.	C-71	1110/8. 1111,9 k. o. Medlog	L	598	50.890	11.362	62.252	EH
t.	C-72	1111/10 k. o. Medlog	L	554	50.670	10.526	61.196	EH
Tek. št.	Gradbena številka	Pare. št. in kat. ob.	Soseska	Površine v m*	Komunalna ureditev	Zemljišče din	Izklicna cena din	Vrsta gradnje
8.	C-74	1110/10, 1112/15	i/	778	51.790	14.782	66.572	EH
9.	C-75	k. o. Medlog 1110/9, 1111/14,	L	562	50.710	10.678	61.388	EH
		1112/16 k. o.						
10.	C-76	Medlog 1111/13, 1112/17	L	760	51.700	14.440	66.140	EH
11.	C-77	k. o. Medlog 1111/12, 1112/18	L	790	51.850	15.010	66.860	EH
		k. o. Medlog						EH
12.	C-78	1112/21, 1127/1	L	658	51.190	12.502	63.692	
13.	C-80	k. o. Medlog 1125/21	L	511	50.455	9.709	60.164	EH
14.	C-73	k. o. Medlog 1111/11, 1129/3, 1112/19 k. o. Medlog	L	634	51.070	12.046	63.116 65.444	EH .	EH
								
15.	C-94	1125/22 k. o. Medlog	L	731	51.555	13.889		
							66.812	
16.	C-95	1125/24	L	788	51.840	14.972		EH
17.	C-96	k. o. Medlog 1125/25	L	662	51.210	12.578	63.788	EH
IR.	C-97	k. o. Medlog 1125/26	L	597	50.885	11.343	62.228	EH
19.	C-129	k. o. Medlog 1112/6 k. o. Medlog	L	641	51.105	12.179	* 63.284	EH EH
20.	C-130	1127/3, 1112/7	L	651	51.155	12.369	63.524	
		k. o. Medlog					f	EH
21.	C-131	1125/3, 1127/4	L	440	50.100	8.360	58.460	
22.	C-132	k. o. Medlog 1112/13, 1139/8	L	676	51.280	12.844	64.124	1 EH
		k. o. Med. k. o. Os.					64.844	EH ■
23.	C-133	1112/12	L	706	51.430	13.414		
24.	C-134	k. o. Medlog 1112/11 k. o. Medlog	L	649	51.145	12.331	63.476	EH EH
25.	C-135	1112/8, 1127/5 1125/4 k. o. Medlog	L	459	50.195	8.721	58.916	
								EH
26.	C-136	1112/9, 1126/1	L	570	50.750	10.830	61.580	
27.	C-139	k. o. Medlog. 1125/13 k. o.	L	485	50.325	9.215	59.540	EH
2R.	C-145	Medlog 1125/11, 1124/3	L	465	50.225	8.835	59.060	EH
		1123/4 k. o.						
29.	C-146	Medlog 1125/15, 1124/8	L	686	51.530	13.034	64.564	EH
		1123/8 k. o. Medlog						EH
30.	C-147	1124/7, 1123/7, 1122/8 k. o.	L	570	50.750	10.830	61.580	
								
31.	C-149	Medlog 1123/3, 1122/3 k. o. Medlog	L	725	51.525	13.775	65.300	EH EH
32.	C-150	1123/9, 1124/10, 1121/15, 1121/14 1122/15 k. o.	L	685	51.325 1	13.015	64.340	
								
V 33.	C-151	Medlog 1122/9	L	549	50.645	10.431	61.076	EH
34	C-152	k. o. Medlog 1121/8, 1122/6 k. o. Medlog	L.	760	51.700	14.440	66.140	EH 1 EH
35.	C-153	1122/4, 1122/10, ' 1121/6, 1121/3, 1121/5. 1114/15	L	770	51.750	14.630	66.380	
								
								
36.	C-154	k. o. Medlog 1121/4, 1122/5, 1114/14 k. O.	L	586	50.830	11.134	61.964	EH
37.		Medlog '1097/1	N	825	32.025	15.575	47.600	VH
38.	_	k o. Sp Hudinja 537/9 k. o.	H	599	60.900	14.381	75.281	EH
Sp: Hudinja
<r
Tek. st.	Gradbena številka	tnPaka, oV		Površine v m*	Komunalna ureditev	Zemljišče din	Izklicna cena din	Vrsta gradnje
39.	III VZ-l	957/9 k. o. Ostrožno	O	523	50.515 4	9.932	60.447	EH
40.	III VZ-2	957/8 k. o. Ostrožno	O	547	50.635	10.393	61.028	EH
41.	III VZ-3	957/6 k. o. Ostrožno	o	705	36.425	13.395	49.820	VH
42.	III VZ-4	957/5 k. o. Ostrožno	o	456	35.180	8.664	43.844	VH
43.	III VZ-5	957/4 k. o. Ostrožno	o	647	36.135	12.293	48.428	VH
44.	III VZ-6	957/3, 959/2 k. o. Ostrožno	o	482	35.310	9.158	44.468	VH
45.	III VZ-7	957/2, 959/1 k. o. Ostrožno	o	293	34.365	5.5Q7	39.932	VH
46.	III VZ-8	962/7 k. o. Ostrožno	o	407	34.935	7.733	42.668	VH
47.	III VZ-9	957/10, 962/8, k. o. Ostrožno	o	470	35.250	8.930	44.180	VH
48.	III VZ-10	962/9 k o. Ostrožno	o	403	34.915	7.657	42.572	VH
49.	III VZ-11	962/10 k. o. Ostrožno	o	473	35.265	8.987	44.252	VH
50.	O-I-l	900/18 k. o. Ostrožno	o	344	29.620	6.536	36.156	VH
51.	0-1-2	906/65 k. o. Ostrožno	o	186	28.830	3.534	32.364	VH
52.	0-1-3	906/66 k. o. (Ostrožno	o	185	28.825	3.515	32.340	VH
53.	0-1-4	906/67 k. o. Ostrožno	o	189	28.845	3.591	32.436	VH
54.	0-1-5	906/68 k. o. Ostrožno	o	292	29.360	5.548	34.908	VH
55.	b-25	163/4 k. o. Vojnik	v	641	36.105	12.179	48.284	EH
56.	b-23	163/1 k. o. Vojnik trg	v	596	35.880	11.324	47.204	EH
57.	b-24	163/2 k. o. Vojnik trg	v	616	35.980	11.704	47.684	EH
58.	b-20	124/59, 163/6, 161/11, k. o. Vojnik trg	v	966	37.730	18.354	56.084	EH
59.	b-21	163/7, 161/10, 161/2 k. o. Vojnik trg	v	1037	38.085	19.703	57.788	EH
60.	b-12	161/14, 161/19 k. o. Vojnik trg	v	730	36.550	13.870	50.420	EH
61.	b-8	161/21, 161/5 160/8 k. o. Vojnik trg	v	637	36.085	12.'103	48.188	EH
62.	b-1	160/3, 160/1, 161/8, k. o. Vojnik trg 171/26	v	1550	40.680	29.564	70.244	EH
63.	b-3	161/9, 161/7, 160/4, 160/7, 171/12 k. o. Vojnik trg	v	2539	45.595	48.241	93.836 /	EH
64.	b-4	160/5, 171/11 k. o. Vojnik trg	v	614	35.970	11.666	47.366	EH
65.	b-9	160/9, 171/25, 161/22 k. o. Vojnik trg	v	529	35.545	10.051	45.596	EH
66.	—	del 1579/2 k. o. Dobrna	D	cca 600	405.000	11.400	416.400	T
67.	—	del 2307 k. o. Celje	J	100	500.000	2.000	502.000	. T
68.	—	'614/1, 614/5	v	557	35,685	10.583	46.268	EH
k. o. Vojnik trg
VH =	vrstna hiša	v	O	= soseska	Ostrožno
1/2 D =	polovica dvojčka	N	= soseska	Nova vas
EH =	enodružinska hiša	D	= soseska	Dobrna
= soseska Lava	J	— staro mestno jedro
= soseska Vojnik	T	= trgovina
Izgubljene listine
preklicujejo
Abram Silva, Ljubljana, Prijateljeva 4, zdravstveno izkaznico, št. 650055.	787
Albijani Franc, Polzela, GOTP »Usluge«, zdravstveno izkaznico, št. E-22.	891
Alidžić Latif, Kranj, Begunjska 7, delovno knjižico, reg. št. 18651, ser. št. 21871.	992
Andrijasič Marcel, Koper, Kampel 54, spričevalo o gradbeni delovodski šoli v Ljubljani, izdano leta 1966.	903
Anzeljc Milena, Grahovo, Bločice 8, zdravstveno izkaznico, številka 312467.	832
Anžlovar Janez, Ljubljana, Milana Majcna 8, zdravstveno izkaznico.	904
Badnjički Jolanda, Celje, Titov trg 8, zdravstveno izkaznico, številka J-15582.	833
Bogaroš Leopold, Ljubljana, Domžalska 20, zdravstveno izkaznico, št. 183038.	865
Bandelj Viktor, Gabrovica pri Komnu 63, zdravstveno izkaznico, št. 213540.	781
Barba Sonja, Obrov, Bregarje 3, zdravstveno izkaznico, številka 95996.	820
Batič Jožef, Miren 234, prepustnico, št. 18362.	1018
Bauer Majda, Sežana, zdravstveno izkaznico, št. 680861	563
Belovič Franc, Krapje 49, Ljutomer, delovno knjižico.	1012
Benčič Jože, Litija, Na gričku 4, spričevalo III. letnika centra strokovnih šol v Ljubljani, elektromehanska stroka, izdano leta 1971. 789 Berbič Abulah. Ljubljana, Poljanska 66, zdravstveno izkaznico. 790 Bevc Alojzij, Grosuplje, Pod gozdom 3/3, zdravstveno izkaznico, št. A-048793.	866
Blazinšek Friderik, Šmartno v Rožni dolini, Brezova 15, zdravstveno izkaznico, št. 265336.	821
Boleh Štefan, Neradnovci 50, zdravstveno izkazriico.	1026
Brdar Zuhdija, Jesenice, Cesta 1. maja 38, zdravstveno izkaznico, št. II 6r511814.	887
Bregar Božo, Ribnica, Kolodvorska 23, zdravstveno izkaznico. 791 Brišer Andrej, Črnuče, Pasterkova pot 1, zdravstveno izkaznico, št. 447163.	905
Budna Pavel, Ljubljana, Rojčeva 11, spričevalo o zaključnem izpitu OŠ — dopisna delavska univerza v Ljubljani, izdano leta 1965.	755
Bulajič Vinko Žepčc, Bistrica bb. zdravstveno izkaznico.	867
Bunič Ratko, Ljubljana, Šmartin-ska 135, zdravstveno izkaznico. 792 Ceglar Milan, Ivančna Gorica. Ga-berje 13, zdravstveno izkaznico, št. 249718 na ime Ceglar Milan, zdrav-
stveno izkaznico, št. 249717 na ime Ceglar Marija, zdravstveno izkaznico št. 249720 na ime Ceglar Dušan in zdravstveno izkaznico, št. 249750 na ime Ceglar Andrejka vse kmetijskega zavarovanja.	993
Celec Irena, Ljubljana, Stara Ježica 9, zdravstveno izkaznico. 793 Cestnik Silvo, Prebold 5, vozovnico s 50 “/o popustofn, št. 386, izdalo podjetje Izletnik Celje.	1003
Ciber Stane, Ljubljana, Koseskega 1, dijaško avisto vozovnico, št. 11774 za relacijo Mestni log—Kajuhova, izdano od podjetja »Viator«, Ljubljana.	794
Cokan Jožica, Šmartno v Rožni dolini, Gorice 13, zdravstveno izkaznico, št. 666085.	834
Colja Alojz, Bled, Aljaževa 5, spričevalo o zaključnem izpitu vajenske šole Tržič.	1029
Čepon Jože, Praprošče 5, zdravstveno izkaznico in delovno knjižico.	868
Čretnik Zdravko, Ljubljana, Stritarjeva 14, zdravstveno izkaznico, št. 417792/11.	869
čurih Franjo, Kranj, Cesta JLA 38, zdravstveno izkaznico, številka 303704.	795
Dašlov Žarko, Kočevska Reka/ zdravstveno izkaznico.	822
Doblekar Brane, Šmartno pri Litiji, Dragovšček 11, zdravstveno izkaznico, št. 236647.	1030
Draganič Zdravko, Zalog, Železniško novo naselje, zdravstveno izkaznico, št. 553309.	870
Duša Igor, Ljubljana, Križevniška 3, zdravstveno izkaznico.	756
Emeršič Silvo, Cirkulane, Gradišča 51, zdravstveno izkaznico, številka 738.	796
Erjavec Doroteja, Ljubljana, Za-pužka 111, spričevalo o zaključnem izpitu OŠ Valentina Vodnika, izdano leta 1961/62.	797
Esmerovič Mustafa, Ljubljana, Poljanska 66, zdravstveno izkaznico.	871
Eterovič Antonija, Ljubljana, Žerjalova 18, zdravstveno izkaznico.	906
Falkan Neža, Kuzma, Dolič 9, zdravstveno izkaznico, št. 124902 kmetijskega zavarovanja.	994
Ferjančič Ždenko, Renče, Lukeži-či 2, zdravstveno izkaznico, številka 147784.	995
Fligo roj. Podreka Štefanija, Koper, Oljena pot 9F, delovno knjižico.	996
Frank Zdenka, Ljubljana, Tržaška 35, zdravstveno izkaznico, št. 200675,	848
Fruda Rozalija, Vrhovo 56, zdravstveno izkaznico.	1019
Gergjek Terezija, Beltinci, Panonska 27, zdravstveno izkaznico, št. A-009997.	348
Geršak Štefan, Lom 3, Mežica, zdravstveno izkaznico.	1027
Golba Janez, Duplje, Podbrezje 13. zdravstveno izkaznico, številka A-234566.	823
Gole Jože, Dobrnič, Gornja vas 5, zdravstveno izkaznico, številka 651844.	798
Gombač Ada, Izola, Pittonijeva 3, zdravstveno izkaznico, številka 741052.	1004
Grigič Pero, Ljubljana, Cesta dveh cesarjev, zdravstveno izkaznico. 907 Grošelj Silvij, Sežana, Bolnica Ivana Regenta, zdravstveno izkaznico, Št. 358493.	892
Gudec Josip, Ljubljana, Kavškova 5, zdravstveno izkaznico, številka 087522.	872
Halihodžič Hasam, Ljubljana, Pokopališka 42, zdravstveno izkaznico.	799
Hauptman Alojzija, Desternik 23, zdravstveno izkaznico, št. 10240 na ime Alojzija in št. 10245 na ime Alojz.	888
Hiršenfelder Pavla, Zabnica, Sr. Bitnje 57, zdravstveno izkaznico, št. 190-359/72 na ime Novšak Nevenka.	889
Hočevar por. Arayn Barbara, Ljubljana, Židovska 1, zdravstveno izkaznico.	757
Horvat Jožica, Ljubljana, Cesta v Šmartno, zdravstveno izkaznico, št. 037671.	800
Horvat Janez, Cernelavci 71, zdravstveno izkaznico.	11602
Hoti Ahmed, Ljubljana, Podmil-ščakova 51, zdravstveno izkaznico.	873
Ivčev Angel, »Jadran-Ciciban« Miren, Miren pri Gorici, zdravstveno izkaznico.	644
Jager Frančiška, Sadinja vas 4, Dobrunje, zdravstveno izkaznico. 908 Jalšovec Monika, Čakovec, Sivlca,. zdravstveno izkaznico.	835
Jemec Franc, Cirkovce 55, zdravstveno izkaznico.	893
Jerant Franc, Mala Štanga 3, zdravstveno izkaznico, številka A-089891.	801
Jevšnik Franc, Celje, zdravstveno izkaznico, št. A-21937.	738
Jovanovič Aleksander, Zg. Kašelj 119a, zdravstveno izkaznico. 802 Judnič Ivan, Ljubljana, Kolczijska 36, zdravstveno izkaznico.	874
Kaligarič Zvesta Danila, Izola, Kosovelova 19, propustnico, št. PVS 1568.	739
Kastelic Ana, Ljubljana, Pirčeva 11, zdravstveno izkaznico.	758
Kejžar Stane, Škofja Loka, Šolska ulica 10, zdravstveno izkaznico, št. 009099.	1013
Klemenc Ana, Preserje, Rakitna 67, zdravstveno izkaznico.	875
Knaus Franc, Nova vas, Ravne na Blokgh 7a, zdravstveno izkaznico.	803
Knežević Aleksander, Gračarica, zdravstveno izkaznico.	760
Knežević Boro, Gračarica, zdravstveno izkaznico.	759
Knežević Beško. Kočevje, Koblarje 3, zdravstveno izkaznico, številka 4R0252/II.	1020
Knor Marina, Ljubljana, Stadionska 13. zdravstveno izkaznico. 804 Kogovšek Jože, Repnle 46, zdravstveno izkaznico, št. 06145.	805
Kokaš Dragica, Murska Sobota, Černelavci 87, zdravstveno izkaznico, št. 590322 na ime Kokaš Dragica in zdravstveno izkaznico, št. 190032 na ime Kokaš Evgen.	894
Kolar Stanko, Lovrenc na Dravskem polju, Apače 17, zdravstveno izkaznico, št. 289927.	824
Kosmač Jožica, Ljubljana, Celovška 195, invalidsko brezplačno vozovnico, št. 502 izdano od podjetja »Viator-« Ljubljana.	909
Kotnik Jožefa, Košišče 8, Kamnik, zdravstveno izkaznico.	1031
Kovač Andrej, Ljubljana, Cesta v gorice 4, zdravstveno izkaznico. 806 Kovač Marjan. Kranj, Suha 28, diplomo ekonomskp srednje šole Kranj, izdano leta 1963.	761
Kovač Stefan, Černelavci 70, Murska Sobota, zdravstveno izkaznico, št. J 009977.	646
Kovačevič Izet, Zavidoviči, Kovači 76, zdravstveno izkaznico. 876 Kqvs Marija, Gradišče 40a, Tišina, zdravstveno izkaznico. 1028 Krajnc Juljana, Gorica pri Slivnici, Bukovje v Babni gori, zdravstveno izkaznico.	825
Krese Albin, Ljubljana, Podrož-niška 2, delovno knjižico.	349
Kropivšek Olga, Motnik 7b, zdravstveno izkaznico.	910
Krumpak Marica, Rogaška Slatina 152, zdravstveno izkaznico, št. 320014.	1021
Lasič Živojin, Ljubljana, Grafe-nauerjeva 37, spričevalo III. moška realna gimnazija v Ljubljani, izdano leta 1941, št. 128.	762
Ločnikar Janez, Domžale, Savska 2, zdravstveno izkaznico.	807
Lorger Stanislav, Gornja vas 7, Šmarje pri Jelšah, zdravstveno izkaznico.	1005
Lovič Anka, Ljubljana, Bethovno-va 9, zdravstveno izkaznico. 850 Majcen Matija. Melinci 48, Beltinci, spričevalo 6. razreda osnovne šole Beltinci, izdano 26. VI. 1962.	566
Malavašič Nada, Zalog, Agrokom-binatska 13c, zdravstveno izkaznico.	808
Murič Manja, Nova Gorica, Pod vinogradi 1, zdravstveno izkaznico.	895
Marinkovič Borsa, Ljubljana, Vide Pregarčeve 34, delovno knjižico. 809 Marolt Peter, Smarca pri Kamniku, zdravstveno izkaznico, številka 226361.	763
Masnec Ivan, Škofja Loka, Novi svet 16, delovno knjižico.	877
Medved Igor, Ljubljana, Praprot-nikova 5, študentsko zdravstveno izkaznico.	851
Mirč roj. Bračun Rosvita, Brestanica 148, spričevalo 1. razreda gimnazije, izdano za šolsko leto 1967/68 v Brežicah.	-	852
Mirjanič Božo, Ljubljana, Drenikova 17, zdravstveno izkaznico, št. 037763.	810
Midžan Juso, Škofja Loka, Tavčarjeva 16, zdravstveno izkaznico, št. 669683.	826
Modic Slavka, Nova Gorica, Gregorčičeva 14, zdravstveno izkaznico, št. 151199/III.	568
Navotnik Marija, Legeno 156, Slovenj Gradec, delovno knjižico. 262 Nemec Jakob, Videm pri Ptuju, Dravinjski vrh 4, zdravstveno izkaznico, št. 827377.	827
Nikolov Dragi, Ljubljana, Koseskega ulica 23, zdravstveno izkaznico.	878
Novak Anica, Ljubljana, Podutiška 65b, zdravstveno izkaznico. 879 Novak Ivanka, Jesenice, Titova 20, zdravstveno izkaznico, številka 529537.	828
Novak Rudolf, Ljubljana, Slomškova 15, zdravstveno izkaznico, št. 43074/51.	853
Olaj Vida, »-Mura«, Murska Sobota, zdravstveno izkaznico, številka 014466.	836
Padovan Bruno, Šempeter, Cesta goriške fronte 56, prepustnico, št.. 19470 po VP.	837
Mohorko Anton, Majšperk, Podlože 104, zdravstveno izkaznico. 890 Padovan Bruno. Šempeter pri Gorici, Cesta Goriške fronte 56, zdravstveno izkaznico, št. 289240/11.	911
Paternoster Lojzka, Ljubljana, Božičeva 5, zdravstveno izkaznico, št. 006813.	764
Pavša Suzana, Ljubljana, Pot na Rakovo Jelšo 15i, zdravstveno izkaznico.	'	765
Pavšer Marjan, Ljubljana, Šarho-va 32, zdravstveno izkaznico, št. 17350/11.	854
Pavlovič Vasilije, Ljubljana, Ljubeljska 31, -dravstveno izkaznico, št. 052900.	830
Peruš Jederta, Maribor, Krčevinska 49, zdravstveno izkaznico, št. 899789.	101
Pešič Stojanka, Stane Božurna, zdravstveno izkaznico.	766
Peternelj Marjan, Nevlje pri Kamniku, delovno knjižico, št. 2971.	811
Pipunič Nikica, Domžale, Zupančičeva 4, zdravstveno izkaznico. 912 Piralič Mevlida, Ljubljana, Vodnikova 89, zdravstveno izkaznico. 767 Pirc Sašo, Ljubljana, Kocjanova 5, zdravstveno izkaznico, številka 271136.	263
Podlivaški Štefanija, Hum na Sutli, Brezno Gornje 72, zdravstveno izkaznico, št. 377705.	997
Potočnik Leopold, Ljubljana, Pot na vzduše 12, zdravstveno izkaznico.	812
Pranjič Tadija, Brezovica 235 pri Ljubljani, zdravstveno izkaznico. 881 Preskar Peter, Zagreb, XIII Proletarske brigade 104, delovno knjižico in spričevalo o zaključnem izpitu industrijske kovinarske šole za fi-nomehanika, izdano leta 1950.' v Ljubljani.	813
Ramšak Ljudmila, Vojnik 40, delovno knjižico.	829
Rastija Luka, Ljubljana,. Ptujska 52. zdravstveno izkaznico,	814
Ravnikar Polonca, Ljubljana, Vodnikova 251, zdravstveno izkaznico.	882
Reberjiršek Martina, Celje, Ulica 29. novembra 22, zdravstveno izkaznico. '	831
Regven Milan, Dcsinič, Gaber 17, zdravstveno izkaznico.	998
Remic Frančiška, Dobletina 39, Nazarje, zdravstveno izkaznico, št. 269002.	784
Sedevčič Milan, Ljubljana, Gra-blovičeva 36, spričevalo TK mehanične šole »Iskra« — poklicna šola, izdano leta 1968.	913
feerajnih Vesna, Ljubljana, Gradišče 8, indeks filozofske fakultete, Univerze v Ljubljani.	856
Sheremet Sabit, Ljubljana, Vjška 58, zdravstveno izkaznico.	857
Sihič Albert, Kruplivnik 46, Grad, zdravstveno izkaznico, številka 301691.	838
Škrinjar Miloš, Zagorje, Zupančičeva 13, spričevalo o pomočniškem izpitu mizarske stroke št. 4276/60, izdano leta 1960 v Trbovljah. 815 Sotošek Vladimir, Ljubljana, Ze-Ijarska 5, zdravstveno izkaznico, št. 614910.	914
Srakar Janez, Ljubljana, Celovška 99 b, zdravstveno izkaznico. 884 Stanič Vladislava, Ljubljana, Šišenska 43, zdravstveno izkaznico. 915 Stanisavljevič Čedomir, Ljubljana, Letališka cesta, zdravstveno izkaznico, št. 614767.	768
Starc Jožefa, Kortine 2, črni kal, zdravstveno izkaznico, številka 1-024935.	999
Sterle Franc, Kozarišče 21, Stari trg pri Ložu, delovno knjižico, št. 598.	12810
Stojkovič Stojan, Ljubljana, Pov-šetova 9, zdravstveno izkaznico, št. 2045310.	883
Stokič Mate, Rijeka, Miči Voljak
3,	zdravstveno izkaznico, številka
106415 .	830
Škafar Slavica, Celje, Ljubljanska 93, spričevalo o zaključnem izpitu OS, izdano leta 1968.	1023
Skoberne Angela, Celje, Ostrožno 42, zdravstveno izkaznico.	1006
Štarbek Ciril, Ljubljana, Prisojna 1, spričevalo o zaključnem izpitu poklicne šole trgovske stroke v Ljubljani, izdano leta 1947,	916
Strekelj Ivana, Ljubljana, Cesta dolomitskega odreda 68, zdravstveno izkaznico, št. 040289.	917
Štrukelj Maks, Krašnja, Kompolje
4,	zdravstveno izkaznico.	769
Strumelj Valentina, Ljubljana, Kajuhova 42, zdravstveno izkaznico, št. 4111.	770
Šušter Antonija, Šmartno v Tuhinju, Potok 5, spričevalo o zaključnem izpitu OS Toma Brejca v Kamniku izdano leta 1972.	•	771
Taravari Sadri, Ljubljana, Studentsko naselje blok 4, zdravstveno izkaznico.	918
Tomažič Tonček, Zagorje ob Savi, Pintarjeva 4. zdravstveno izkaznico, št. 348389.	1024
Tomšič Jože, Kamnik, Smarca 92, dijaško avisto vozovnico za relacijo Duplica—Ljubljana, izdano od podjetja »Viator«, Ljubljana.	855
Tončer Irena, Mengeš, zdravstveno izkaznico, št. 221211.	772
Toplak Ivan, Ptuj, Rogozniška 33, zdravstveno izkaznico, številka 814134 in delovno knjižico, številka 15202.	1000
Torić Gavro, Ljubljana, Zelena pot 20, zdravstveno izkaznico, št. 199042 na ime Torić Borislav. ^	885
Toromanovič Fatima, Ljubljana, Aleševčeva 47 b, zdravstveno izkaznico, št. 335722.	989
Trajčev Sarafin, Jesenice, Titova 106, zdravstveno izkaznico, številka IIJ-293999.	1032
Tratnik Blaženka, Ljubljana, Stra-jeva 1, zdravstveno izkaznico, številka 309699.	858
Tratnik Emil, Celje, Na rebru 6, zdravstveno izkaznico.	1001
Tratnik Silva, Ljubljana, Jakšiče-va 3, zdravstveno izkaznico. '	773
Tumpa Vladimir, Hrpelje 20 b, Samski dom, zdravstveno izkaznico,	864
Turk Marija, Litija, Cesta zasavskega bataljona 22, zdravstveno izkaznico.	816
Urh Peter, Stahovica, Kališe 13, zdravstveno izkaznico.	1002
Valenčič Vladimir, Dol 19, Borovnica, zdravstveno izkaznico in delovno knjižico, ser. št. II 1258568, reg. št. 127105.	774
Vehar Drago, Ljubljana, Postojnska 11, zdravstveno izkaznico. 990 Vester Jožica, Tržič, Cankarjeva 19, zdravstveno izkaznico, številka 281326.	896
Vilfan Jože, Ljubljana, Gregorčičeva 13 a, zdravstveno izkaznico, št. E 403761.	859
Vizjak Mojca, Ljubljana, Pot ilegalcev 9, dijaško avisto vozovnico, št. 6712 za relacijo Trata—Aškerčeva, izdano od podjetja »Viator«, Ljubljana.	886
Vladimirovič Ljubivojka, Ljubljana, Zaloška 3, zdravstveno izkaznico.	775
Vocomih Iva, Ravne na Koroškem, Prežihova 4, delovno knjižico, številka 12664.	786
Vrbovšek Viktor, Celje, Šlandrov trg i, zdravstveno izkaznico, številka 648750	839
Vujinovič Milan, Ljubljana, Letališka cesta, zdravstveno izkaznico. 776 Weisseisen Borut, Zalog, Agro-kombinatska S 2, zdravstveno izkaznico.	x	991
Weitzer Miran, Ljubljana, Koseze 296, dijaško avisto vozovnico, številka 14192 za relacijo Sp. Dravlje— Šentvid, izdano od podjetja »Viator«. Ljubljana.	'	777
Zabavnik Jana, Ljubljana, Bizovi-ška 16, diiaško avisto vozovnico, št. 7438 za relacijo Dobninje—Ajdovščina, izdano od • podjetja »Viator«. Ljubljana.	778
Zor Alenka, Ljubljana, Smoletova 12, zdravstveno izkaznico.	817
Izdala -Uradni lisi SRS* - Direktni
Zornada Angel, Koper, Strma pot 17. zdravstveno izkaznico.	1033
Zupančič Stojan, Radovljica, Gubčeva 6, zdravstveno izkaznico, številka 46170 kmetijskega zavarovanja.	1025
Žagar Slavica, Ljubljana, Ulica Moše Pijade 18, zdravstveno izkaznico, 040632.	818
Žagar Zvonko, Črnomelj, Rodine 12, spričevalo II. letnika poklicne kovinarske stroke, izdano leta 1972 v Ljubljani.	819
Žilovec Otilija, Cankova, Stahovci 53, zdravstveno izkaznico, številka 295264.	840
Žavbi Vera, Ljubljana, Povšetova 71, delovno knjižico.	779
NOVO NOVO NOVO NOVO
■	SODOBNA ORGANIZACIJA IN TEHNIKA PISARNIŠKEGA DELA (M. Lorbar, S. Rakočevič)
Organizacija pisarniškega poslovanja, sodobni sistem urejanja gradiva, delovni postopki administrativne službe, tehnična ureditev v administrativni šoli, sodobni način vlaganja zadev v tekočem arhivu, obrazci-načrtovanje, uporaba in njihovo vloga pri racionalizaciji pisarniškega poslovanja, sodobna birotehnična sredstva, pisarniška mehanizacija, načrtovanje pisarniških prostorov in pohištvene opreme.
■	VARSTVO PRI DELU (prof. dr. Rudi Kyovsky, Rado Miklič, dipl. iur., Jernej Mlakar, dipl. iur., mr. sci. dr. Samo Modic, prof. dr. Levin Šebek, mr. sci. dr. med. Janko Sušnik, mr. sci. Slavko Vrhovnik, Franc Pavlin, dipl. ing., Vlado Drusany, dipl. ing., doc. dr. Aleksander Radovan, Boris Strohsack, dipl. iur., Vladimir Korun, dipl. iur.).
■	PRIMERJAVA USTAVNIH DOPOLNIL (Vasilij Polič)
■	ZBIRKA REPUBLIŠKIH FINANČNIH PREDPISOV S KOMENTARJEM (M. Rovanova, M. Ekart)
Zakon o uvedbi in stopnjah republiških davkov in taks, zakon o davkih občanov, zakon o načinu prevzema sredstev, pravic in obveznosti federacije za gospodarske investicije, zakon o nadomestilu za del obresti uporabnikom investicijskih kreditov na območju turizma v SRS, zakon o nadomestilu za del obresti za kredite za izvoz, zakon o nadomestilu za del obresti in o udeležbi SRS pri nekaterih kreditih v kmetijstvu in osnovni predelavi kmetijskih pridelkov, zakon o prispevku za uporabo mestnega zemljišča, zakon o sodnih taksah s taksno tarifo, zakon o upravnih taJcsah s taksno tarifo.
■	NAŠ NOVI DAVŠČINSKI SISTEM (dr. V. Murko)
■	PREDPISI O VPLAČEVANJU OBVEZNEGA POSOJILA ZA KREDITIRANJE HITREJŠEGA RAZVOJA GOSPODARSKO NEZADOSTNO RAZVITIH REPUBLIK IN AP KOSOVO S KOMENTARJEM
■	UZANCE ZA BLAGOVNI PROMET (sodniki višjega gospodarskega sodišča v Ljubljani)
■	PREVOZNE KLAVZULE (dr. P. Marc)
V ZALOGI:
■	ZAKON O PRAVDNEM POSTOPKU
■	TEMELJNI ZAKON O DELOVNIH RAZMERJIH S KOMENTARJEM IN SODNO PRAKSO
■	TEMELJNI ZAKON O DELOVNIH RAZMERJIH (prečiščeno besedilo)
■	DELOVNA RAZMERJA V PRAKSI
■	PRIROČNIK ZA IZOBRAŽEVANJE KADROV
■	NOVOSTI NA PODROČJU DELOVNIH RAZMERIJ
■	ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE V DELOVNIH ORGANIZACIJAH
■	PREČIŠČENO BESEDILO DOLOČB, KI ŠE VELJAJO PO UVELJAVITVI NOVIH USTAVNIH AMANDMAJEV
Temeljni zakon o podjetjih zakon o sredstvih delovnih organizacij, temeljni zakon o ugotavljanju in delitvi dohodka v delovnih organizacijah, temeljni zakon o volitvah delavskih svetov in drugih organov upravljanja v delovnih organizacijah.
NAROČILA SPREJEMA ČZP »GOSPODARSKI VESTNIK«, Ljubljana. Miklošičeva 38
m aaBi viini JteJnUi Mtian dioei - Tiska tiskarna -Tonete TomSlCa- » toublianl