156 din - Leto XL - Št. 22 Kranj, petek, 20. marca 1987 GLASILO L K T SOCIALISTIČNI ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO INA? tafeta jutri s Triglava strica slovenskih alpinistov in alpinistk se bo jutri dopoldne s štafetno palico li 2 vr^a Triglava, simbola slovenstva in jugoslovanstva. Alpinisti jo bodo pri-N (L?° ^reaarice, odtod pa jo bodo mladinski planinski vodniki ponesli do Mojstra-Pfj^, koder bo štafeta krenila do Bohinjske Bistrice, kjer bo ob 16. uri slavnostna Stj ***»Uev. Kljub vsem zapetljajem ostaja štafeta simbol mladosti, bratstva in enotno-Prodov in narodnosti Jugoslavije, ne glede na to, s katerega konca države krene. Se je hrana pocenila? Zdi se, da pri nas presojamo razmere v kmetijstvu po tem, kako dobro so založene police v živilskih trgovinah. Res je — trenutno nam ničesar ne manjka, vsega je zadosti. Toda ali bo tako tudi jutri in pojutrišnjem? Mleko in meso (poceni) uvažamo, spravljamo na kolena še tisto živinorejo v državi, ki kljubuje krizi, si zatiskamo oči pred resnico, da bi lahko pridelali hrane za dve Jugoslaviji, in pozabljamo, da je lastna hrana za vsako državo strateškega pomena. Kmetje ne bomo štrajkali, ne bomo šli na ulice s transparenti, posledice bodo drugačne, dolgoročne, je v sredo na pogovoru o kritičnih razmerah v slovenski živinoreji dejal eden od kmetov in opozoril na neskladja, ki se v tej kmetijski dejavnosti kažejo že leta in leta. Izdatki za prirejo enega litra mleka so se v desetih letih (1975-85) povečali 16-kratno, odkupna cena 13-kratno. Razmerje se je v zadnjem času še poslabšalo: stroški so od lanskega avgusta do letošnjega marca porasli za 56 odstotkov, cena mleka (in tudi mesa) pa je bila ves čas ista. Kaj to pomeni? Tudi najboljše in največje slovenske kmetije s 30 kravami in povprečno letno mlečnostjo 5000 litrov na kravo so zabredle v težave. Na kmetijah, kjer redijo 11 krav s povprečno mlečnostjo 3800 litrov, pa so že januarja z vsakim litrom mleka pridelali 33 dinarjev izgube (z vsakim kilogramom goveda pa 334). Kolikšni so stroški za liter mleka na kmetijah, ki redijo tri ali štiri krave in oddajo na leto manj kot deset tisoč litrov mleka, ni treba posebej ugotavljati; velja pa omeniti, da je takšnih kmetij v Sloveniji kar 90 odstotkov. Naj se sliši še tako nemogoče in neverjetno: hrana se je realno pocenila. Leta 1983 je bilo mogoče s povrečno slovensko plačo kupiti 719 litrov mleka ali 388 kilogramov sladkorja ali 731 kilogramov črnega kruha, lani pa kar 920 litrov mleka, 512 kilogramov sladkorja, 1346 kilogramov črnega kruha ... Je torej življenjska raven prebivalstva res že tako nizka, da je treba s »socialnimi cenami« (nekaterih) kmetijskih pridelkov ščititi delavski standard? Namesto odgovora dajemo v razmislek naslednje številke: lani so v Kranju prodali 1,3 milijona litrov mleka, 2,1 milijona litrov mineralne vode, 4,4 milijona litrov piva in 1,2 milijona litrov vina. q Zaplotnik Nedeljo *V>hod na Porezen st tani» 18. marca — Lan-t^a 11. pohoda na 1632 $t*T°v visoki Porezen v v^in padlim v zadnji so-2Saz"ikovi ofenzivi 24. in 6' ttiarca leta 1945 proti /^tam 9. korpusa se je vozilo 4000 pohodnikov, p*h dosedanjih enajstih m nodov pa se je udeležilo TaJ 50 tisoč ljudi. ^v Nedeljo, 22. marca, bo-^ Pohodniki že dvanajstič Cb11 na Porezen. Na vr-porezna bo ob 11. uri Ži?m,nska slovesnost s priti b S žare- miličniki kade- p*no salvo. Porezen je še suf Snegom, zato je planinam Andreja Zvana-Bo- risa zaprt. Na vrhu Porezna bo mogoče dobiti le čaj, hrano pa naj pohodniki prinesejo s seboj. Nujna je zimska oprema, obvezno pa je treba zaradi varnosti spoštovati navodila vodstva pohoda. S petih strani se bo mogoče v nedeljo povzpeti na Porezen: iz Cerkna, Železnikov, Podbrda, Jesenic in s Petrovega brda. Organiziran odhod pohodnikov bo ob sedmih zjutraj iz Cerkna. Podeljene bodo spominske značke za dvakratno, štirikratno in šestkratno udeležbo. Za desetkratno udeležbo pa bodo podeljene posebne plakete. j. k. fubtjaraka banka Temeljna banka Gorenjske do v slovenski skupščini glasje Ipremembi ustave 'Jana, 18. marca lovenska skupščina je v sredo ;laša s predlogom predsedstva " 2aCetku postopka za spremembo jugoslovanske Bti u?* Slovenska skupščina je sprejela tudi stališč;i. ki pftjj^. Pomagala pri oblikovanju osnutka ustavnih spre-'*k\ijj>" v* sredo so delagati slovenske skupščine izvolili aO??lnsko komisijo za ustavna vprašanja Pričakovati Pik, ,"°do odloke sprejeli do konca marca v vseh repah'i ^?br! °*H'h Pokrajinskih skupščinah. Poleni naj bi /ve eCn,h > K5: Jsedstva S MU spi i pripravo osnutka ek spreminjanja ustave ni ■ldrugo leto Preglasovanja o Podarim-dobim se končuje V nedeljo žrebanje najlepših nagrad Kranj, 18. marca — Letošnja akcija Smučarske zveze Slovenije Podarim — dobim se bo v nedeljo končala. Po številu razglednic je bila rekordna, čeprav je še vedno čas za oddajo darilnih razglednic, ki morajo biti štiriindvajset ur pred žrebanjem na zbirnem mestu v Ljubljani. Glavno žrebanje bo v nedeljo med 17.15 in 18.45 in ga bo prenašala ljubljanska televizija. Oddaja bo popestrena z neposrednim javljanjem iz Sarajeva, kjer bo finale letošnjega tekmovanja za svetovni pokal v alpskem smučanju. Glavne nagrade še čakajo: montažna hiša, jadralno letalo, citroen bx, dvoosni kosilnik, zlata pudernica Krke, 5 milijonov dinarjev itd. j k. Da bo topla krušna peč — Lepo in toplejše vreme v začetku tedna je marsikoga zvabilo na piano. Tudi Trlejevi iz Zadnje vasi nad Begunjami, Ana, otroka Špela in Jernej Gomboc ter mama Milka Jerala, so izkoristili lepo vreme. Na prisojnih bregovih je sneg že odlezel in so se zato lahko lotili izdelovanja butar. Za krušno peč bodo in so zato lahko malo daljše. V krušni peči in za žganjeku-ho pokurijo na leto od 200 do 300 butar. Delati jih je treba ob starem mesecu; ob mladem mesecu so vlažne, les se solzi in ne gori, kot je treba. Tudi nekaj rjuh stelje so že nagrabili, saj zaloge žaganja pohajajo. (J. K.) — Foto: V. Perdan Erjavčevo kočo bodo porušili Kranjska gora, 19. marca — Planinsko društvo Jesenice se je odločilo za veliko prostovoljno akcijo. Letos 15. maja nameravajo porušiti povsem dotrajano Erjavčevo kočo na Vršiču. Na njenem mestu bodo postavili novo, ki jo bodo zgradili večinoma s prostovoljnimi prispevki in delom slovenskih planincev. V vseh slovenskih planinskih društvih prodajajo za gradnjo koče darilne bone, ki so dobro- V^ravnavanju osnutka sprememb. Pobudo za spre ?0ve 0 ustave in glavne smeri sprememb je delegatom »>Hj I skupšfiine obširno razložil član predse«! siva p0^ ne Oolanc, predsednik slovet. ine Mi- * pa je pojasnil slovenska stališča do sprememb Spremembo morajo v enakem be bliske m <>!)»■ pokrajinski skupŠČi teki skup i a o pobudi mr ustave. Več na drugi strani. .1. Košnji-k došel prispevek ljubiteljev planin. Planinci se zavedajo, da brez prostovoljnega prispevka nove koče ne bo, zato darilne bone precej kupujejo. Tudi 15. maja pričakujejo planinski odziv pri podiranju koče. Prostovoljcem bo planinsko društvo podelilo posebne članske izkaznice, v katere bodo vpisovali število opravljenih udarniških ur. V zahvalo bodo dobili značke ter enodnevno brezplačno bivanje v eni izmed planinskih postojank. Odzvale pa so se tudi delovne organizacije, ki bodo prispevale denar, material ali pa so se njihovi delavci odločili, da pomagajo pri gradnji nove Erjavčeve k0če' d. s. Stroka o dojenčkih Kranj, 19. marca —- Sekcija babic in sester je danes v Kranju pripravila zanimivo strokovno posvetovanje. O naporih za izboljšanje dojenja ter prizadevanjih hospitalnih in terenskih sester za enotna stališča pri negi in prehrani otrok je predavala Ivica Kopač. Primarij Igor Veter je govoril o 30 letih dela kranjske Bolnišnice za ginekologijo in porodništvo, Tihomir Riznar o prekinitvi nosečnosti pri ugotovljenih okvarah, Tatjana Dolenc-Veličkovič o zgodnjem odkrivanju in usposabljanju otrok z možgansko okvaro, Milica Kalan pa o preventivnem zobozdravstvu v Kranju. 2. STRAN NOVICE IN DOGODKI PETEK, 20. MARCAJJ PO SLOVENIJI IN JUGOSLAVIJI Ustavna razprava v slovenski skupščini Ustava mora graditi in ne utesnjevati Ljubljana, 18. marca — Predlog za spremembo ustave temelji na treh bistvenih komponentah: predlagane spremembe naj prispevajo k skupnemu hitrejšemu materialnemu razvoju; spremembe zagotavljajo popolnejše uresničevanje razredne in demokratične vsebine našega sistema; z racionalizacijo in izboljšanjem celotnega sistema je mogoče zagotoviti kvaliteto in pravočasno sprejemanje družbenih ter samoupravnih odločitev, je dejal v uvodni besedi član predsedstva SFRJ Stane Dolanc Stane Dolanc je v uvodni obrazložitvi še posebej poudaril: • Predlog predsedstva ni nastajal v zaprtih krogih, brez vpogleda javnosti in na nedemokratičen način. • Predsedstvo SFRJ trdno vztraja na stališču, da temeljnih ustavnih načel ne spreminjamo, ampak je treba izpeljati spremembe samo v normativnem delu ustave. • O legitimnosti SFRJ, nastali v NOB, doma in na tujem nikoli ni mogel nihče dvomiti in tudi danes ne more. To so doslej poskušali le ostanki razreda, ki smo ga zrušili, emigracija v tujini in zadnje čase nekateri samozvani znanstveniki protikomunistične orientacije doma. O tem ne bomo vodili nikakršnega dialoga. • Uresničitev predloga predsedstva SFRJ terja spremembo kakih sto členov ustave, od teh 27 na osnovi kritične analize, okrog 50 na osnovi javne reoprave in 13 na osnovi različnih posvetovanj na raznih ravneh. Ustavne spremembe morajo biti tudi boj zoper nor-mativizem. • Proizvajalne sile bomo hitreje razvijali na osnovi večje samoiniciativnosti in samostojnosti gospodarstva ter poslovanja na enotnem jugoslovanskem trgu, na osnovi večje mobilnosti družbenih sredstev. * • Gre za vsesplošno zahtevo, da v naši družbi povsod zagotovimo večjo odgovornost za upravljanje z družbenimi sredstvi in njihovo varovanje in za odgovornost nasploh. Nova ustava mora določiti enotne temelje za obdavčevanje tistega dohodka, ki ni rezultat dela. Ta del naj bi šel za uresničevanje skupnih ciljev. • Naš ekonomski sistem mora biti postavljen na tržne in ekonomske osnove, medsebojno povezan in s tem bo manj prostora za vmešavanje in odločanje države. • Ohranjamo odločanje o skupnih interesih in problemih na osnovi soglasja republik in pokrajin. Pobuda, da federacija ureja skupne temelje izobraževalnega sistema, ne zmanjšuje pravic socialističnih republik in pokrajin, da samostojno urejajo in zagotavljajo vsebino izobraževanja. Niso upravičene bojazni, da so ustavne spremembe možnosti vračanja na staro. Ni razprave in dialoga o obstanku SFRJ ter o bistvenih komponentah socialističnega samoupravljanja. T. Košnjek Plače v luči intervencijskega zakona Edina rešitev je delo Skorja Loka, 17. marca — Občinski izvršni svet je danes razpravljal o izplačilih osebnih dohodkov, ki jim zvezni intervencijski zakon ne dovoljuje prerasti povprečja zadnjih lanskih treh mesecev, razen če v delovnih kolektivih dokažejo, da so glede na višjo produktivnost in dohodek upravičeni do debelejših kuvert. Kako se ta »upravičenost« izračuna, pa še ne vedo, saj zakonodajalčevih navodil ni in ni... Prav je, da so bolje plačani delavci, ki bolj in več delajo, so menili člani izvršnega sveta in dodali, da je bila politika nagrajevanja predolgo pretirano »socialna«. To bodo morali doumeti tudi v delovnih kolektivih, odkrito priznati, da delavec v izgubarski tovarni, kjer ne gre prodaja, kjer nimajo dobrih proizvodnih programov, dobrega razvoja, dobre organizacije dela, ne more zaslužiti ravno toliko ali samo za par dinarjev manj kot delavec v poslovno uspešni tovarni. Seveda pa je druga stvar, kdaj in kako do tega preobrata prihajamo. Intervencijski zakon, ki mu še manjka pomemben del — navodila za izračun produktivnosti — gotovo ni najbolj poprečen, zato z nestrpnostjo pričakujemo republiški dogovor, ki bo to področje bolj »samoupravno« urejal. A dejstvo je, da je zakon tu, so poudarili v izvršnem svetu, zato nima pomena pretirano tarnati. Bolj pametno je, da se v delovnih kolektivih obrnejo vase, pogovorijo, kako bodo produktivnost in dohodek čim bolj povečali. Za izplačila marčevskih plač bodo morali res temeljito preštudirati navodila in uresničevanje lastnih planov, da se ne bo zgodilo, da bi morali aprila večji ali manjši kos plač vračati, ker jih bo Služba družbenega knjigovodstva zavrnila. Feburarskih izplačil ni zavračala, ker je obveljal dogovor, da v masi ne bodo presegala januarskih. Januarja pa je glede intervencijskega zakona prekoračilo osebne dohodke kar 54 organizacij združenega dela v loški občini. H. Jelovčan GLAS Ob 35-letnici izhajanja je kolektiv Gorenjskega glasa prejel red zaslug za narod s srebrno zvezdo Ustanoviteljice Gorenjskega glasa so občinske konference SZDL Jesenice, Kranja, Radovljice, Škofje Loke in Tržiča Izdaja Časopisno podjetje Glas Kranj, stavek Gorenjski tisk, tiska Ljudska pravica Ljubljana Predsednik izdajateljskega sveta: Boris Bavdek Gorenjski glas urejamo in pišemo; Štefan Zargi (glavni urednik in lirektor), Leopoldina Bogataj (odgovorna urednica), Marija Volčjak gospodarstvo, Kranj), Andrej Žalar (gorenjski kraji in ljudje), Cveto £aplotnik (kmetijstvo, kronika, Radovljica), Lea Mencinger (kultu r •), Darinka Sedej (razvedrilo, Jesenice), Helena Jelovčan (izobra-ž :vanje, iz šolskih klopi, škofja Loka), Jože Košnjek (notranja poli -j ui, šport), Danica Dolenc (zanimivosti, za dom in družino), Stojan S.ije (Tržič), Marjan Ajdovec (tehnični urednik), Franc Perdan in 5 )razd Sinik (fotografija). s isopis je poltednik. Izhaja ob torkih in petkih. Jar'ov '»- pristojnem mnenju 2i-im. s«»jniiM ta I. polletje 1987 je 4 JOP din Po drugi prekinitvi dela v LTH, Toplotni izmenjevalci Vodilni delavci pozabljajo, proizvodni pa ne Škofja Loka, 18. marca — Delavci iz obračunske enote Toplotni izmenjevalci tozda Hladilstvo v Tovarni hladilnih naprav ao V° ski septembrski prekinitvi dela minuli petek, 13. marca, ponovno ustavili stroje. Za čim bolj objektivno razlago vzrokov sa^5| prosili Metoda Ferbarja, predsednika konference osnovnih organizacij zveze sindikatov v LTH, stališče pa je posredoval tudi S*0*1 Bartol, predsednik občinskega sveta zveze sindikatov Škofja Loka. # Najprej vprašanje Metodu Ferbarju: je druga prekinitev vsebinski podaljšek prve? »Septembrska prekinitev je imela zlasti štiri vzroke. Prvič: delavci z najnižjimi osebnimi dohodki niso zaslužili dovolj za primerno življenje. Drugič: vse pobude delavcev z nizkimi plačami, ki dosegajo normalne delovne rezultate, so v delovni organizaciji naletele na več ali manj gluha ušesa. Tretjič: boleče bode v oči velika razlika med najvišjimi in najnižjimi zaslužki: nihče ne terja uravnilovke, vendar pa sta zgornja in spodnja meja le pretirano vsaksebi. In četrtič: zaradi zaostrovanja norm niso bili izpeljani ustrezni ukrepi za nagrajevanje.« # S kakšnim sklepom ste se tedaj razšli? »Da bomo pri izračunu osebnih dohodkov takoj upoštevali spremembo normativov in da bomo v sistem nagrajevanja čim prej vnesli nekaj novih meril.« • Če ste to speljali, zakaj torej ponovno prekinitev? »Prekinitev sama je nekoliko presenetila, ker smo zaradi dobrih poslovnih rezultatov v februarju kljub intervencijskemu zakonu o osebnih dohodkih ohranili povprečno vrednost točke na januarski ravni. Povprečna vrednost je ista za delovno organizacijo, po posameznih organizacijskih enotah pa je glede na uspešnost različna. Organizacijska enota Toplotni izmenjevalci je dobila izplačano vrednost točke za 4,7 odstotka višjo kot januarja, kar pa ni sorazmerno z njihovo uspešnostjo. Če ne bi bilo intervencijskega zakona, bi zaslužili več.« • Je to edini razlog za prekinitve? »V pogovoru z delavci smo ugotovili, da so razlogi za ustavitve dela enaki kot prvič. Samo četrta točka iz septembrskega dogovora je bila uresničena. Najbolj boleče je, ker niso uresničene spremembe v sistemu nagrajevanja. Pri analiziranju vzrokov moramo poseči v zadnje tri mesece preteklega leta, ko smo na osnovi napol informacij o zamrznitvi osebnih dohodkov včasih nagrajevali tudi prek rezultatov, ki smo jih dosegli v tekočem mesecu. V prizadevanjih, da ostanemo s plačami na ravni drugih tovarn v občini, smo zavestno zmanjševali akumulacijo. Ne glede na to so nas podražitve življenja pripeljale v položaj, ko zahteve intervencijskega zakona predstavljajo v praksi težko premostljivo oviro. Poraja se vprašanje, kako najnižjo plačo, 120.000 dinarjev, ki je po mnenju delavcev odločno prenizka, še znižati. Kot rešilna bilka se v intervencijskem zakonu kaže nagrajevanje produktivnosti in racionalnejše porabe materiala, za kar pa še nimamo ustreznih navodil zakonodajalca. Vprašanje je, če so zasdne rešitve, ki jih iščemo z interventnim zakonom, sploh smiselne. Rešitev je čim prejšnje sprejetje republiškega dogovora o delitvi dohodka in osebnih dohodkov, ki bo prinesel formulo za nagra- V Kompasu prekinili delo Pladnji v kotu, ugled pa na tleh Kranjska gora, 19. marca — Minuli petek so v Kompaso-vem hotelu v Kranjski gori natakarji prekinili delo Ko so minuli petek v hotelu Kompas v Kranjski gori natakarji prekinili delo — deset natakarjev ni hotelo streči v petih »rajonih« — so morali na vrat na nos poiskati natakarje v drugih hotelih. Bila je Planica in nepopisna gneča v vsej Kranjski gori. Ko so natakarji in drupi dobili plačilne listke, so zaradi nižjih osebnih dohodkov vrgli pladnje v kot in odšli. Prekinitve dela so že kar vsakdanjost in kot kaže, jih bo še več, saj številni delavci s tako nizkimi osebnimi dohodki res ne morejo več živeti. Tudi v Kompasovem primeru ne, saj so zaslužili znatno manj kot so pričakovali, čeprav so delali nadure. V takih primerih vedno privzdignejo temperaturo tudi krhki medsebojni odnosi in ko prekipi, je prepozno. Pri Kompasovih delavcih pa žal ne gre le za nezadovoljstvo, ki smo mu priča in ki mu bomo vedno bolj, zdaj tu zdaj tam. Kompaso-vi natakarji, sicer v turistični Kranjski gori vedno cenjeni po svoji strokovnosti in dobrem delu, so se, četudi upravičeno, uprli v dneh, ko so se v zgornjesavski dolini zaradi Planice mudili številni ugledni domači in tuji gostje, tuji in domači skakalci, novinarji... Slaba novica ima peruti kot ptica, zato njihovega srda in gne- va pred domačo m tujo javnostjo ni bilo mogoče skriti. V takih dneh še najmanj... Zakaj skriti? Načelno in sploh bolj škodi kot koristi, če se nezadovoljstvo prikriva ali taji, pri kranjskogorskih Kompasovcih pa bi bilo bolje, če za njihov »štrajk« — če je to sploh bil •štrajk« — ne bi zvedel nihče. Naj bodo težave še tako hude, plače še tako nedopustno in nevzdržno slabe, medsebojni odnosi še tako na tleh - ugledu Kompasa, Kranjske gore in našemu ugledu nasploh ne bi smeli tako zelo škodovati. Najbrž je težko držati na vajetih zavest in čuvati svoj in družbeni ugled, če ti izroče domala prazno kuverto, res se ne moreš na široko smehljati tujim in domačim gostom ter se s polnimi pladnji vrteti okoli njih — a pomisliti bi bilo vendarle treba, kakšno neugodne ali celo usodne posledice imajo lahko taki načini in prekinitve, če prihajajo ob najbolj neugodnem in docela nesprejemljivem času. Ničesar več niso in ne bodo dosegli, če so se uprli v času največje gneče. Nedvomno so tako bolj odmevno opozorili nase, a obenem so sebi, svoji delovni organizaciji in nam vsem v svetu le še bolj škodovali... d. Sedej Prostranstva na diapozitivih škofja Loka, 20. marca — V s-edo, 25. marca, bo ob 17. uri v knjižnici Ivana Tavčarja na večeru z diapozitivi predaval Viki Grošelj o Prostranstvih črnega granita. J H« ..«,,.1^1.111 ui najvišjimi F""~7. -fl %% »To vprašanje se navezuje na različnost kriterijev, ki veljajv^ ocenjevanje uspešnosti direktorjev. Težko je namreč verjeti, d*^ jevanje uspešnosti dela. Nikakor namreč ni prav, da bi pri vanju stimulirali tiste, ki so za osebne dohodke tvegali to&.gfi akumulacijo. Ugotovimo lahko, da trenutno ni zakonskih moz° za povečanje osebnih dohodkov.« — > • Kaj pa velik razkorak med najnižjimi in najvišjimi plačajo*; za nagrajevanje direktorjev v letu 1987 temeljijo na doS?^ gospodarjenja iz leta 1985 (ki so bili ugodnejši kot zdaj). Tako b° ^ junija, ko bomo vzeli kriterij 1986. leto. Hkrati pa zahtevamo, <**^ drugi delavci nagrajeni po rezultatih dela tekočega meseca. ^° .^ti do anomalij kot, na primer, v tozdu Hladilstvo, kjer imamo naj s, plačanega direktorja, čeprav je tozd na osnovi slabih lanskih & tatov v interni sanaciji.« • Kakšno »tolažbo« ste torej ponudili delavcem Toplotnih izr»en'f valcev? .m> »Rešitev je predvsem v spremembah oziroma dopolnitvah si ma nagrajevanja, ki jih še nismo uresničili. Za počasnost lahko1 mo opravičila, ki pa glede na časovni odmik obeh prekinitev te zdržijo. Gotovo bo v zvezi s tem treba odpreti vprašanje odgovo sti. Na koncu sestanka smo sklenili, da iščemo rešitve s hitrina stopkom sprejemanja sprememb in dopolnitev interne zakonodaj področja nagrajevanja.« • Sandi Bartol, kaj pa vi menite o raznie^ v Tovarni hladilnih naprav? » Tovarna je druga največja v loški o^ ni, saj je v njej zaposlena desetina vseja lavcev. Dolgo je bila in je še pojem za 0°^, poslovanje. Ima nekatere izjemno PerS£jj8r vne programe na področju livarstva, °r . ^ stva in hladilne tehnike. Dogajanja v tej ^ občinski sindikat spremlja tudi zato, . # se lani pojavljali nemiri med delavci, ki8 v obdržali v zavračanju zaključnih ra jjte prekinitvah dela, slabem delu delegatov.^ se nadaljuje tudi letos. LTH po povprečnem osebnem dohodku f v zgornjo polovico loškega gospodarstva. Poznamo vrsto tovarni ,y imajo nižje povprečje, a ne prihaja do tako zaostrenih odnosov LTH. • .jjjf V občinskem svetu imamo dokaj obsežno mapo delovanja nj^. vega sindikata, s katerim smo lani dobro sodelovali, budno sp ^ ljali razprave, predloge, pripombe delavcev. Spremljamo tudi P^jj, vne rezultate. Na osnovi vsega tega občinski svet podpira po^gjjjV prizadevanja konference sindikalnih organizacij v LTH, Pre^vA^ smislu izboljšanja gospodarskih rezultatov, ki so v nekaterih *or strinjal se je Z zavrnitvijo objave odgovora Živilskega Ko(jb0/ ata Žito, tozd Pekarna Kranj in se seznanil z mnenjern ? tf). ra borcev Gorenjskega odreda na odmeve Odprtih stra februarja letos. j 5!§K. 20. MARCA 1987 GOSPODARSTVO .3. STRAN @©gg!3SS£)8BSK! Medbančno sodelovanje se lahko zapleta Breme na druga pleča bi lahko ocenili obnašanje nekaterih slovenskih bank do Temeljne banke Gorenjske Kranj v primeru bančnega konzorcija za k|aJ*,cevanje razvojnih programov sozda Iskra, pa tudi pri začasnem prevzemu rizika od posojil za gradnjo jeseniške elektroje-e» 2* katero je bil tudi oblikovan bančni konzorcij. bi v Sloveniji pri večjih na-02Dah lažje zbrali več denarji smo se odločili za ustana-2a&je bančnih konzorcijev, ot)uk organiziranega združena naložbenega dinarja. ^°ozorcije smo ustanavljali f sanacijo Gorenja iz Titove-8* "elenja, za pomoč IMV iz Wovega mesta, za gradnjo je-^niške elektrojeklarne, za Jj^ojne programe Iskre, za ^odernizacijo proizvodnje "'linija v Kidričevem in še Jfkšen primer bi lahko našli. "a so bili pristopi do oblikovala konzorcijev različni, da od- vsqh me<^ vlagatelji niso po ■™ Jasni in da marsikje tudi ^Pravil tv«T~**v.u *8er Pr* prevzemanju ,j0v,fanJa za naložbe, ob tem pa . 2lvinio še primere poskusov gravanja dogovorjenega, jj^J^Je tudi razprava na po-^telikovi seji izvršilnega od- bora Temeijne banke Gorenjske Kranj. Izvršilni odbor gorenjske banke je soglašal, da naša banka prevzame tudi tveganje za naložbe v jeklarno iz sredstev konzorcija, in sicer za novomeško in velenjsko temeljno banko ter za temeljno banko Beograjske banke v Ljubljani. Prav tako je izvršilni odbor v ponedeljek sklenil, da bančni konzorcij za razvoj Iskre odobri za dva projekta, vredna 18.980.204 tisoč dinarjev, 5.524.479 tisoč dinarjev posojila, pri katerem gorenjska banka sodeluje z deležem 13,9 odstotka, kar v tem primeru pomeni 767.903.000 dinarjev. Denar za Iskrini naložbi se z-bira pri Ljubljanski banki, Gospodarski banki Ljubljana. Ob prvem, predvsem pa ob drugem sklepu so imeli člani poslovodstva Temeljne ban- ke Gorenjske in člani izvršilnega odbora precej pomislekov. Sporazum o Iskrinem bančnem konzorciju je bil že dvakrat podaljšan. Tokrat je bil tretjič, in to le do konca letošnjega decembra, pod pogojem, da se odnosi v konzorciju uredijo. Do razgovora ne pride predvsem zaradi zavlačevanja Gospodarske banke kljub polletnemu prizadevanju Temeljne banke Gorenjske. Poslovanje in pravila igre konzorcija bi morali poenotiti ne glede, za katero naložbo Iskre gre. Naša banka vleče v tem primeru krajši konec. Vse finančno poslovanje Iskrinih tovarn zunaj Kranja gre prek Iskrine banke in Gospodarske banke, gorenjska banka pa pri vseh naložbah, ne glede, kje so, sodeluje s 13,9-odstotnim deležem. Če pa gre za naložbe v Kranju, se njene dogovorne konzorcij ske obveznosti povečajo še za 50 odstotkov. Pri takem ključu je Gorenjska banka pri naložbah v Telematiki in Kibernetiki nemočna, saj takih denarnih zmožnosti nima, druge banke, predvsem Gospodarska banka, pa se večjim obveznostim izmikajo, čeprav večina Iskre posluje prek nje in je tudi sedež sozda v Ljubljani. To je očiten primer prelaganja bremena na Temeljno banko Gorenjske, vse skupaj pa zavlačuje naložbo, roki zapadajo, treba je plačevati odškodnine, na delo čakajo ljudje, ki so se zaradi tega projekta šolali. Za prvi primer, odstop od prevzema rizika za posojila konzorcija za elektro-jeklarno, pa je utemeljeno vprašanje: Za zdaj so odstopile tri banke. Kaj bo, če se bo še kdo zgledoval po njih. J. Košnjek ^fcn^1*8 s^uPnos* Kavne v Tržiču se v zadnjih letih povsem spre-jft a svojo podobo. Namesto vrste starih, dotrajanih hiš stoje štir-Hj^1 novi bloki, ki so jih sezidali delavci SGP Tržič. Tržičani so z infr 1 "°bili na manjšem prostoru več stanovanj, urejena je tudi vsa ^ ^h*uktura. Kavne so postale zanimiva moderna soseska. Zdaj $L lPravljajo na gradnjo petega bloka, ki bo rešil nove stanovanj- Probl eme. — Foto D. Dolenc V / SGP Tržič so kljub težavam v grad-v^ištvu optimisti Hazvejena dejavnost daje več Možnosti ^ d T splošnemu gradbenemu podjetju Tržič se letos, kar se k^j i m naročil, obeta celo boljše leto, kot je bilo lansko. Ne-•^f^j^sticij prenašajo v letošnje leto, obetajo pa se tudi nova bjL.^ letos jim ostaja gradnja tovarne Tiko v industrijski coni na V^j'gradbena dela za Elektro Kranj, mejni prehod Ljubelj, stano-fcj£ka gradnja v Tržiču in revitalizacija starega mestnega jedra, ^del^v-^u se' ^u se bodo morali pošteno potruditi za pridobitev no-Jjje s» ' Konkurenca v gradbeništvu je huda. Računajo na nadaljevalcu 0vanJske gradnje na Ravnah in na komunalne objekte po b Sr»|rat*' Pa Di se vključili tudi v gradnjo vodne elektrurne Lom. no gradbeno podjetje Tržič ima zelo razvejeno dejavnost, i^. Z|darske in tesarske ima tudi močno projektantsko ekipo, ki •^vija •*>0ve direktor delovne organizacije Jakob Štabuc, dobro uve-^borf ,n Je *e letos pridobila nekaj zanimivih projektantskih del, ki ^ki° Zaposlm vse do konca leta. Prav tako zanimivi so njihovi ko-imi kovinskimi konstrukcijami zbujajo pozor-k°^o (VS^ Gorenjski in tudi drugod po Sloveniji. Tudi letos iščejo v^btj , za gradnjo ne uvstrijskem Koroškem. Trije marketi za po-t ?Vonskm za(lrug na Koroškem so že njihovo delo. Meja je ^ oh ^a se nJ'bovi monterji lahko vsak dan vračajo domov in i . t rernenjeni z deviznimi dnevnicami in podobnim rtes načrtujejo delavci SGP Tržič novo investicijo — usposobi-**treLrs'to>?« obrata / žagalnico na Mlaki. Stroji so že nabavljeni, i Ki l)° s*' ,IVOU postaviti. £ &r»JUk slUDim napovedim gospodarjenja nasploh so pri SGP Tr-i tavn 2aradi svoje elastičnosti optimisti: majhni in raznovrstnih 8f»wkSt'i se bitreje prilagajajo trgu in njegovim potrebam kot več- §«Dena podjetja, l^dei ,v,"< Probl ■S em so kadri. Kot povsod tudi pri njih kvalifici-popoldne pa še vedno e. Pred štirimi leti je i^{^r~* »rzic zdu aeiavcev, zaaj jin ima zza. Razliko pokrivajo s r*k^P *ftti. Kljub vsemu pa so rezultati gospodarjenja v lanskem le Ks^t|T^0(^tu- Dohodek se je v primerjavi /. letom 1985 dvignil za 116 h%r °v' č'sti dohodek za 115, osebni dohodek pa za 97 odstotkov. •0(W\ V i '"nski osebni dohodek je znašal 117.000, decembrski pa »K^idUrjev- b ■ Df'i!l0v'agaJ0 tum v družbeni standard delavcev. Osem počitni-b^'^lir' c> imaJ° v Vrsarju, zdaj pa iščejo lokacijo /a postavitev ^V?^ u'i hišice v enih izmed naših toplic, kamor bodo pošiljali ^ starejše delavce, potrebne topliškega zdravljenja. D.Doleiu Novosti v ptt prometu Uvajajo službo birofaks Kranj, marca — Na območju Podjetja za ptt Kranj je trenutno vključenih deset faksimil naprav, nadaljnje povečanje faksimil prometa pa narekuje tudi organizacijo birofaks službe v Kranju. Pri podjetju za ptt v Kranju so faksimil naprave pričeli v promet vključevati leta 1984, povpraševanje po vključevanju teh naprav pa je poraslo zlasti lani, ko je skupnost jugoslovanskega ptt prometa atestirala faksimil ■ naprave Panafax, Xerox, Siemens in Hell. Zdaj imajo na območju ptt Kranj deset faksimil naprav. Faksimile promet se deli na teleks in birofaks službo, pri telefaks službi se prenašajo sporočila (dokumenti, skice, risbe itd.) med telefaks naro-• čniki, pri birofaks službi pa se prenašajo sporočila med javnimi postajami. V Sloveniji imajo trenutno vključeni dve faksimil napravi v birofaks službi, in sicer pri ptt Ljubljana; služita pa prometu med ptt enotami in naročniki telefaksa doma in v tujini. Povečanje faksimile prometa tudi v Kranju narekuje uvedbo birofaks službe, saj v Sloveniji potekajo priprave za vključitev faksimile naprav v vseh ptt enotah, kjer so sedeži podjetij ptt. Faksimile prenos ima kopico prednosti, zato se pospešeno uveljavlja tudi pri nas. Proces je hiter, za format A4 od 30 sekund do 1 minute, preneseno sporočilo je kopija izvirnika, možen je prenos skic in risb, prenos je potrjen ob odhodu in dohodu, možen je avtomatski sprejem dokumentov itd. Staro za novo v Iskrinem servisu Kranj, marca — Kupci Iskrinega električnega orodja bodo kmalu prihranili 20 odstotkov vrednosti novega, če bodo pri nakupu vrnili starega. Iztrošeni izdelek bodo lahko zamenjali za novi izdelek iste vrste najprej v Iskrinem servisu v Rožni dolini v Ljubljani, pozneje pa tudi v drugih Iskrinih servisih. Zamenjava staro za novo bo možna pri naslednjem električnem orodju: vrtalni stroji, kotne brusilke, električna kladiva, križne žage, skobelniki, druga specialna orodja, vibracijske igle in motorni generatorji. V Iskri pravijo, da namen takšne zamenjave ni ponovna uporaba iztrošenih izdelkov, saj ni možna, temveč pospeševanje prodaje, pri čemur so se prizadevanjem Iskrine tovarne električnega orodja v Kranju pridružili tudi serviserji. Dvajsetodstotni prihranek se bo ob dokaj visokih cenah električnih orodij kupcem vsekakor poznal, zlasti večjim porabnikom, torej delovnim organizacijam. Nadležne vrste Kranj, 16. marca — Izvršilni odbor Temeljne banke Gorenjske je sprejel letošnji program dela in razvoja delovne skupnosti banke. Na seji so poudarili, da so pri širitvi mreže bančnih poslovalnic ujeli zadnji vlak, saj novi zakoni še bolj omejujejo negospodarske naložbe. Banka je že odkupila prostore /a poslovalnice na Hrušici, v Cerkljah in v Šenčurju, prav tako pa utegne biti uresničena tudi modernizacija poslovalnice na Cesti JLA v Kranju. Vedno večji problem so vrste pred bančnimi okenci. Iz trgovin sv selijo v banke, je dejal eJ« n od članov izvršilnega odbora. O naraščajočih vrstah je treba resno razmišljati in jih skrajšati. Načina pa sta predvsem dva: odpiranje novih poslovalnic na terenu in po večjih tovarnah ter uvajanje bankomatov v bankah in po večjih firmah. J. K. Neugoden in nepravičen Interventni zak^n o delitvi osebnih dohodkov spremljajo nejasnosti in pripombe. Nejasnosti, ker kasnijo izvršilni predpisi, pripombe, ker je neugoden in nepravičen, saj v isti koš meče dobre in slabe gospodarje. Čimprej bi torej morali sprejeti družbeni dogovor o delitvi dohodka in ustrezno popraviti samoupravne akte in na področju osebnih dohodkov spet dovoliti samoupravljanje. Interventni zakon popolne zamrznitve za veliko večino zaposlenih sicer ni prinesel, kakor so se mnogi bali. Vendar slišimo ocene, da je najostrejši zakon na tem področju v zadnjih desetih letih. Osebne dohodke v gospodarstvu je namreč navezal na produktivnost, kot merilo je predpisal dohodek na delavca. Torej ne fizično, temveč dohodkovno merljivo produktivnost. Če bi predpisal fizično, bi bil seveda že na prvi pogled dosti trši, prav v dohodkovni merljivosti pa je skrita past. Dosti cen se namreč pri nas ne oblikuje svobodno, kako slabo je motiviran izvoz pa tako ali tako ponavljamo že nekaj časa, gospodarstveniki pravijo, da je dinar v tem trenutku precenjen za najmanj 25 odstotkov. Omejevanje rasti cen doma in dohodkovno nevabljiv izvoz torej posegata naravnost v delitev dohodka in osebnih dohodkov. Na zakon pa se je že usul plaz pripomb tudi zaradi njegove nepravičnosti, udaril je podolgem in počez, kar seveda ni v skladu s splošnimi proklamacijami, da se bomo proti inflaciji borili z ekonomskimi ukrepi. Krivico je napravil sezoncem, ki jim je zadnje tromesečje v letu mrtva sezona in torej primerjava ni pravšnja. V tem loncu so gradbeniki, gozdarji, gostinci, kmetijci. Na slabšem so vsi tisti, ki se morajo prilagajati rasti osebnih dohodkov v gospodarstvu in povsem točnih podatkov niso imeli, dokler pod zaključne račune ni bila potegnjena zadnja črta. V družbenih dejavnostih, predvsem v šolstvu in zdravstvu, jim ni povsem jasno, kako naj upoštevajo prirast osebnih dohodkov ob koncu leta, s čimer so zmanjšali zaostajanje za gospodarstvom. Jezijo se seveda vsi tisti, ki s poračunom osebnih dohodkov za lansko leto niso hiteli, temveč so čakali na dokončne številke zaključnega računa. Skratka, trenutno so jo najbolje odnesli tisti, ki so konec leta »za vsak primer« napolnili plačilne kuverte do vrha. IZ GOSPODARSKEGA SVETA Složno pokrili izgubo V sozdu Iskra so solidarnostno pokrili izgubo vsem članicam, ki so lansko poslovno leto končale z rdečimi številkami. Izgubo je imelo pet Iskrinih delovnih organizacij, skupaj je znašala 3.074 milijonov dinarjev; tovarna števcev v kranjski Kibernetiki je imela 1.392 milijonov dinarjev izgube, po 402 milijona dinarjev je znašala v Tovarni uporov v Elementih in v Tovarni vžigalnih naprav v Avtoelektriki, Tovarna tehnične keramike v Elementih pa je imela 293 milijovo dinarjev izgube. Na izredni seji delavskega sveta sozda, ko so se odločili za složno pokrivanje izgub, so ocenili, da je precej manjša od napovedi posameznih izgubarjev med letom. Ker so bili možni viri pokrivanja izgub manjši od končne številke, so se odločili, da bodo sklad skupnih rezerv, ki ga obvezno združujejo, povečali od prvotno načrtovanih 650 milijonov na 975 milijonov dinarjev. IZ PEL0VH1H KOLEKTIVOV Vinko Kenda, voznik in grobar: Tržič mora dobiti novo centralno pokopališče Stiska s prostorom na tržiških pokopališčih je že dolgoleten problem. Kljub temu da so razširili pokopališči v Križah in Kovorju in da se kar blizu 40 odstotkov ljudi odloča za žarne pokope, prostora še vedno zmanjkuje. Vinko Kenda, voznik pogrebnega vozila grobarske službe pri tržiški komu nali in grobar obenem, si je dal oni dar opraviti z ledom, ki nikakor noče s stezic med grobovi. Raztolči ga je treba, da ga bo prej pobralo. Dva zabojnika odpadkov je že odpeljal, popoldne pa je še pogreb v Lomu. Tudi če ni mrličev v vežicah, prevozov in kopanja grobov, Vinko ne počiva. S sodelavcem skrbita za vsa pokopališča, razen za lesko. Njegov delovnik traja vsak dan od šestih do dveh, vsak drugi teden popoldne pa dežura.Takrat je, če je treba, tudi nosač pri pogrebu. Za vse moraš prijeti pri tej službi, pravi Vinko, pa tudi pravi odnos moraš imeti do ljudi, do svojcev. V Križah, Lomu in drugih odročnih krajih pokojniki%še leže doma, iz Bistrice in Tržiča pa v mrliških vežicah. Le dve sta na voljo, zato dostikrat uporabljajo tudi obdukcijsko sobo, ki pa jo pregradijo in dekorirajo. Veliko dela da tudi kopanje grobov. Razen v Lešah jih povsod kopljejo oni. Na novih pokopališčih uporabljajo stroj, drugje pa je treba vse delati ročno. Najhuje je kopali grobove v Križah. Na novi del pokopališča so navozili kamenje in iloviic in zdaj imajo težave, tudi če-kopljejo z bagrom. Sipkega materiala za gomile bo kmalu zmanjkalo in to bo tudi doditen stroše!' za komuna r. N ijemnine grobov so prenizke. Od 250 grobov dobe denarja r t od »oz štirih zabojnikov smeti, brez grobarjevf ga dela, kopanja grobov, striženja žive meje, posipavanja poti, čiščenja. Vsak odvo7 stane 2 stara milijona in spomladi, ko se bo /ačelo urejanje grobov, bo zabojnik vsak drugi dan poln. Nič ne pomaga, tudi oni bodo morali povišati cene svojih uslug. Vinkova velika želja je, da bi Tržič dobil novo centralno pokopališče. Tržiškega so sicer razširili, kakšnih 40 prostorov je še na voljo, vendar bodo kmalu zasedeni. V Tržiču je veliko priseljenih ljudi, ki nimajo družinskih grobov. Poleg tega pa zgornje grobove ob vsakem večjem nalivu poškodujeta hudournika, ki silita z brega nad njimi. Lomsko pokopališče je polno, tudi enega prostora ni več na voljo, pet grobov je že sposojenih in jih bo treba prekopati.Kovor ima le še 19 parcel. Mogoče bodo zdržali še dve leti, če se bodo ljudje še pogosteje odločali za žare, morda pa tudi toliko ne. Novo pokopališče jemujno D. Dolenc @®m®ssJjgisncaAS 4. stran GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE . KRM KE PO GORENJSKI Cesta v dolini Upnice — Minuli teden, v torek, so se v Kropi sestali predstavniki krajevnih skupnosti in delovnih organizacij v dolini Lipnice v radovljiški občini. Ugotovili so, da so lanski dogovorjeni program med krajevnimi skupnostmi in delovnimi organizacijami uresničili na vseh področjih. Ponekod so naredili celo več, kot so načrtovali. Pogrešali pa so na sestanku predstavnike občinskih organov oziroma služb, da bi jim pojasnili, kako je s problemi, ki bi jih morali reševati skupaj. Prav zato so tudi Imenovali tričlansko komisijo, ki se bo sestala s predstavniki občine in skušala predvsem najti odgovor glede obnove ceste Radovljica- Kropa-Podnart. Že nekajkrat je bilo namreč ugotovljeno in poudarjeno, da je ta cesta v občini najbolj in najprej potrebna obnove. Tudi tokrat so poudarili, da se letos zbrani denar za ceste v občini najprej nameni za to cesto. Drevi slovesnost v KS Vodovodni stolp Kranj — Okupator je 21. marca 1944. leta pri Šorlijevem mlinu, zbirališču aktivistov OF že od prvega leta vojne, zajel tri mlade aktiviste: Mileno Korbar, Maksa Jezo in Janeza Lombarja. V spomin na ta dogodek in troje mladih žrtev ta dan krajevna skupnost Vodovodni stolp slavi krajevni praznik. Športno društvo je v počastitev praznika pripravilo več prireditev. V nedeljo je bilo tekmovanje v streljanju z zračno puško. V sredo so v avli osnovne šole Simona Jenka odprli razstavo likovnih del, fotografij in zapisov učencev o spominskih obeležjih v krajevni skupnosti. Osrednja slovesnost v počastitev praznika pa bo danes, 20. marca, ob 18. uri v Domu JLA v Kranju, na kateri bodo med drugim podelili tudi pisna priznanja in plakete krajevne skupnosti ter bronasta priznanja OF. Športno društvo je za danes pripravilo tudi dve tekmovanji, in sicer v šahu in streljanju z zračno puško za učence osnovne šole ter pohod od spomenika do spomenika. Jutri bo na kegljišču Triglava tudi tekmovanje v kegljanju. A. Z. Pet do šest tisoč smučarjev Krvavec — Te dni na smučiščih Krvavca smuča pet do šest tisoč smučarjev, ob koncu tedna pa še precej več. Zelo ugodno smuko omogoča več kot meter debela snežna odeja, k temu pa precej pripomore lepo sončno vreme. Krvavški sistem žičnic lahko prepelje na uro kar 11 tisoč smučarjev. Na spodnji postaji žičnice na Krvavec so parkirani avtomobili z registrskimi oznakami iz vse Slovenije,pa iz Zagreba, z Reke ter tudi iz Italije, Avstrije in Madžarske J. K. Dobro so delali Tržič — Na občnem zboru Avtomoto društva Tržič, ki ima 878 članov in 363 članov podmladka, so ocenili, da so lani dobro delali. Ugotovili pa so, da imajo še vedno težave zaradi pomanjkanja strokovnega kadra za šolo in da nujno potrebujejo novega poklicnega učitelja v avto šoli. Kar zadeva vzgojo lastnih tekmovalcev, so lani štirje motokrosisti v razredu do 125 ccm nastopili na republiškem prvenstvu, letos pa se bodo že preskusili na državnem prvenstvu. Lani so v društvu praznovali 60-letnico moto športa na Ljubelju, bili pa so tudi med drugim organizatorji desete prireditve za svetovno prvenstvo v Podljubelju. Na zboru so dolgoletnemu predsedniku AMD Tržič in direktorju tržiških mo-tokros prireditev, Jožetu Jurjevčiču, podelili jubilejno medaljo AMZ Jugoslavije. Razen tega so podelili tudi več zlatih, srebrnih in bronastih plaket ter posebne zlate plakete akademskega kiparja Černeta. 272 organizacij in posameznikov pa je prejelo še posebna pisna priznanja za pomoč pri izvedbi lanske dirke za svetovno prvenstvo v motokrosu. j. K. Imate konjička Nogavice do kobal Na naravoslovnem dnevu v Podljubelju so se zbrale tudi pletilje. Deklicam so pokazale, kako se zanke nasnujejo, kako se na okroglo nogavice pletejo, kako se peta zaokroži in potem lepo konča stopalo. Tončka Ahačičeva, ki je doma visoko gori nad Podljubeljem, kjer se zavije proti Kofcam, pa je ta večer pletla nogavico, dolgo skoraj meter. Ranjki Matizo-vec je včasih nosil take, ko je golcaril. Vse do kobal so mu segale in noben mraz mu ni prišel do živega. Iz domače volne so bile spletene, na golo kožo obute. Mraz in revmo hrati so preganjale. Pa so nanje ob raznih industrijsko pletenih dolgih nogavicah in »žabah« kar pozabili. Tončka Ahačičeva jih je zdaj pletla za enega od tržiških gozdarjev, ki dela na žagi; pa tudi za doma, če se na traktor spravi, ni boljšega kot take nogavice. Tončka Ahačičeva ima svoje ovce, na Kofcah jih pasejo, tam tudi poleti majari. Ovce ostrižejo, volno pa dajo plest v Moste pri Žirovnici. Lepo je posukana in lepo se plete z njo. Sploh je domača volna hvaležna. Ne le za nogavice, tudi jopice, brezrokavnike in rokavice pletejo iz nje. In če se ti nogavica na peti strga, jo mimogrede »zastopaš«. Za v planinski čevelj mora biti nogavica iz domače volne, vse drugo ti leze sem in tja, posebno danes, ko je povsod sintetika pri-taknjena. Nogavica iz domače volne pa l^po ob nogi ostane, zlepa te nič ne ožuli. Kdove koliko nogavic je Tončka spletla v dolgih zimah, ali pa Zajme-nova Marija in Anžonova ma m . iz Podljubelja, ki sta ta dan tudi kazali, kako se plete iz domače volne. Pozimi pohite s pletenjem, ko je v hlevu »po-vardevano« in je peč topla, ko se vse umiri. In ko ob peči v maminih rokah zapojo pletil-ke, se zdi, da je zimska idila popolna... D Dolenc Na zboru krajanov predlagali razpis referenduma Izgledi, da bo vode kmalu dovolj Koprivnik, 19. marca — Za ceste, zagotovitev pitne vode, trgovino in še nekatere druge stvari so se v krajevni skupnosti Koprivnik-Gorjuše v radovljiški občini zavzemali že lani. Na nedavnem zboru krajanov, ko so izvolili tudi novo vodstvo krajevne skupnosti, so ugotavljali, da so preskrbo nekako rešili, da so tudi naredili marsikaj, kar so pač sami lahko. Se vedno pa sta glavna problema pitna voda in ceste. Že lani so razmišljali, zdaj pa so ponovno predlagali, da bi, če bi s tem kaj pripomogli, razpisali referendum za samoprispevek. Z novim vodstvom krajevne skupnosti Koprivnik-Gorjuše v radovljiški občini smo se srečali na Koprivniku minuli teden, le nekaj ur potem, ko je bila v Radovljici končana seja skupščine samoupravne interesne komunalne skupnosti. Predsednik skupščine krajevne skupnosti Janez Korošec je še ves prevzet zadovoljen razlagal, da se bo, kot kaže, glede pitne vode v krajevni skupnosti in cest, za katere sami skrbijo, najbrž premaknilo na bolje. »V nekaj dneh naj bi že prišli strokovnjaki, ki bodo ponovno izmerili količino pitne vode na posameznih izvirih. Glede cest pa je skupščina sklenila, da mora odbor za plan oceniti sedanje stanje cest v občini. Mi smo na seji resno opozorili na probleme, ki jih imamo zaradi pomanjkanja pitne vode, in poudarili, da so naše ceste, ki jih sami gradimo in vzdržujemo, marsikje prevozne le z vprego in traktorji.« S pomanjkanjem pitne vode se okrog 400 prebivalcev Koprivnika in Gorjuš na južnem pobočju Pokljuke v Bohinju ubada že precej časa. Pred nekaj leti so se lani lotili del, obnovili in uredili so nekaj zajetij ter položili precej novega vodovodnega omrežja. Vendar vode še vedno ni dovolj in tudi lani so bili večkrat brez. Iz sedanjih izvirov dobijo vsak dan okrog 50 kubičnih metrov vode premalo. Vendar je za letos v ta namen že odobrenih 35 milijonov dinarjev. »Za dokončno rešitev problema bo to seveda premalo. Vendar nameravamo letos najprej urediti zajetje Bla-žinovec na Spodnjem Goreljku. Do obstoječega razie-žilnika (R 1) bi potegnili tudi 600 do 700 metrov cevovoda. Razen tega bo treba obnoviti tudi obstoječe zajetje Vogar in se lotiti rezervoarja s prečrpovalnico pri šoli. Po eni strani meritve, po drugi pa natančne ocene naj bi pokazale, kdaj bi celoten program lahko uresničili. Menim, da bi bil v dveh ali treh letih problem s pitno vodo lahko rešen,« ocenjuje novi predsednik sveta krajevne skupnosti Franc Stare. Lani so že zgradili 1300 metrov novega cevovoda na Spodnjih Gorjušah (potok Grabnar). Po predvidenem programu, ki bi ga uresničili v dveh do treh letih, pa bi na sedmih do desetih domačijah še manjkalo vode. Vendar bi morali za vsako posebej najti primerno rešitev. »Pomembno je tudi, da smo se minuli mesec na zboru krajanov odločili, da bomo letos in prihodnje leto postopoma povsod, kjer bomo priključeni na vodovodno omrežje, vgradili tudi vodomere. V vodstvu krajevne skupnosti pa se bomo morali skupaj z družbenopolitičnimi organizacijami odločiti še o enem predlogu. Že lani so nekate- Tudi zaradi ureditve krajevnih cest razmišljajo o referendumu v krajevni skupnosti n razmišljali o razpisu referenduma. E°* krat smo samoprispevek že plačevali >n 1 njim zgradili tisoč tristo metrov asfaltira* ne ceste. Tokrat je bilo na zboru krajanov nekajkrat rečeno, da bi, če bi s tem kal pripomogli, razpisali referendum za samoprispevek,« pravi tajnica v svetu krajevne skupnosti Bernarda Urh. »Gre predvsem za ceste,« razlaga predsednik skupščine krajevne skupnosti Janez Korošec. »Po eni strani bi bil že čas. da dobre štiri kilometre dolg odsek od Koprivnika do Gorjuš dobi asfaltno proV' leko. Danes smo, na primer, slišali na seji skupščine v Radovljici, kako drago je vzdrževanje makadamskih cest. Za nas na Koprivniku in Gorjušah, kjer se pozimi kaj hitro lahko zgodi, da smo zaradi snega nekaj časa odrezani od doline, to nedvomno še posebej velja. Po nekih ocenah bi celotna ureditev tega odseka veljala okrog 180 milijonov dinarjev. Toliko denarja pa seveda letos ni. Vendar nas nič manj ne žulijo naše lO" kalne, krajevne ceste. Najmanj dvajset kilometrov je takšnih, ki bi jih morali čin1 prej urediti za kolikor toliko urejen p1"0' met. Z denarjem, ki je letos na voljo, bomo bore malo naredili. Ne vem, kaj bo pokazala ocena stanja cest v občini, vendar bi z denarjem, ki bo morda na voljo v celotni krajevni skupnosti lahko asfaltirali le 600 metrov cest.« Naloge, s katerimi se je po uspešnem delu prejšnjega zdaj ubada novo vodstvo krajevne skupnosti, so precej zahtevne-Čeprav so pobude, ki so jih dali krajani na zadnjem zboru o ponovnem razpisu ref^" renduma spodbudne, velja takšno ddloč1' tev skrbno pretehtati. Najbrž pa je res, da bi v krajevni skupnosti s tem opozorili nase in tudi zato marsikaj hitreje rešili. A. Žalar Šoferji in avtomehaniki so tekmovali Mojstrana — Že lani je Združenje Šoferjev in avtomeha-nikov .Jesenice za svoje člane organiziralo tekmovanje v veleslalomu. I,etos pa so tekmovanje "azsirili tn povabili tudi člane drugih gorenjskih združenj, Razen v veleslalomu so se tokrat pomerili še v tekih, povabili pa so tudi pionirke in pionirje v združenjih, V veleslalomu je bila med pionirkami prva Koblar, med pionirji pa Klinat (OŠ Tone Čutar). 1 *ri ženskah do 35 let je zmagala Vilman (.Jesenice), nad 35 let pa Sranc (Bled). Pri moških do 35 let je bil najboljši Dacor (Bled), od 35 do 45 Razinger (Jesenice) in nad 45 let Vavpotič (Jesenice). V Smučarskih tekih pa so bili najboljši pri pionirkah Konobel, pri pionirjih pa Slivnik (OŠ Tone Čufar). Pri ženakah do 35 let je zmagala Poljanoe, nad 35 let pa Šranc (obe Bled). Pri moških pa so bili zmagovalci do 35 let Čeferin, od 35 do 45 let Švan in nad 45 let F. Širovnik (vsi Bled). Ekipno pa so zmagali Jeseničani pred Kranjčani. J. R Milan Petrovič poživil zimsko sezono Živahno v disku na Pokljuki Pokljuka —- LttoinlO /imo je mariborski pevec Milan Petrovič že drugič zapored gostoval v diskoteki hotel a .Sport na Pokljuki. Ril je zares odličen, čeprav je sani (one man band) zabaval gost«- in domačine. Dokaz, da je pravi mojster pri svojem delu, je bila vodna polna diskoteka, izkazal pa se je tudi kot organizator različnih zabav (ples v maskah, disko maraton...) Skratka Milan Petrovič je to sezono resnično razbil nekdanje mrtvilo v hotelu. Zato bo tudi v prihodnje dobrodošel gost hotela in doma- Gostišče Dobn a — TuHjjJ,' čni delavci in v vods*^ krajevne skupnosti Brejj. v radovljiški občini Uf0** vljajo, da bi bilo treba z**9^ di svojevrstnega turiz"llr kraju gostišče Dobrča dr" gače urediti. Lokacija JJ zelo primernu, vendar Pj) bi Špecerija Bled gostlSV raje oddala. Zaradi profjj, ma in načrtov na podro^J turizma si v krajevni -'rr 1'uvcdulu je, da na 7'K", -iernove brigade, v °^IZVU ,//<■--tln(/ ,,h imajo, c jih, kot ko? vidijo. KULTURA 5. STRAN @®IM13M©IE]IGLAS Peter Adamič, slikar SPOMIN LIRIČNE KRAJINE ^Uriec — Pravzaprav je škoda, da se akademski slikar Peter Adamič, ki po slikarski usmerjenosti sodi cd. najbolj značilne slovenske krajinarje, tako redko pojavlja s samostojnimi slikarskimi razstavami. en-dar pa je vsako — tudi zadnjo pred mesecem na Jesenicah — vredno videti že iz enega razloga — ker ..___ slikar ostaja zvest svojim značilnostim predstavljanja slovenske krajine. slikar Peter Adamič: Za vasjo, olje, 1986 vsako potezo čopiča pod roko Petra o^^iča nastaja krajina. Pravzaprav la ^arja, ki ga prav nikoli ni zanima-, Notranjščina, ne bi smeli pričakovati 2J.dogega. Tudi kadar se loteva tiho-33> so predmet slikanja skoraj vedno «.,ari iz žive prirode. To občudovanje, cel0 navezanost na naravo, ki jo slikar ^,Uu predvsem kot človek, je najti do-,al& na vsakem platnu, še bolj pa v o en-dar pa Adamiču takšno nepretr-j*?0 ukvarjanje s krajino ne pomeni sevanja nekaterih ekoloških proble-Ve°v. ki jih sicer občuti kot del te nara- • Celo nasprotno, ekološki problemi l0*nJegovih slik ne dotaknejo: kot nekaj cenega, celo odvečnega, zdrsnejo mi-jQ° slike. Ostaja pa krajina, takšna kot ,slikar sam občuduje in doživlja kjer-kot naJP°g°steje pa kje v gorenjskem tu, se pa najde tudi motiv iz tujega iz bolj eksotičnega sveta. Vendar to zadnje bolj kot predah, kot beg iz zime pod toplejše podnebje, kjer pa se znova zbudi želja po rjavo-zelenih barvah Sore in sivi trdoti alpskih vršacev. Ti izseki iz slovenske krajine nosijo v sebi del poetičnosti, zbujajo spomin na otroštvo, preživeto v zelenju domačije, ki je ni več, ohranjajo spomin na zaselek, ki je izginil pred desetletji zaradi novega industrijskega obrata. Po tej plati so nekatera Adamičeva platna prava nostalgija za slovensko krajino, ki ji moderni čas para lice z daljnovodi, hitrimi cestami, železnico... Toda slikar ogorčenja nad vsem, kar se v naravi spreminja, ne pripoveduje s sliko; zato njegova krajina ni govorica zanemarjene, od napredka dušeče se krajine, ki postaja ponekod že neprevozno smetišče. Njegove slike niso »umazane«, pač pa z dopadljivo barvno in fi- guralno skopo govorico ponuja povsem neobremenjen odnos do narave. Prav zato je tak poenostavljen način slikanja razumljiv skoraj vsakim očem, slikarjev stil pa prepoznaven ne samo poznavalcu. Adamič ostaja zvest takšni neproblematični slikarski govorici že vsa leta svojega umetniškega ustvarjanja. Poznavalci pri njem nikoli niso zasledili niti poskusov bega iz figuralnega slikarstva, ki je tako značilen za slikarje njegove generacije, za mlajše generacije pa sploh. Če bi verjeli slikarjevim besedam, ne pa potezam njegovega čopiča, potem bi veljalo, da v podobi neproblematične krajine na Adamičevi sliki ni iskanja ali odkrivanja resnice, kar naj bi bila sicer zavzeta težnja pretežne večine umetnikov. Je le preprosto pokrajina, s poenostavljenimi posebnostmi, ki jih je mogoče z malimi slikarskimi spretnostmi še obogatiti — skratka slika z dodatkom Adamiča. Morda se prav zato njegove slike zdijo današnjemu, s številnimi urbanimi in drugimi problemi preobremenjenemu človeku tako sprejemljive, mikavno neproblematične, dopadljive. Poglavitno sporočilnost Adamičevega slikarstva bi lahko iskali manj v lirični otožnosti nad krajino, ki ji čas stara lice, bolj pa v občutenju prepričanja, zanesljivosti, da kljub vsemu ostaja, se potrpežljivo obnavlja v slutnji drugačnega človekovega odnosa. Morda prav to postavlja Adamičevo krajinsko slikarstvo v okvir tistih slovenskih likovnih prizadevanj, ki — ne glede na redko razstavno pojavljanje — pušča nadvse zanimiv pečat v slovenski likovni podobi. L. M. Občinska pevska revija v Kranju PO ZBOROVODJU SE ZBOR POZNA i 2«|ani> 18. marca — Občinska pevska revija, ki je la v dveh koncertnih večerih, 13. in 14. marca, v *Veseljivo polni dvorani Delavskega doma, je iz-J ertela s Prešernovo Zdravljico, ki so jo navduše-V«, l,n s ponosom peli vsi v dvorani. Prireditev, ki jo Jr**° leto pripravi Zveza kulturnih organizacij J^ni» je bilo srečanje in kakovostni pregled pet-j^istih pevskih skupin kranjske občine, obenem tudi programsko pestra in manifestativno po-en*bna prireditev, ki kaže stvarno raven našega v^.^ zborovstva. ^k ^e uvoa- ^ tem se nam neno^e zastavlja vprašanje: na kakšni ^k* Je naše zborovstvo, kako nam ga uspeva ohranjati in Tna je njegova bodočnost? r!s°tavljamo, da je celotna teža bremena na zborovodij'ki morajo obvladovati pravo »delavsko univerzo« glasek ^Sa opismenjevanja v vsej široki paleti, od osnovnih M>t n*n prvin do muzikalne nadgradnje. Problem je širši, ttuj|e zdi, saj se začne že pri vzgoji otrok: ko se mladim ma-p naše ljudske pesmi tuje in ko že več let opažamo, da tlj h naših šol postopoma umika glasbeni pouk. Nič boljše Ve(jl vzgoji slovenskih zborovodij. Pred nedavnim smo iz-^kan 0e^° za ukinitev glasbenega oddelka pri pedagoški r^^miji v Ljubljani. Seveda ZKOS in drugi ZKO pomaga-različne načine, ki pa so le zasilno mašilo zu precej dno. Ena takih oblik je bila tudi ob tej prireditvi: sve-^tfe * Pomoč strokovne komisije v sestavi Bole, Fabijan, %h Ne v opravičilo zborovodij, temveč v pojasnilo ti-Vqj.' ki s petjem morda niso bili povsem zadovoljni: zboro-Wetri m lahko očitali premajhno samokritičnost pri oceni ^ jh in zborovih sposobnosti, predvsem pa premajhno ^..'kalnost pri interpretaciji, ki je delno sicer naravni dar, Y* in uveljavi pa se šele ob pravi meri znanja. JL^i petkovem koncertu so se nam predstavili: moški rMft\KlJL) JOŽE PAPLER iz Pesnice (zborovodja Franci Je-2 zanimivim glasovnim materialom, ki kar kliče po strokovni obdelavi, in mešani zbor iz TEKSTILINDUSA (zborovodja Marija Kos), za katerega je pohvalno, da mu je uspelo prekiniti tamkajšnji, že kar tradicionalni kulturni molk; moški pevski zbor DAVORIN JENKO iz Cerkelj je sicer v okrnjeni zasedbi in novim zborovodjem Danetom Se-lanom pokazal dobre dispozicije za nadaljnje delo in ponovno visoko kakovostno uveljavitev; OKTETU VIGRED iz Predoselj (umetniški vodja Nace Gorjanc), je kljub kadrovskim in drugim težavam uspelo z dokaj doživeto interpretacijo privabiti poslušalce; mešani zbor VALENTIN KOKALJ Visoko, ki ga vodi Marija Kos, je pokazal prizadevnost, zastavil pa si je preveč ambiciozen program, ki je seveda zahteval svoj »davek«; z zahtevnim programom je nastopil OBRTNIŠKI moški zbor pod vodstvom Janeza Forška, ki ga je v celoti tudi dokaj uspešno interpretiral; prvi koncertni večer je sklenil mešani zbor ISKRA, ki ga vodi Marko Studen. Zbor je napredoval zlasti v glasovni zlitosti, inte-pretacijsko pa se je odlikoval pri Gallusu. Drugi del revije je začel moški zbor DRUŠTVA UPOKOJENCEV Kranj, ki ga vodi Vencelj Sedej. Strokovna komisija je zbor pohvalila predvsem zaradi svežine zvoka in v celoti simpatičnega nastopa. Moški zbor KUD TRIGLAV iz Dupelj se je predstavil v pomlajeni zasedbi z novim zborovodjem Jožetom Moharjem. Pokazal je napredek, zlasti v prijetni in dokaj čisti zvočnosti. Mešani zbor DPD SVOBODA Primskovo je pod vodstvom Nade Kos dokazal svojo dolgoletno pevsko tradicijo s pohvalno muzikalnim nastopom. Zato je zbor po enotnem strokovnem mnenju izbran za srečanje pevskih zborov Gorenjske, ki bo konec maja na Jesenicah. Moški zbor iz Preddvora, ki ga že drugo leto vodi Marjanca Rehberger, je pokazal občuten napredek: tako v programski izbiri kot živahnosti izvedbe. Mešani zbor DPD SVOBODA iz Stražišča, ki ga zadnje pol leta vodi Draguška Vlašič, se je po enoletnem premoru spet predstavil na reviji. Zastavil si je nekoliko pretežak program, tako da se je izkazal šele pri ljudski pesmi. OKTET SAVA (umetniški vodja Jože Mohar) je kljub kadrovski reorganizaciji solidno nastopil. Program je primerno izbral in so zato tudi pesmi zvočno lepo zaživele. Ženski vokalni NONET TOMO ZUPAN, katerega umetniški vodja je Marinka Mihelčič, mentor pa Slavko Mihelčič, je ponovno potrdil visoko kvalitetno raven, saj je lepo izbrane pesmi zapel muzikalno, prisrčno in doživeto. Revijo je sklenil akademski pevski zbor FRANCE PREŠEREN Kranj, ki ga vodi Tomaž Faganel. Vsakega nastopa tega zbora se posebno v zadnjem času vedno znova razveselimo. Takih zglednih kvalitetnih dosežkov želimo tudi drugim skupinam. Miha Plajbes KULTURNI KOLEDAR KRANJ — Nocoj ob 19.30 bo v Prešernovem gledališču predstava Gabrijel in Mihael (J. Snoj) za red PETEK II., jutri ob istem času pa za red SOBOTA II. Video EVA vabi danes ob 16. uri v studio Kruh na video projekcijo filma Miloša Formana AMADEUS, ob 18.15, 20.30 in 22.30 pa bo projekcija video filma TRON režiserja Stevena Lisbergerja. Jutri, v soboto, ob 16. uri bo v studiu Kruh na ogled film PEŠČENI PLANET (DUNE) režiserja Davida Lvncha, ob 18.15, 20. in 22. uri pa animirani glasbeni film HEAVY METAL. Projekcija video filmov je samo za člane, nove člane vpisujejo vsak petek od 16. ure naprej. Mešani pevski zbor Tekstilindus vabi na prvi celovečerni koncert v soboto, 28. marca ob 19. uri v dvorani DPD Primskovo. Kranjsko Gledališče čez cesto danes gostuje s predstavo Petra Božiča Vedomec Kriš v Škofji Loki, in sicer ob 16.30 uri za srednjo družboslovno-jezikovno šolo Borisa Ziherla, ob 19.30 pa za izven na Loškem odru. Jutri, v soboto, 21. marca pa GČC-jevci gostujejo na Jesenicah v Gledališču Tone Čufar s predstavo Milana Jesiha Afrika. V pet^k ob 12. uri bodo nastopili za OK ZSMS Jesenice, v soboto ob 19.30 pa v okviru abonmaja jeseniškega gledališča Tone Čufar. BREZJE — Kttlturno društvo Brezje gostuje z dramo Vladimirja Premca ZAPRAVLJENI ŽULJI v soboto, 21. marca, ob 19.15 v domu Franca Mraka na Kokrici, v nedeljo, 22. marca, ob 15. uri v zadružnem domu Sovodenj, ob 19. uri pa v kulturnem domu Poljane nad Škofjo Loko. KROPA — V soboto, 21. marca ob 18. uri bo v Kropi koncert mešanega zbora Iskre Železniki in moškega zbora KUD Stane Žagar Plamen Kropa. JESENICE — Do 5. aprila je v galerijskih prostorih Kosove graščine odprta razstava Slovenska čipka. V razstavnem salonu Dolika so na ogled likovna dela Ludvika Taborja. ŠKOFJA LOKA — V knjižnici Ivana Tavčarja razstavlja slike Pavle Lužnik. ŽELEZNIKI — V salonu pohištva Alples razstavlja slikarka Vida Strembergar. RADOVLJICA — V Šivčevi hiši razstavljajo slikar Franc Golob ter zlatarki Irena Zupan-Ambrožič in Doroteja Zupan-Šubelj. FILMSKO GLEDALIŠČE Kinopodjetje Kranj je pripravilo v pomladanskem ciklusu Filmskega gledališča osem izbranih filmov, ki jih bo predvajalo v Kranju, na Jesenicah, v Tržiču in Kamniku od ponedeljka, 23. marca, naprej. Tudi tokrat posebna ugodnost — cenejša abonmajska vstopnica. Pomladanski ciklus Filmskega gledališča se bo začel s filmom Petera Bogdanovicha Maska. Zgodba je posneta na osnovi resničnega dogodka in govori o 16-letnem fantu, ki oboli za redko in neozdravljivo boleznijo, ki povzroči deformacijo obraza. V glavni vlogi nastopa Cher, pa tudi sicer so imeli pri filmu veliko besede znani glasbeniki — Seger, Mc Cartnev, Lennon. V Brazilu bomo videli Roberta De Nira in Jonathana Prvcea. Režiser Terry Gilliam je dogajanje postavil v svet (možne) prihodnosti. Skrajna zbirokratiziranost, tehnokracija in sovražna naperjenost proti sovražniku — posamezniku. Verjetno eden najbolj komunikativnih slovenskih filmov nasploh je Kormoran, ki je v program Filmskega gledališča uvrščen za tretji teden in je obenem edini predstavnik domačega filma. Ob Cavazzi, ki se je tokrat prvič preskusil kot scenarist je režiser Anton Tomašič dal priložnost tudi mladim igralcem. Priložnost je izvrstno izrabila Kranjčanka Barbara La-pajne. Nedavno tega smo gledali film Polja smrti. Njegov režiser Roland Jof-fe se nam tokrat predstavlja z zadnjim delom Misija. Scenarij je napravljen na osnovi zgodovinskega incidenta v Južni Ameriki sredi 18. stoletja, v času bojev med predstavniki jezuitskega reda in kolonisti. Izraelska psihološka drama Za rešetkami bo spregovorila o življenju onstran svobode. Posebno je poudarjena vloga političnih zapornikov. Vojakova zgodba Normana Jewisona je postavljena v leto 1944 v črnsko vojno bazo, globoko na ameriškem rasističnem jugu. Michael Cimino (Lovec na jelene, Nebeška vrata) je podpisal Zmajevo leto, film, ki sicer temelji na osnovah žanrskega filma in ponuja pogled na probleme manjšin v ZDA, je pa po drugi strani vseeno širši. Ciklus filmov bo sklenila ameriška kriminalna komedija Michaela Ritchieja z naslovom Fletch-maskirani detektiv. Vine Bešter E KATARINA VELIKA Jutri, v soboto, 21. marca, bo ob 20. uri v dvorani Delavskega doma Kranj koncert beograjske skupine Ekatarina Velika. To bo njihov prvi koncert v Sloveniji po izidu zadnje plošče, posnete v živo,in nekaj zaporedno razprodanih koncertih v domačem mestu Koncert Ekatarine Velike se je v Kranju pripravljal vse od lanske jeseni naprej, po njihovem uspešnem nastopu na Mladinskem festivalu v Novi Gorici. Vendar nikakor ni bilo mogoče uskladiti bodisi prostih terminov bodisi potrebnih finančnih sredstev. Kljub temu da je vseskozi obstajala bojazen, kam in kako z EKV. Fantje in dekle prihajajo jutri.v soboto, v kranjski Delavski dom, in to z izredno hipoteko. Njihova zadnja plošča, ki je izšla pred nedavnim in je bila posneta na enem od njihovih koncertov v zagrebškem Kulušiču, je izredna. Podobne vesti prihajajo iz Beograda o njihovih (razprodanih) koncertih... Leta 1982, po razpadu skupine Šarlo akrobata, za mnoge ene najpomembnejših jugoslovanskih ročk skupin nasploh, je Milan Mladenovič nadaljeval z delom. Ob pomoči kitarista Dragomira Mihailoviča je osnoval skupino z imenov Katarina II. Kmalu se jim je pridružila Margita Stefa-novič na klaviaturah. Posneli so prvo ploščo in že so nastali problemi. Iz skupine je odšel Mihailovič, grupa pa je dobila novo ime — Ekatarina Velika. Februarja 1985.leta so posneli novo ploščo in leto kasneje še eno. Sledila je cela vrsta odmevnih koncertov po Jugoslaviji, odmevali so predvsem zaporedni nastopi v zagrebškem Kulušiču, po vzoru Azre. Čeravno so mišljenja deljena o kvaliteti njihovega zadnjega studijskega albuma, S vetrom uz lice, gre reči, da EKV nadaljuje v svoji smeri. Šarloakrobatovski zvok, ki je bil v začetku razumljivo propoznan, dobiva popolnoma nove razsežnosti. Vse to lahko v največji meri občutiš na njihovih koncertih, ki pokažejo Ekatarino Veliko v pravi luči. To v neki meri potrjuje tudi adnja »živa« plošča, ki se tudi po tehnični plati ponaša s kvaliteto, ki je pri nas vse prej kot pravilo. Po ameriških rockerjih The Dots in pred promocijskim koncertom Pankrtov ob izidu nove plošče Sexpok vabljeni torej na Ekatarino Veliko! Vine Bešter Odlični dosežki učencev glasbenih šol _Gorenjske_ LOČANI NAJBOLJ RAZNOVRSTNI Škofja Loka, 18. marca — Od 11. do 14. marca je bilo v Titovem Velenju 16. tekmovanje slovenskih učencev in študentov glasbe. Približno 500 učencev in študentov iz 26 glasbenih šol, akademije za glasbo iz Ljubljane, Glasbene matice Trst in glasbene šole na avstrijskem Koroškem je tekmovalo v naslednjih disciplinah: klavir, harfa, trobila, komorni ansambli in orkestri. Vidne uspehe so na tekmovanju dosegli tudi učenci glasbenih šol Gorenjske in s tem potrdili dokaj visoko raven učno-vzgojnega dela pedagogov z mladimi glasbenimi talenti. Jeseniško glasbeno šolo je na tekmovanju zastopala NINA PAVLIN, ki je v I. kategoriji discipline klavir dosegla 3. nagrado (71,50 točke od 100 možnih). Njena učiteljica je Rajka Puškaš-Pejič. Iz glasbene šole Kranj je med posamezniki nastopila CLAUDIA STINGL v disciplini klavir, II. kategorij?.. Za tekmovalni nastop je prejela pohvalo. Njena učiteljica je Jasmina Pogačnik. Izmed komornih skupin je tekmoval tudi njihov KVINTET HARMONIK (Grega Flajnik, Mirjam Me-zek, Matjaž Kump, Helena Kuster in Marko Pečar). Tekmovalci so si prislužili pohvalo. Njihov mentor je Darko Repovž. Šolo je na tekmovanju zastopal še HARMONIKARSKI ORKESTER pod vodstvom dirigenta Darka Repovža. Za izvajanje tekmovalnega programa je bil ocenjen s 3. nagrado. Radovljiško glasbeno šolo sta zastopali nadarjeni tekmovalki v disciplini klavir, I. kategorija TINA GAŠPERŠIČ je dobila 2. nagrado, IRENA KOI.AR pa 3. Njuna učiteljica je Jožica Potočnik. Najraznovrsntejše zastopstvo je na tekmovanje poslala glasbena šola Škofja Loka. V disciplini klavir, I. kategorija, je učenka prof. Jasne Kalan, ANDREJA MARKUN, dosegla 91,25 točke (od 100 možnih) in s tem 1. nagrado. V disciplini trobil sta trobentača GREGOR SEVER in JAKA HAWLI-NA priigrala pohvali, MATEJ RIHTER pa 3. nagrado. Njihov učitelj je Igor Maroševič. Učitelj Uroš Lovšin je za tekmovanje pripravil dve komorni skupini. KITARSKI DUO (Jan Miljković in Uroš Rakovec) je dobil 2. nagrado, KITARSKI TRIO (Jan Miljkovič, Uroš Rakovec in Denis Kokalj) pa celo 1. nagrado (94,2 točke). Učiteljica flavte Draga Ažman je iz nove generacije učencev sestavila TRIO FIJVVT (Jana Čadež, Ana Kavčič in Liza Havvlina). Čeprav se učijo ta instrument šele dobro leto, so z doseženimi 93,75 točke osvojile 1. nagrado. Vsi prvonagrajeni posamezniki skupine se bodo udeležili zveznega tekmovanja, ki bo aprila na Hrvaškem. Valentin Bogataj @©£^S&JMEIIGLAS 6. STRAN ZA DOM IN DRUŽINO, IZ ŠOLSKIH KLOPI PETEK, 20. MARCA IJjZ Domači zdravnik Fižol pomaga sladkornim bolnikom Za zdravilne namene nabiramo luščine zrelih plodov. Sušimo jih v senci. Boljše so mesnate sorte, učinkovine so pač v lušči-ni; vsebujejo namreč insulinu podobno snov glukokinin, ki je dragoceno zdravilo za diabetike, ker znižuje sladkor v krvi in se-ču. Učinek fižolovih luščin glede na znižanje sladkorja v krvi presojajo različno. Menimo, da je treba pri neznatnih ali komaj omembe vrednih uspehih zdravljenja iskati celo vrsto vzrokov ne samo pri bolnikih, ampak tudi pri rastlini sami oziroma pri tem, kako nabiramo, konserviramo in uporabljamo pridelek, Ravno pri fižolovih luščinah je treba najnatančneje upoštevati vsa pravila glede obiranja in konserviranja, pri čemer ne smemo spregledati, da neugodne krajevne razmere — na primer prevlažna ali presuha zemlja — lahko povzročajo pri posameznih sortah zelo različno zdravilnost. Ker je vseh sort mnogo, je bilo nujno izbrati najbolj zdravilne. Po skrbnem raziskovanju imajo zelene fižolove luščine močan glukokininski učinek. To spoznanje dopolnjujejo z nasvetom, naj bolniki v vseh poletnih mesecih uživajo čim več kuhanih svežih zelenih in nezrelih fižolovih luščin. Če posadimo fižol v določenih časovnih presledkih, dobimo od prvih poletnih tednov daleč v jesen dragocene zelene fižolove stroke, ki vsebujejo mnogo glukokinina, dokler pač fižol v njih preveč ne dozori. Sladkorni bolniki morajo to »fižolovo sezono« kar najbolje izkoristiti in z obilnimi obroki strokov (4 do 7 kg na teden) v obliki zelenjavnih obrokov pospraviti na biološki osnovi čim več glukokinina. Ugotovili bomo očiten uspeh: acetona bo v krvi in seču znatno manj ali pa bo sploh izginil, tudi količina sladkorja v krvi na tešče se bo zmanjšala za 20 do 40 odstotkov. Glukokinin se s kuhanjem ne uniči. Skrbna gospodinja ne bo v kozarce za vlaganje nikdar vložila preveč stročjega fižola. Posušene luščine, ki smo jih pripravili za zimske mesece, vsebujejo sicer manj glukokinina, kljub temu pa še zelo uspešno podpirajo naše prizadevanje za odpravo acetona in zmanjšanje sladkorja v krvi. Razume se, da ne smemo ostati samo pri uporabi posušenih strokov, temveč moramo skrbeti tudi za to, da dosežemo tudi z drugimi zdravilnimi rastlinami nov zdravilni učinek. Tako spremembo bomo dosegli z borovničevimi listi, brinjem, regratom, navadnim rmanom in z drugimi, torej s pripravljanjem čajne mešanice, ali pa tako, da vsakih osem do deset dni uporabljamo čaj iz posameznega drugega zeiišča, na primer iz že omenjenih zelišč in bele omele, pelina in tavžentrože, če jih omenimo samo nekaj. Prednost bomo dajali tistim rastlinam, katerih učinek je najbolj zaznaven, in potem zopet nadaljujemo s čajem iz fižolovih strokov. Natančnega upoštevanja teh navodil se ne smemo naveličati, stalno se moramo ravnati po zdravnikovih nasvetih, tako glede prehrane kakor tudi glede vsega drugega. Čim prej pridemo začeti bolezni na sled in se ravnamo po metodah zdravljenja, s tem večjo gotovostjo lahko pričakujemo ozdravljenje ali vsaj zaviranje bolezni. ^-Inflacija je degradirala hranilne vloge; a tudi kreditne, j^-^Tisti, ki varčujejo, plačujejo dolgove tistih, ki žive od ^"kreditov. Dušan Kado vic ^ DOBRO POSAJENO JE ŽE SKORAJ PRIJETO Včasih kakšna rastlina ne raste, kot bi morala, čeprav skrbimo zanjo. Seveda mora biti posajena sadika sveža, zdrava in krepka, ter mora ustrezati strogim vrtnarskim standardom za sadike. Pri nakupu sadike v plastični vrečki v trgovini pa se najprej prepričajmo, če zaradi dolgega ležanja v neugodnih razmerah ni oslabljena ali če ni celo odmrla. Na splošno ne kupujte sadik vrtnic, sadnega drevja in drugih rastlin, ki so že dolgo pakirane v trgovinah. Raje kupite sveže sadike v vrtnariji, kjer jih vzame vrtnar sproti iz zasipa. Najugodnejši čas sajenja je za posamezne rastline različen, vendar na splošno lahko sadimo od oktobra do aprila, seveda v času, ko zemlja ni zmrznjena ali premokra. Sadike iz zabojnikov in večjih posod pa lahko sadimo brez škode tudi od spomladi do jeseni. Poletne cvetice sadimo od sredine maja dalje. Najbolje je saditi v oblačnem vremenu in ko so tla vlažna. Ob sajenju trajnic in lesnatih pokrovnih rastlin, enoletnic, tla očistimo plevelnih korenin in jih prelopatimo z vilami. V tla zamešamo 10 cm globoko dobro šoto, po možnosti obogateno z ro-ževino. Ob tem kepice zemlje čim bolj zdrobimo. Večje rastline sadimo z lopato, manjše s sadilno žlico. Rastlini napravimo tako veliko jamo, da lahko v njej razpro-stremo korenine. Premajhna jama zelo otežuje vraščanje celo najmočnejše sadike. Zemljo na dnu jame dobro prerahljamo, zdrobimo in pomešamo z vlažno šoto, z njo pa tudi pomešamo izkopano zemljo, ki jo bomo ob sajenju ponovno uporabili. Pred sajenjem prikrajšamo korenine drevja, grmovja in vrtnic z ostrimi vrtnarskimi škarjami in korenine potopimo v vodo. Namočimo tudi sadike v loncih in zabojnikih, če so suhe. Bal pri baliranih rastlinah pred sajenjem ne odpiramo. Zelo važna je pravilna višina sajenja. Drevje in grmovje brez bal sadimo nazaj do njihove poprejšnje globine, ki se na sadiki dobro vidi. Vrtnice naj bodo s cepljenim mestom 2 do 3 cm v zemlji, pri sadnem drevju pa naj bo cepljeno mesto nad zemljo. Balirane sadike razvežemo šele, ko so v jami na pravi višini in prav obrnjene, da se bala ne razsuje. Juto razvežemo in pustimo, balo pa dobro zatrpamo z zemljo, da ni okoli nje praznin. Korenine sadik brez bal razprostremo po jami in jih zasipamo z drobno zemljo. Pri tem sadiko premikamo, da spolzi zemlja tudi med korenine. Zemljo okoli sadike dobro zatisnemo ali zahodi-mo, vendar ne premočno. Končno oblikujemo rob za zalivanje in temeljito namočimo. Pri sajenju na brezini je to še posebej pomembno, da prodre voda do korenin. Da veter ne ovira prijema sadik, večje sadike drevja podpremo s koli. Večje iglavce podpremo z dvema koloma, poševno zabitima in obrnjenima v smeri proti vetru. Nanju privežemo sadiko. Tudi v krono vzgojene vrtnice in jagodičevje potrebuje kol, ki naj sega do krone. Debla privezujemo s trakastim vezivom v obliki osmice, da se vezivo ne drgne in ne zaje vanj. Mineralnih gnojil pri sajenju okrasnih sadik na splošno ne uporabljamo, saj je po izkušnjah na ta način propadlo že veliko rastlin. Uporabljamo jih le pri sajenju sadnega drevja in jagodi-čevja, morda še vrtnic. Tudi po sajenju moramo sadike — odvisno od vremena, letnega časa in sposobnosti tal za zadrževanje vlage — v krajših ali daljših časovnih razmikih zalivati. To velja posebno za dalj trajajoča obdobja vročine in suše. Pri tem moramo tla okoli sadik temeljito namočiti, ne le navlažiti z razpršilcem. Skrbimo tudi, da je zemlja okoli sadik vedno rahla in brez plevela. Anka Bernard NAGRADNA UGANKA Matjaž Zupan je na 90-metr-ski skakalnici v Obersdorfu osvojil odlično četrto mesto. Izmed pravilnih odgovorov na vprašanja iz zadnje nagradne uganke smo izžrebali dopisnico, ki jo je poslal Mitja Poljšak, 64240 Radovljica, Triglavska 36.Po pošti mu bomo poslali Clasovo majico. Čestitamo Na sliki je ameriški filmski zvezdnik, rojen 13. julija 1962. Na odrske deske je stopil s šolsko gledališko skupino, z osemnajstimi leti pa odšel iskat srečo v New York. Prvi ga je »opazil« italijanski režiser Franco zeffi relli za manjšo vlogo v filmu Neskončna ljubezen, za njim pa ga je Coppola povabil k sodelovanju v filmu The Out-siders, ki je bil za mladeniča vstopnica v svet filmske slave. Zaigral je še v filmih Taps, Risky Business in Legenda. Z zadnjim filmom je zaslovel tudi pri nas. Film je financiral Pentagon in je iz vrste filmov, ki v duhu Rega-nove politike »močne roke« poveličujejo ameriško vojsko in njene hrabre fante. Kdo je mladi filmski zvezdnik na sličici in kako se imenuje njegov zadnji film, ki ga gorenjski gledalci že nestrpno čakajo v kinu? Odgovore pošljite do 10. aprila na naslov: CP Glas, Moše Pijadeja 1, 64000 Kranj. Enega bomo izžrebali. ZA OSMI MAREC Naučili smo se igrico. Jaz sem bila ptiček. Imela sem rumen kljun. Jurček mi je dal trstičje. Nastopali smo samo za mamice. Dominika Smrekar, 1. r. OŠ Šenčur ABECEDA MISLIM Mislim na žogo, mislim na smučke, mislim na smeh. Mislim na vse, samo na šolo ne. Polona Fister, 2. r. OŠ Ovsisc Abeceda se lovi, sem in tja se razprši, ko zasliši zvonec, se v torbi izgubi. KOLEDAR Na steni koledar visi, kaže mesece in dni. Drugi dan se že zbudi, številka druga se lovi. Tanja Zavrl, 2. b r. OŠ Ivana Groharja Škofja I oka LEPA TOVARISICA Naši tovarišici je ime Polona. Vsak dan je drugače oblečena. Preštela sem tudi, koliko oblek ima: roza hlače, veliko kril, puloverjev in še kaj drugega. Čevljev ima tudi cel kup: črne, ki se svetijo, adidaske, rjave škornje. Vidim, da je rada lepa. Tako urejeno tovarišico imam prvikrat. Polona Režun. OŠ Josipa Broza—Tita Predoslje PRVIČ Z VLAKOM V sredo smo imeli kulturni dan. Peš smo prišli do železni ške pos taje. Pocukali smo na vlak. Kmalu je pripeljal. Bil je lepe rdeče, rumene in bele barve. Vrata so se suma odprla. Vstopili smo.Posedli smo se na klopi. Vlak je kmalu odpeljal. Gledali smo skozi okna. Vlak je do Ljubljane večkrat ustavil, ''ožnja mi je hitro minila. Videli smo, da je ljubljanska postaja veliko večja od kranjske. Na po staji v Ljubljani smo videli muzejsko lokomotivo. Zgodaj popoldne smo se z vlakom vrnili v Kranj.Moja prva vožnja z vlakom je bila zelo lepa. Mira Dimitrovič, 1. a r. OŠ Simona Jenka Kranj, DE Center POKLICNA POSVETOVALNICA Odgovarja mag. Franc Belčič Darinka: Mogoče sem zgodaj začela razmišljati o študiju. Sem v tretjem letniku in bi rada po srednji šoli nadaljevala za modno oblikovalko tekstila. Kje je mogoče študirati, kakšni so pogoji za sprejem, kateri predmeti so pri študiju najpomembnejši? Bo kar prav, da si začela razmišljati. Že tvoja vprašanja kažejo, da še tipaš v megli, skozi katero se ni dobro prebijati pet minut pred dvanajsto. Študij, ki te zanima, organizirajo na fakulteti za naravoslovje in tehnologijo, VTOZD Tekstilna tehnologija (V Ljubljani na Snežniški 5). Gre za višješolski dveletni program oblikovanja tekstilij in oblačil, v katerega sprejemajo brez diferencialnih izpitov konfekcijske modelarje, tekstil ne tehnike vseh smeri ali druge diplomante štirlotnih srednjih šol, ki so imeli med šolanjem vsaj 420 ur matematike, 140 ur fizike in 70 ur kemije. Vendar je treba posebej podčrtati, da morajo vsi kandidati opraviti preskus likovne nadarjenosti, ki vsebuje prostoročno risanje človeške figure, barvne, oblikovalske in plastično—prostorske senzibilnosti. V študijskem letu 1987/88 je šola razpisala za redni študij 40 mest in 20 mest za študij ob delu. O najpomembnejših predmetih je težko govoriti, ker nimamo ustreznega merila, po katerem bi jih razvrščali na takšen način. Zato bom nanizal le predmete, katerim so na fakulteti poklonili največ ur. V prvem letniku kemiji (135 ur), tekstilnim surovinam 20 ur in designu tekstilij in oblačil (105 ur), v drugem letniku kompoziciji tekstilij (135 ur), designu tekstilij in oblačil (135 ur) in barvnim študijam 120 ur) Da ne bo predstavitev predmetov po obsegu preveč pristranska, moram dodati, da bruce in brucko v prvem 1'Mniku čakata tudi matematika in fizika. MODA_ Preprosta, elegantna iz volnenega blaga v.0^0^^ pepita vzorcu ima V—izrez in spodaj zapenja s štirimi £uBT Za čez dan bomo nosile barvaj modro ali svetlo rjavo bluzo, večer pa bomo oblekle sf?7L belo. Zraven gredo črne hlač* črna torbica. Zaspane — Koliko ur spite vsak dan- — Tri do štiri ure. .., — To pa še zdaleč ni dovolj- — Seveda ne, zato pa morai*1 spati še devet ur ponoči: Med zdravi in krepi Če se voda zapira, bomo pili gorko medico ali koprivji ča] oziroma žajbljev čaj z izdatnim dodatkom medu. Zdravilno pijačo, ki bolnika ne samo odžeja, temveč tucu krepi, dobimo, če kuhamo na vodi ječmen, ga precedimo 10 mlečno pijačo izdatno osladimo z medom. Želodčne bolezni bomo lajšali s pelinovim čajem in z me-dom. Pri vnetju reberne mrene spijemo na dan po požirkih dve ali tri skodelice lapuhovega čaja z medom. Zbiramo recepte za originalne Gorenjske jedi Repnata kaša Dve pesti kaše opereš in skuhaš. Posebej skuhaš zajemalko kisle repe. Potem stresemo vse skupaj, dodamo malo .najarona, popra, česna, prepražene čebule in sol. Jed naj še malo povre, potem jo zabelimo z ocvirki. Ne sme biti ne pre' redke ne pregosta. Več je ocvirkov, boljše je, seveda. Lahko pa enako jed skuhamo z zeljem. Tedaj imamo na krožniku zeljnato kašo. Krompirjevi štruklji Od 1/2 kg do 3/4 kg krompirja skuhamo v oblicah (za 4 osebe). Kuhanega omajimo, pretlačimo v skledo, dodamo 1 jajce, malo kisle smetane in maščobe (margarino ali mast), 30 do 40 dag moke in 35 dag raztopljenih ocvirkov. Vse skupaj pognetemo in oblikujemo v štruco. Povežemo jo v prtiček i° damo kuhat. Kuha naj se četrt ure, nato jo razrežemo na rez1' ne in ponudimo. Zraven ponudimo kislo repo ali solato. Jed le zelo nasitna, pa še draga ni. Oba recepta nam je poslala bralka od nekod z Gorenjske-, Ni se podpisala in ni poslala naslova. Zato jo prosimo, nti nam sporoči naslov, da jo bomo lahko vključili v žrebanje. PROTESTIRAL BOM V SEBI Dnevi se kakor reka valijo mimo nas. Zdaj je ta reka ve sela in živahna, čista in bistra, toda glej; že naslednji trenut postane motna in umazana ter se leno pomika mimo. Ta re nima slapov in ne brzic. Tudi struge nima, Strugo si nap1*3, sproti. Nikogar ni, ki bi vedel, kam bo reka zavila, kje bo tek naprej. r Človekov spomin pa je kakor čolniček z majhnim č°'najj jem. Ta lahko vesla le proti toku, nazaj, a se sčasoma utrU-. in zdrsne po reki navzdol. Zdaj je reka umazana. Motna in PQ časna se vali mirni nas.Zima je. Ljudje si zime ne znaIL;. ustvariti takšne, kot so si jo znali ustvariti naši dedki in ba ce, tako domače. „. ^ Rad imam domačnost.Rad imam zimo. Vendar ne mara ■ nekaterih ljudi. Teh ljudi ne poznam. Videl sem jih v čas°P sih, gledal na televiziji, vendar jih ne poznam. So le majh pike v mno/.ici, n vseeno mislijo, da lahko spreminjajo tok ke, tok časa. A reki to ni všeč in postane kalna in &ro?e^'jj. Teh ljudi je malo. A deček, kot jaz, ne more do njih- k jj no, kar lahko stori, je, da zaprotestira v sebi. Zaprotestira, pa se podredi tem ljudem. Jaz bom. . . Zaprotestiral bom v bi! Čas je, da nekdo jasno pove, kaj misli! Čas je, da dnevi spet postanejo lepi in veseli! ajj Čas je, da spet pride med nas domačnost, ki so jo poz° dedki in babice! Čas je, da tudi mi postanemo del sveta, del milijard. ^ Tako, zdaj mi je lažje. Mnogo lažje. A reki ni tako-vedno je motna in tiha. Bo sploh še kdaj vesela? Moralo bi biti več. « Matej Wolf, 8. b r. OŠ Franceta Prešerna Kr«" SESTRICA V poste! ii .-.n ne se ringaraja, aha, .'(• \eni, Lucija vstaja, nato \ i/nri no solin pniuplja m po svoje žlobudra Svinčnik zanjo je kin — kin, to zares je jezik fin. Kitajsko, špansko in angleško zanjo ni pretežko. Da zares je ona učenjak, to pove lahko vam vsak, ki dobro jo pozna, da taka res je moja sestrica Janez čarman, 3. b r. OŠ Petra Kavčiču škofja Ix>ka Če bi bil(a) jaz moja mama Ce bi bila ju/, mamica, bi bolje kuhula. Otrok ne bi tepla. Pa zobe bi si umivala.— IVI o jen Če me otroci ne bi ubogali bi jih tepel po riti— Tadej Ce bi bil jaz i dfu' moja mamica, ki kuhal r gače in tudi bolje.— * >cr Jaz otrok ne bL jjj kij al« - Matej O. . ^i-bil jaz moja mama, bi P e$ val posodo. Če bi bila so bolna, bi šel pazit otroke f, lal bi po ves dan.— Če bi bila jaz moj« jamica, bi svojim otrokom ^ la zgodbice. Velikokr* fy skuhala juho.-Tincfl p Jenka t» TELEVIZIJA, RADIO, KINO 7. STRAN @®imSKioJJ©IEnGLAS °* Otroška matineja: Radovedni Taček; Zmaj, 3 8,45 J- Ribičič: Nana, mala °pica, 3. del — Novo ann *iv|ier>Je «W Vroče-hladno, 5. oddaja Miti in legende — Iz nove *aveze: Svetopisemske 9 prilike o'S Propagandna oddaja * Sarajevo: Svetovni pokal v alpskem smučanju — IO« s,a,om (m), prenos I. teka u« Tedenski zabavnik, 2. U 4K oddaia Sarajevo -q° Mir in razorožitev — 15. del dokumentarne serije 12 OZN 12). Propagandna oddaja Sarajevo:Svetovni pokal v alpskem smučanju VSL K ne l"1). prenos II. teka 15* M°r<>či,a ",u Moji spomini na stan 16 3n ^kin9, kitajski film 17on £dravi,ne vode Košarka, prenos 15-25 Na zvezi Risanka Propagandna oddaja 19* Panes: Knjiga iJS Vreme 88ydn 20S d cal°tedna 2q2n n°Pagandna oddaja 21 In f0rtret Bette Davis w Vse o Evi, ameriški film XV SPORED SOBOTA 21. marca Oddajniki II. TV mreže ^V dnevnik Zrcalo tedni Propagandr Portret Bett *se o Evi, ameriški fili S2 Propagandna oddaja ti? JV dnevnik S. Sheldon: V Pričakovanju jutrišnjega ""o, I. del ameriške Nadaljevanke 1^djgjniki II. TV mreže: 143q £ako biti skupaj Brontosaurus, 16 or, ,fškoslovaški film Z'om, 3., zadnji del 1740 nada|jevanke l840 htroška Predstava uallas, ameriška 19 30 ??da,Jevanka 2013 rYdnevnik Glasbeni večer: Bienale ali 21.45 vr*et na zas,onu Ji g« ~ćeraj, danes, jutri 22 20 2ddaJa iz kulture 2250 6lasba na zaslonu ^10 ^Dortna sobota "oč z vami, vključitev 5?DBLJA I 2'vžav 22. marca sin cutke in lutki u Pračji dol, ponovitev 6. 84c dela ameriške nanizanke 85k Pr°Pagandna oddaja 51 Sarajevo. Svetovni pokal v smučanju —paralelni ^00 d,alom (m +ž)- Prenos Ijjje ]ropagandna oddaja ]\'j? Mudje in zemlja 13ne ^nsambel Marela H45 tročila ^ Malu, 8. del brazilske 1535 Nadaljevanke Salzburška zveza, P05 lmeriški f>lm ^15 o0Pa9andna oddaja Podarim — dobim, 1(Uc ^ključno žrebanje *S 5isanka I8ryv Propagandna oddaja ^ D8nes Kinn Turistih Vr os: Kino, Turistični olj — neža ame J9.55 J7 dnevnik 2O.O5 rr°Da9andna oddaja M Krleža - I. Štivičič: potovanje v Vučjak, 8 del lQn £adaljevanke TV Zagreb 2l - 3l 1q nr°Pagandna oddaja uPatija 86, glasbena 40 2ddaia TV Zagreb ^onika goriških srečanj 2qs 9'odališć Alpe - Jadran UJ.5q ^Portni pregled 11.45 Test 12.00 Danes za jutri — Magazin in igrani film 15.00 Anglunipe, oddaja v romščini 16.45 Test 17.00 Boks — zadnje kolo 18.45 Izviri, dokumentarna serija 19.30 TV dnevnik 20.00 Poljudnoznanstveni film 20.45 Včeraj, danes, jutri 21.05 Mansfield park, angleška nadaljevanka 22.00 Čas podvigov 22.45 Mali koncert 23.00 Poezija TV Zagreb I. program 10.20 Poročila 10.30 Otroška matineja 12.00 Kmetijska oddaja 13.00 Družinski magazin 13.30 Tega leta, izobraževalna oddaja 14.00 Krištof Kolumb, nadaljevanka 15.00 Nedeljsko popoldne 17.25 Gola ostroga, ameriški film 18.55 Potovanje dr. Dolittla 19.30 TV dnevnik 20.00 Tretje obdobje, I. del nadaljevanke TV Skoplji 20.50 Bjelo dugme, zabavna oddaja 21.40 TV dnevnik 22.00 Športni pregled 22.45 Planine Jugoslavije, reportaža 23.15 Poročila PONEDELJEK 23. marca 10.00 10.20 17.00 17.20 17.25 17.40 17.45 18.15 18.45 18.55 19.00 19.26 19.30 19.55 20.05 21.00 21.00 23.00 Zrcalo tedna Viktor, Viktorija, ameriški film Zrcalo tedna Poročila Radovedni Taček, 4. oddaja »Kuhalnica« Pamet je boljša kot žamet Makedonske ljudske Glasbeni ropot Risanka Propagandna oddaja Danes:Obzornik Vreme TV dnevnik Propagandna oddaja P. Scott. Dragulj v kroni, 13. del angleške nadaljevanke Propagandna oddaja Omizje: Aids — izziv medicini in družbi Retrospektiva jugoslovanske televizije: Servisna postaja TOREK Oddajniki H. TV mreže 16 00 Dober dan, šport 17.10 TV dnevnik 17.30 Otroška oddaja 17.45 Igrarije, otroška oddaja 18.00 Beograjski TV program 18.55 Premor 19.00 Indirekt, oddaja o športu 19.30 TV dnevnik 20.00 Svet danes, zunanjepolitična oddaja 20.30 Mali koncert 20 45 Informativna oddaja 21.05 Ljudje mačke, ameriški film 22 35 Znanstveni grafiti TV Zagreb I. program: 8.25 Poročila 8 30 Songi iz avtobusa, otroška oddaja 17.45 Igrarije, otroška oddaja 18 00 Učitelji kot starši, izobraževalna oddaja 18.30 Risanka 18.40 Številke in črke—kviz 19.00 TV koledar 19.30 TV dnevnik 20.00 Nadvoz, drama 2100 Moja domovina, dokumentarna oddaja 21.50 TV dnevnik 22.10 Ročk ruleta 23.10 Poročila 24. marca 10.00 10.30 11.00 11.05 11.35 16.20 17.25 17.30 18.00 18.45 18.55 19.00 19.26 19.30 19.55 20.05 21.30 21.40 22.20 Prometna vzgoja: Kolo naj bo kolo, Kolesar Zemljepis: Erozija, Kraško površje Jezikovni utrinki Tuji jeziki — Angleščina III Francoščina TV mozik—ponovitev Poročila Jaz, čebela, dokumentarna oddaja Periskop, 3. oddaja Risanka Propagandna oddaja Danes: Obzornik Vreme TV dnevnik Propagandna oddaja M. jančič: Prikazovanje Marije v vasi Grabovica, drama TV Ljubljana Propagandna oddaja Integrali TV dnevnik Oddajniki II. TV mreže 17.15 Test 17.30 Tuji jeziki — Angleščina III 17.30 Tuji jeziki — Francoščina III 18.30 Mostovi — Hidak 19.00 Rezerviran čas 19.30 TVdnevnikY 20.00 Ko se korenin zavemo: Od brigad do divizij, 8. epizoda dokumentarne serije 21.00 Žrebanje lota 21.05 Narodna glasba 21.50 Kako je z vašim očetom, humoristična serija 22.15 Male verske skupnosti v Jugoslaviji, dokumentarna serija TV Zagreb I. program 8.25 Poročila 8.30 Mali svet, otroška oddaja 9.00 TV v šoli: Zaposleni v turizmu. Ideologija in zločin, Od Odese do Leningrada 10.30 Poročila 10.35 TVvšoli 12.30 Poročila 13.55 Prezrli ste, poglejte! 15.00 TV v šoli:ldeologija in zločin, Od Odese do Leningrada 16.00 Dober dan, informativno—mozaična oddaja 17.10 Kronika Osjeka 17.30 Mali svet, otroška oddaja 18.00 Sodobni svet, izobraževalna oddaja 18.30 Risanka 18.40 Številke in črke—kviz 19.00 TV koledar 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.00 Žrebanje lota 20.05 Dragulj v kroni, angleška nadaljevanka 21.05 Kontaktni magazin 22.30 TV dnevnik 22.55 Via Satelit 23.25 Poročila SREDA 25. marca 10.00 Mostovi 10.30 M. Jančič: Prikazovanje Marije v vasi Gabrovica 17.00 TV mozaik — ponovitev 17.30 Poročila 17.35 L. Suhodolčan: Primožev dnevnik, 4. oddaja 18.20 Skrivnosti morja, dokumentarna serija 18.45 Risanka 18.55 Propagandna oddaja 19.00 Danes: Obzornik 19.26 Vreme 19.30 TV dnevnik 19.55 Propagandna oddaja 20.05 Po sledeh napredka 20.45 Propagandna oddaja 20.55 Film tedna: 90 dr.:, kanadski film 22.30 TV dnevnik 22.45 Rezerviran čas Oddajniki II. TV mreže 17.10 TV dnevnik 17.30 Glej me, angleška otroška oddaja 18.00 Visoko šolstvo, izobraževalna oddaja 18.30 Premor 18.40 Številke in črke— kviz 19.00 TV koledar 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 10.00 Glasbena dogajanja 21.30 Včeraj, danes, jutri 21.45 Umetniški večer TV Zagreb I. program: 8.25 Poročila 8.30 Glej me, angleška otroška oddaja 9.00 TV v šoli: Poštni nabiralnik, Slovenščina, Iz sveta znanosti. Izobraževalna oddaja 10.30 Poročila 10.35 TVvšoli 12.30 Poročila 13.25 Prezrli ste, poglejte! 14.55 TV v šoli: Veščina skrivanja, Oddaja za učence 16.00 Dober dan, informativno—mozaična oddaja 17.10 Kronika Karlovca, Siska in Gospića 17.30 Glej m J f f 1 ft AMIJV 9 *BV p** ■» PHV f"^ «^ W ■ > ■ B^T ■ ■ ■ a WW9 W « ki bo jutri Rr-enifa s Tri&la\ra na pot po Jugoslaviji in kateri je izid mladinskih Odprtih strani tudi posvečen. Želimo, da bi z zanimanjem prebrali, kaj pravijo mladi in nam o vtisih in razmišljanjih r na S~njo, osmin zdijo se posebej pomembi ikriti*o Odgam-tin Iran m anrao odn-rti nt ta oJim - Santi so jo napisati, urodili in oblikovali, nla osmin 'str a neh pri povod ujo jo in so pogovarjajo ni- fl/led drugim tudi o štafeti mladosti, ob prebiranju pisali. Leopoldina Bogataj PALICA NE BO REŠILA NIČESAR * j e> ladin li M* ucij likava r In ■"•sna ic li ■"■J ■ n naj n Leta po Titovi smrti si nismo upali glasno izgovoriti, da je takšen Dan mladosti preživet, nerealen in kot tak nepotreben. Obstajal je zgolj nekakšen individualni protest, ki se je večinoma izražal enostavno v ignoriranju prireditve in štafetnega teka po naših mestih Občasno se je zgodilo, da je ob priložnostih, ko je Jugoslavija rajala v Beogradu, prišel na dan kak komentar, ki je sprožil tudi kritična razmišljanja. In nedotakljiva svetinja se je začela počasi rušiti Lani na mladinskem kongresu v Beogradu so ljubljanski študentje prvič ostro javno reagirali. Zahtevali so drugačen koncept praznovanja Dneva mladosti, namesto množične telovadbe na stadionu JLA pa pohod brezposelnih, zborovanje proti verbalnemu deliktu, oboroževanju Jugoslavije, sramotnemu izvozu orožja, mitinge za uvedbo civilnega služenja ipd. Hkrati z ostalimi predlogi slovenskih mladincev so zahteve popolnoma pogorele. Baje se niso šli prave politike in niso ubrali prave taktike. Pojav imenovan »slovenski sindrom« se tako začne še izraziteje uporabljati in to vse bolj v negativni luči. Postavljajo se tudi vprašanja, kaj bo slovenska miadina naredila s štafetno palico, ki v letu 1987 začenja svojo tradicionalno pot iz Slovenije Konec lanskega leta sledi naslednji šok z demonstrativnim žaganjem hloda, s katerim ljubljanski študentje ponovno opozarjajo na nesmiselnost in preživetost Štafete mladosti. Sledi odločitev vodstva slovenske mladinske organizacije, da Štafete ne ukinjamo, podpiramo pa drugačen koncept, ki naj prikaže aktivnosti mlade generacije in opozori na dejanske razmere v državi. Pade tudi odločitev, da štafetna palica ne bo tekla, temveč bo vseh sedem dni, kolikor časa bo v Sloveniji, nekje stala. Neuradno se izve, da letošnjo prireditev ob vzponu in spustu Štafete iz Triglava v Bohinj, pripravljajo »Neue slovvenische Kunst«. To so bili dokazi, da so se stvari končno začele premikati in stopile od imaginarnih čaščenj in povzi- govanj na realna tla ter s tem na prireditve, ki odražajo mišljenje mladine. vrhunec in zadnje dejanje nastopi s senza-cionalističnim odkritjem velike prevare Plakat, ki se je zdel partizanski, je nacističen. Če je po mnenju nekaterih nacističen (treba je razlikovati podlago in sedanji plakat; je seveda tudi protidržaven in če je protidrža-ven je rušitelj oblasti... Sledi izrazito emocionalno in iracionalno obravnavanje plakata, ki iz dneva v dan do biva večje politične razsežnosti. Afera se stopnjuje. Sredstva javnega obveščanja, politiki in ostali končno najdejo sredstvo s katerim čez noč uničijo vsa prizadevanja slovenske mladine. Etiketiranje, aprioritično odklanjanje in nepripravljenost na dialog, ki se kaže že vse od kongresa ZSMS naprej, dobi v slednjem primeru absolutne razsežnosti. Mnenje demokratične javnosti je ignorirano. Odklanjanje, ki se je stopnjevalo itu ■ J" vse od pobude za civilno služenje, ukinitev smrtne kazni, člena 133 itd. v tej točki, ko pade še Štafeta, zmaga. Z večino mladinskih pobud se torej zgodi enako. Na koncu zvezni odbor za pripravo Štafete še odloči, da Štafeta ne sme stati. Tudi slovenski jezik in Prešernova Zdravljica na prireditvi v Bohinju postaneta vprašljiva. Upajmo, da je to eno zadnjih dejanj slovenske afere. Mladi likovni ustvarjalci Novi kolektivizem čakajo na poziv s sodišča. So v izrazito neenakopravnem položaju. Javnost jih namreč ni pripravljena niti poslušati, ni pripravljena analizirati plakata, ni pripravljena razumno razsoditi, ni pripravljena na dialog, kajti povsem nepomembno postane, kaj so umetniki hoteli povedati s takšnim retro-gardizmom in zakaj so se poslužili nacistične predloge. Afera je narejena. V stilu, da je to pa že res preveč, bodo prav gotovo nekatere ostale stvari zamrle. Gre za način, kako pri nas, v naši demokratični družbi reagiramo na stvari, ki so očitno prišle na dan v neprimernem trenutku. Zaradi plakata se zahteva najstrožja odgovornost, oglašajo se organizacije in posamezniki, ki čustveno prizadeti opozarjajo na rušenje oblasti Mar res tako nepomembni plakat lahko ruši temeljne pridobitve revolucije? Lahko bi rekli, da smo ugriznili v vabo. Afero smo naredili iz nepomemune stvari, na stran pa porinili veliko pomembnejšo resničnost, ki se kaže v nizkem življenjskem standardu, inflaciji, devalvaciji, državnih ukrepih, štrajkih, jedrskih elektrarnah... To je stvarnost v katero je bila porinjena današnja mladina. To je realnost iz katere naj mladina črpa ideje za svoje praznovanje. V duhu zadnje afere bo ta realnost ostala nepomembna. Mladina se bo v teh dneh srečevala na okroglih mizah, diskusijah, predavanjih, koncertih, kulturnih prireditvah in na ta način slušala osmisliti Štafeto mlado- sti. Poskušala bo preseči tradicijo, ko je Štafeta bila tista, ki je osmisljevala prireditve. Toda vsa ta dogajanja ne bodo presegla pomembnosti afere. Vprašanje, ki samo od sebe kar sili na dan, je namenjeno vsem, ki so pripomogli k tako senzacionalistični medijski popularnosti plakata ter za ustvarjalce zahtevali najstrožjo odgovornost in represivne ukrepe. Zakaj se ti ljudje ne razburijo tako močno, zakaj javno ne protestirajo, zakaj se na sestankih raznih organizacij ne odločijo, da morajo kazensko odgovarjati tisti, ki so nam »poklonili« Obrovac, Feni, nam naložili dolgove, vzeli odločanje, zasvinjali okolje...? Ja, zakaj ne? Zakaj vedno ostajamo pri majhnih zadevah? Zakaj uporabljamo fraze o rušenju, spodkopavanju in žaljenju zgolj pri tako nepomembnih zadevah? Zakaj iščemo namišljene notranje sovražnike tam, kjer jih ni? Zakaj? POZORNOST V PRAVO SMER ^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^__«___ Kongres v Krškem je bil na nek način nadaljevanje novomeškega kongresa, na katerem so se mladi odločili za frontno organizacijo v tem smislu, da se bodo skozi njo izražale različne pobude in interesi mlade generacije. Ta širok spekter mladinskih interesov se je lani aprila v Krškem pokazal tudi skozi gibanja, oziroma skozi njihove pobude, ki so svojo legitimno podlago dobile v sklepih 12. slovenskega mladinskega kongresa. Ti dokumenti so nekakšen napotek za delo po kongresu, na njihovih temeljih pa so slovenski mladinci v letu dni sprožili vrsto razprav, kot sta tisti o alternativnih gibanjih in civilnem služenju vojaškega roka, ki sta bili v jugoslovanski javnosti deležni največ pozornosti, priznati pa velja, da slovenska mladina največji poudarek daje dejavnostim na področju družbeno — ekonomskih odnosov. Sem na primer spadajo: pobudi za legalizacijo stavk ali uveljavljanje malih produkcijskih enot, vprašanja zavoženih investicij, energetske politike in družbeno - ekonomskega položaja mlade generacije nasploh. Katere so te odločitve> Bistven premik v svojem delu je ZSMS naredila ravno i odmikom od takoimenovanih manifestativmh akcij. No, mi smo v obdobju pred in po kongresu v Novem mestu preusmerili dejavnosti mladinske organizacije na tista bistvena življenjska in družbena vprašanja, ki so še kako pomembna za celotno družbo in po-seboo za mlade ljudi. Tako smo v obdobju sprejemanja srednjeročnih in dolgoročnih načrtov veliko sodelovali v razpravah na vseh področjih od razvoja različnih gospodarskih panog, do področja družbenih dejavnosti, socialne politike in tako naprej. Na samem kongresu v Krškem smo zahtevali prevrednotenje vseh tistih odločitev, ki so z narodno — gospodarskega vidika pomembne , m W\ obiemen\u'\e'\a cetotno akumu\ac\\o vet oooatno zaon\i.u\e\o u\\aon ^ewe\%c\\o. Na primer: govorili smo o prevrednotenju odločitev v zvezi z načrtovanimi in tudi začetimi investicijami... Kidričevo in Jesenice, predvsem pa o nekaterih investicijah, kakor so načrti za jedrski program in druge investicije, ki so na nek način bolj v fazi snovanja, kot pa dejanska stvarnost. Predlagali smo, naj se o teh vprašanjih pripravi široka, strokovna in javna demokratična razprava, ki bo dala trezno in strokovno utemeljeno presojo in s tem odgovor na vprašanje, kaj je tisto, kar v Sloveniji potrebujemo in kaj bo zadosti hitro dalo rezultate. Menili smo, da morajo proizvodi vsebovati čimveč znanja, da ne smemo več prodajati le polproizvodov.. *4* y* *>/, te Seveda, to je temeljno vprašanje. Imamo slab odnos do množične inovacijske dejavnosti, v prestrukturiranje gospodarstva gremo bolj deklarativno kot stvarno. Kakorkoli že govorimo o raziskovalni dejavnosti, ta živi v skromnih razmerah, čeprav se temu v zadnjem času, tudi zaradi naših pobud, posveča več pozornosti. To potrjuje tudi akcija 2000 mladih raziskovalcev. Mladinska organizacija pri reševanju teh zagat sodeluje tudi z vidika razprav povezanih z reformo šolstva. ZSMS vidi prihodnost tudi v usta-nav\\an'\u maVih ptoduVc\\sVvh enot, sa\ b\ i n\un\ na oeV. način \abkn ptenvosti\\ nxoh\en\ Prav na področju malih produkcijskih enot je mladinska organizacija z ustanovitvijo Mikrohita, po vseh težavah z nedodelano zakonodajo na tem področju, vseeno nekaj dosegla Priprave za ustanovitev Mikrohita so potekale kar nekaj časa, niti ne zaradi ustanovitve Mikrohita samega, bolj zaradi raziskave in priprave terena za ustanavljanje malih produkcijskih enot sploh. Pravno — formalnih, sistemskih ovir je veliko. Menili smo, da je to prava pot in da je treba te pobude realizirati, to pa predvsem zato, da bi dokazali, kako je tak način gospodarskega organiziranja pri nas nujno potreben Mikrohit je ob teoretično — analitičnih dokazih le praktičen primer. Zdaj, ob spreminjanju zakona o združenem delu in drugih sistemskih zakonov, je potrebno ustvariti pogoje za ustanavljanje tovrstnih dejavnosti. Tu pa ZSMS tvorno sodeluje v razpravah. Normalno je, da se male produkcijske enote navezujejo na celovito gospodarsko dejavnost, na velike sisteme in jih dopolnjujejo, jih razbremenjujejo tako, da se v malih enotah išče tiste poti in izdelke, ki so bolj fleksibilni. Če en sistem z 2000 zaposlenimi, ko zaide v programsko krizo, zelo težko menja program, na kar se veže tako menjava tehnologije, kot prekvalifikacija kadra, pri malih produkcijskih enotah temu ni tako. Poleg tega gre tuka\ tudi za možnost izkoriščanja \nnW\oua\ne pobude. VA se \j veUVAh sistemvh Eno od gesel na kongresu v Krškem je bilo »Ta čas je naš čas, zato bomo tukaj in /daj reševali temeljna vprašanja naše pnhodno sti « Prihodnost je nedvomno tudi v ekolo škem ravnotežju, ki je v našem okolju odvt sno piedvsem od razumne porabe energet skih virov. Skratka, sedanji način porabe energetskih virov ni ustrezen, mladina pa naj gleda predvsem z vidika večje energet ske varčnosti industrije Mi mislimo, da so v razvojnih vprašanjih vsaj trije upoštevanja vredni dejavniki: vprašanje smotrnosti, ekološko vprašanje in vprašanje socialne strukture. V zvezi s slednjim pa tole: odločitev za neko vrsto ekstenzivne proizvodnje postavlja točno določeno socialno strukturo zaposlenih. Če hočemo ustvariti takšno vrsto proizvodnje, ki bo naredila ne več toliko enostavnih, kakor pa višje razvitih proizvodov, sodobno rečeno; če hočemo prodajati »brainvvare« ne pa zgolj običajne delovne sile, ne smemo graditi energetsko požrešne industrije. Jasno je, da taka industrija tudi škoduje okolju. i Položaj mladuija človeka danes je vse prej kot optimizem vzbujajoč, pa vseeno je mla dinska organizacija pod svoje okrilje, ali kot svoje dejavne člane, ali pa kot pripadnike različnih gibanj pritegnila veliko mladih Ravno v tem je ta prednost. V času, ko nam primanjkuje svežih idej in pobud, jih mladi imajo. In prav je, da je ravno mladinska organizacija tista pot, po kateri jih izražajo. Pobude kakor je pobuda za civilno oziroma drugačno služenje vojaškega roka, so bile v javnosti deležne preveč pozornosti. Pomembnejša dejavnost mladinske organizacije se je s tem premaknila na obrobje , Mlad človek je v vsakem primeru najbolj prizadet, saj ko se vključi v proizvodni proces in stopi na pot osamosvajanja, mora urediti vse svoje eksistenčne probleme. Ravno v tem obdobju pa se ure jen je teh problemov časovno vse bolj odmika v leta ko je človek star 30, pa tudi 40 let. Bremena so v družbi izredno nepravično porazdeljena, saj je tisti, ki ima svoja temeljna vprašanja že rešena, nagrajen pod istimi pogoji, kot tisti, ki še ničesar nima. Ob tem pa nima s\edn\\ nikakršnih kreditnih ugodnosti, kakor \\*» \« \m«\ o«v\. V© i« b*\ n\\ad. Mislim, da se je temeljna dejavnost ZSMS le v očeh javnosti premaknila na obrobje. Pomembna vprašanja imajo pomembno mesto, vendar se moramo zavedati tega, da je tudi problem posameznika ali posameznih skupin problem celotne družbe, in če tak problem zaznamo, ga moramo tudi reševati. Namesto da bi takšne, denimo jim manjše pomembne probleme, na ustrezen način analizirali, razrešili in umaknili z dnevnega reda, jih po nepotrebnem politiziramo, s tem pa mnoga druga, za naš razvoj še kako pomembna vprašanja, puščamo ob strani in v javnosti ne predstavljamo. O njih ne poteka javna polemika, ljudje so bolj željni senzacij, kot je bila tista s plakatom. O, na primer, padcu produktivnosti v istem obdobju, pa se niso sptašcMaVi. O O "D CO -H 30 > To, da mladina nima primernih prostorov za izvedbo različnih kulturnih prireditev npr. ročk koncertov, je nekako nenapisano pravilo, ki velja zi vso vesoljno Slovenijo. Tistih nekaj izjem (Nova Gorica, Koper, delno Celje) pravilo samo dodatno potrjuje. Resda je na čase slišati predvsem tudi glas Ljubljane, pa včasih Novega mesta, Maribora in Kranja, a vse to zelo nepovezano in kampanjsko. Ob finančnih težavah je glavni problem ustrezen prostor. Večinoma gre namreč za stalna gostovanja, kjer so pravila igre seveda vnaprej točno določena in na čase zelo omejujoča. V tem kontekstu gre vsekakor omeniti vlogo upravnikov, hišnikov ali kakorkoli se ti že imenujejo, ki si ponekod pristojnosti občutno povečajo. Če pa tisti katerim so le-ti po svoji službeni dolžnosti odgovorni, mirno zatisnejo obe očesi, češ to pravzparav ni naše osnovno delo, so rezultati seveda znani. Vse to, predvsem pa slednje, nas pripelje v gorenjsko prestolnico. Če nadaljujemo z začeto temo, prostorom za ročk koncerte, ni pravega razloga za optimizem. Vsem ljubiteljem tovrstne koncertne dejavnosti na Gorenjskem pa tudi širše, je poznano, da je osrednje glasbeno prizorišče v Kranju razpadajoči se in zanemarjeni Delavski dom Franca Vodopivca. Stavba, ki je sicer zelo prikladna, kajti nastanjena je povsem blizu glavne avtobusne postaje in hkrati s tem v središču mesta. Delavski dom se je v nekaj zadnjih letih močno spremenil. Točneje povedano, spremenila se je politika upravljanja doma. Če to ilustriramo samo z nekaj podatki — uvedel se je stalen, za vse veljaven cenik uporabe prostorov, omejilo se je skrajno število obiskovalcev v posameznih dvoranah in Dom prehaja iz rok občinskega sindikalnega sveta v varstvo Kulturne skupnosti Kranj — je celotna slika nekoliko jasnejša. Ob vsem skupaj ne zaskrbljuje toliko podatek, da je npr. električna napeljava popolnoma dotrajana. Dom slabo vzdrževan,temveč predvsem dejstvo, da se pripravlja nova namembnost posameznih prostorov. In v tej namembnosti ne bo prostora za rockovske koncerte, ker le —ti pač zahtevajo določene specifične pogoje. Kam torej potem? V Kulturni skupnosti sicer zagotavljajo, da bodo oni poskrbeli za ustrezno zamenjavo, vendar se tudi v tem, vsaj zaenkrat, ne kaže svetla prihodnost. Po vsej verjetnosti bo to namreč pomenilo selitev na periferijo — Primskovo, Kokrica, Stražišče... S tem pa bo nastopila cela vrsta novih problemov, ki so predvsem čisto praktične narave (ustreznost dvoran, oddaljenost od glavne avtobusne postaje, siceršnja namembnost prostorov...). Vse to bi v skrajnosti lahko celo pomenilo občuten upad že tako ne ravno velikega števila koncertov popularne glasbe. Ali pa bi se ustvarilo stanje v katerem koncertov sploh ne bi bilo. Povsem logičen izhod iz tega, še toliko bolj, če nam je znan podatek da je na koncertu povprečno okrog 200 obiskovalcev, je vztrajanje. Vztrajanje na ročk dogodkih tudi vnaprej. To pa pomeni borbo za denar in seveda borbo za prostor. Na zadnji seji občinske konference ZSMS Kranj je bila dana pobuda o pripravi projekta pod naslovom »Mladinski kulturni center«. V okviru tega je v osnovi prostor. Prostor po volji in hotenju mladih. Prostor, ki bi s svojo vsebino in življenjem v njem, ponudil mladim Kranja novo kvaliteto. Alternativo gostilni, knt mestu druženja, alternativo kulturnim dogodkom ( raztresenim po vseh koncih in krajih občine brez prave povezave. Mladinski kulturni center bi izhajal iz potreb najširšega kroga mladih in poskušal zadostiti najrazličnejše interese. Pomenil bi stalno dogajanje in hkrati mladostni utrip mesta. Pomenil bi vse tisto kar si mladi na kulturnem področju želijo pa zaradi takšnih ali drugačnih razlogov ne morejo realizirati. Tu pa nikakor ne gre samo za glasbo, temveč veliko širše. Gre za mlade. V Kranju se vsaj počasi le začenja premikati naprej. Ročk koncerti, ki so bili podani za ilustracijo in vse ostalo, kar lahko prištejemo v kulturne dobrine, ki so danes mladim najbližje, pa po ostalih gorenjskih občinah životari še v veliko večji meri. Predvsem to poleg koncertov velja za določene aktivnosti, ki animirajo manjše skupine ljudi s ct-Ijem ustvarjati nekaj novega. Temu v popolno nasprotje samo drobna misel o vseh diskotekah po Gorenjskem, ki v principu ponujajo za drage denarje občutno premalo. Da o družbenem nenadzorstvu tovrstne dejavnosti sploh ne govorimo. Če malo preskočimo področja, kaj kmalu pridemo do druge pobude, ki pa je nastala v uredništvu Napreja. Ta akcija pa bo poskušala pripeljati do končnih rezultatov pod šifro: »Mladinski radio«. Mladi namreč ugotavljajo, da ob občutni stalnem večanju prebivalcev Kranja le — ti potrebujejo tudi stalno vsakodnevno informacijsko mrežo, ki jo radio seveda najboljše pokriva. Ideja o radiu v Kranju ni nova. Že pred časom se je nekajkrat o tem intenzivno pogovarjalo, pa zmeram znova ugotovilo, da končna realizacija ni možna. Da ni dovolj denarja, pravega prostora, pravih ljudi. Da je Ljubljana preblizu in, da je na Gorenjskem že tako dovolj lokalnih radijskih postaj. Pa bi vseeno veljalo zopet razmisliti. Razmisliti o tem kaj vse bi Kranjčani in s tem celotna regija pridobili. Poiskati argumente za in tiste proti. Argumente. NOVINARSTVO KOT PLES PO JAJCIH Premislek o mladinskih glasilih bi morali začeti z zgodovino izpred desetimi leti. To je bilo obdobje direktivnega informiranja, ko so, glasila in časopisi odražali stališča vodstev različnih organizacij, »primeri iz prakse« pa so ta stališča bolj ali manj potrjevali. Stanje se je odražalo tudi v nakladi časopisov, saj je »Mladina« takrat imela naklado Jkraf 3t00 izvodov. Sivino je od časa do lasa nekolike prekinila le »Tribuna«, časopis ljubljanskih študentov, ki je bila večkrat zapjenjena. Takrat jo nastal tudi »Naprej« kot glasne OK ZSMS, ki je predstavljal poli- tiko mladinskega vodstva, saj je sekretar OK skrbno prebral in po potrebi cenzuriral vsako številko preden je šla v tisk. Enoličnost časopisa so poživljali le prispevki iz kulture. S poglabljanjem gospodarske krize v osemdesetih je »Mladina« počasi postajala najpomembnejši slovenski tednik. Naklada je vsebolj rasla, saj je Mladina pisala o zgrešenih investicijah, Dachauskih procesih, civilnem služenju vojaškega roka itd. Teleks je temu poskušal slediti, toda kmalu je bila zamenjana skoraj celotna redakcija. Boj za bralce je končno postalo aktualno vprašanje tudi za druge časopise. Spremenil se je način obravnavanja posameznih tem. Pisma bralcev so izražala drugačna stališča, kot je iiilo uradno stališče. Celo »Delo« se je pod vplivom teh sprememb začelo počasi spreminjati. Objavljati so začeli avtorje, ki pred leti nikakor niso mogli objaviti niti odgovora na napade na njih. Počasi se je začela oblikovati javnost, ki sodi na osnovi argumentov ne pa na osnovi obsodb in etiket. Vsiljene »resnice« in interese so počasi zamenjevali strokovno utemeljeni argumenti. Opisa- ni procesi pa so z najnovejšimi dogodki postavljeni pod vprašaj. Zdi se, da je za nekatere važnejša »čista« preteklost,kot pa vsaj znosna sedanjost, da neke bodočnosti sploh ne omenjamo. Afero s plakatom so ustvarili tisti politiki, ki jim je važnejše proslavljanje in rituali, kot pa zgrešene investicije, brezposelnost in inflacija. V okviru takšnih procesov, ki se gibljejo med demokratizacijo in hajkami, med dialogom in obsodbami se danes gibljejo časopisi. Najbolj so udaru ravno mladinska glasila. Novinarstvo vse bolj postaja ples po jajcih. Zato v takšnih časih mladinska glasila ne smejo biti le alternativa, ampak sredstvo oblikovanja javnosti in razuma. V Sloveniji poleg »Mladine«, »Katedre« in »Tribune« izhajajo še štiri mladinska glasila, ki po svoji vsebinski in grafični zasnovi prebijajo lokalne okvire. Po obliki in obsegu so sicer podobna časopisom, po vsebini in načinu obravnavanja aktualnih tem pa že skorajda revijam. Nimajo profesionalnih novinarjev, vendar pa s kvaliteto svojih člankov presegajo sivino in neaktualnost lokalnih časopisov. Finančno so odvisna od OK ZSMS, ki so tudi njihovi ustanovitelji, toda počasi preraščajo v glasila mladih to je v glasila razuma in nekdaj zatrtih lokalnih civilnih javnosti. Poskušajo presegati samoupravni ritualizem, frustriranost in malodušje. Omejen prostor in mesečno izhajanje jih omejujeta, toda dobra volja in zagnanost jim omogočata posegati v prohleme, ki bi ostali zakriti za tovarniškimi vrati, v šolah in v kulturnih institucijah. Kvaliteta in nadaljne izhajanje jim ni vnaprej zagotovljeno, če ne bodo razvijala in izražala stališča različnih ekoloških, kulturnih in drugih skupin. Vsa glasila so finančno in institucionalno odvisna od OK ZSMS in lahko se zgodi, da jih bodo te ob »aferah« skušale ukiniti.'Zato morajo glasila izoblikovati svojo publiko, ki jih bo podpirala. Kranjski »Naprej« je objavil serijo člankov na temo »Kultura v Kranju«, ki kažejo drugačno podobo kulture v našem obcestnem mestu kot jo predstavljajo institucije. Marca bo uredništvo »Napreja« organiziralo okroglo mizo o »Kulturi v Kranju«, ki naj bi zbrala kulturne delavce in predstavnike mladinske kulture. eri < oc p co Q_ o o »5 vi \ X > lig it ■mf - ' .V. 'fy vi hm/ x mi ' t 'M^N ■ & O) < Slovenska mladinska organizacija se v tem trenutku nahaja med Scilo in Karibdo, za kar pa je kriva povsem sama. V želji, da bi mirno plula in krmarila med čermi, ki jih zanjo na eni strani predstavljajo študenti s svojo radikalno zahtevo po ukinitvi štafete in vsega spremljajočega rituala, na drugi strani pa konferenca ZSMJ s svojo težnjo po uniformiranosti in poenotenju vseh svojih sestavnih delov (najbolj pa seveda ZSMS), se je namreč predsedstvo RK ZSMS odločilo za nekakšen kompromis. Štafeta naj bi stopila na pot počasnega spreminjanja in ukinjanja. Ker pa so krmarji na mladinski barki dokaj neizkušeni in ne poznaio morja z vsemi njegovimi zahrbtnostini. se je zdaj zgodilo, da je barka nasedla in ni jasno, kako bo plula naprej. Ca ma ji im zgodi, da am reSi čari, na nm£kn nikolijnm bo vmScmlm \fmm fivgim- dovana in nato na hitro popravljena. Pokazalo se je namreč, da nobena stran ni zadovoljna s kompromisom. Med ljubljanskimi študenti se namreč govori, da nameravajo za dan mladosti javno izraziti svoje nestrinjanje s prireditvijo, iz Beograda pa prihajajo vesti o tem, kako hoče vsejugoslo-vanska mladina stornirati legitimen sklep pred sedstva slovenske mladine, po katerem naj bi štafeta sedem dni mirovala v Bohinju. Nobena stran torej ni zadovoljna, pa še čas ni noben zaveznik RK ZSMS, saj se bo treba zelo hitro odločiti, kaj naj stori. V družbi, kjer so se v štiridesetih letih močno vsidrali najrazličnejši simboli, je najtežje storiti to, za kar sicer kritiki ZSMS iz drugih republik pravijo, da je najlažje. Na zadnjem kongresu ZSMJ v Beogradu ao na- »«5 dalagati govorili, da j* njlažja minirati pot naprej. To ni res. Nič ni težjega kot rušiti simbole, četudi je vsem jasno, da so ana-hronizem, da danes ne pomenijo več tistega, kot so nekdaj, da so to podobe neke druge generacije, ki jih je slednja današnji mladini zapustila v paketu z ogromnim dolgom, s katerim ni zapečatila le usode današnje mladine, temveč tudi mnogih naslednjih generacij. Ti simboli so trdno postavljeni na svojih piedestalih, zato se jih tudi ne da spreminjati z mehkužnimi odločitvami. Ko so študentje na javen način pokazali, kaj si mislijo o vsem tem in kakšna naj bi bila po njihovem štafeta v prihodnje (da je ne bi bilo, ali pa bi bila tako težka, ko je ne bi bilo mogoče premakniti z mesta, kar spet pomeni, da je ni, ker je bistvo štafete ravno v njenem potovanju) so bili deležni hudih obsodb. Tudi s strani uradnih predstavnikov ifarjnrtt mfaitorf« nininiru - v nezavidljivi situaciji. Zvezna mladina se je namreč samozaščitno zelo hitro zavedla, kaj pomeni sedemdnevno mirovanje štafetne palice. Z drugimi besedami — jugoslovanski mladini ni prav nič do tega, naj bi potovalo štafetno sporočilo (kar so hoteli slovenski mladinci storiti v času njenega bivanja v Sloveniji), pač pa hočejo imeti ves čas pred očmi konkretno palico. Tako, ki se je mogoče vsak trenutek dotakniti, in pri tem občutiti njeno svetost. Pokazalo se je, kako je sama ideja, se pravi sporočilo, povsem obrobnega pomena in če slovenska mladina pri svojih prizadevanjih ves čas poudarja, da bo sporočilo kljub temu živelo, ji to nič ne pomaga. Preskoki iz abstraktnega v konkretno so bili vedno težki (tako kot tudi ikretnem štafetnem primaru teh pozicij. Če slovenski del namreč misli abstraktno, ostali stvari doumejo povsem konkretno. Najbolj žalostna ugotovitev je seveda, da gre ogromno mladinske energije ravno za stvari, ki so na videz sicer povsem obrobne. Tako se, na primer, energija izčrpava v dilemah okrog štafete, od katere nihče ne more živeti. Razen seveda tistih nekaj profesionalcev v Beogradu, ki že dolga leta dobivajo osebni dohodek samo za to, da se ukvarjajo s sklepno prireditvijo na štadionu JLA Plačilo prejemajo vse leto, prireditev pa traja le nekaj ur (zraven je potem še nekaj tednov za priprave, to pa je tudi vse). Ti so prvi, ki se oglasijo ob kakršnih koli željah po spreminjanju rituala. Energija naše mladine izgo- pa sa /a />Ai»«A; reva v takih stvarah kot so di/ama oko/i „,,,r,,~ s/„,,„,i„~ v ^--•SVK.^ ram. r*a ra ~ vendar se ravno zaradi tega spornega vprašanja odvijajo žolčne debate. Članarina namreč pomeni preštetje mladine, nadzor nad njo in podobno (tu bi mladi lahko ponovili znano geslo: Ne damo se preštevati!). Očitno je torej, da nekaterim delom jugoslovanske mladine pridejo podobne razprave še kako prav. Še posebej takrat, ko je zaradi njih onemogočena in zaustavljena razprava o tako bolečih vprašanjih kot so civilna služba, odprava tistega dela člena 133., ki govori o verbalnem deliktu, legalizacija stavk in tako naprej. Prehodi iz tradicionalne v moderno družbo niso prav nič lahki in mnogokrat zahtevajo veliko tveganja Tudi zveza socialistične mladina S/o v a m/a, k/ /a /am ra saAp/ s/car pn- mi koraki v prihodnost. Vsakršno zastajanje ali celo pot nazaj (na kongresu ZSMJ v Beogradu je bilo iz ust delegatov iz drugih republik mogoče slišati tudi tako absurdne zahteve, kot je ta, da naj Slovenija v svojem razvoju počaka nerazvite, da bomo šli nato vsi skupaj naprej!) ne pomenita drugega kot odmik od zahtev, ki jih od nje pričakuje slovenski narod. Ti koraki bodo morali biti storjeni na najrazličnejših nivojih, navsezadnje tudi v samem Kranju, ko se bo morala mladina nekoč vprašati, če je morda socrealistični Dofinarjevi kipi na Trgu revo lucije vendarle ne duiijo. Simbolika se je žal vselila v vse pore družbenega življenja, velikokrat tudi na račun nedolžne narave. Konkretni kipi so ssvojim i betonskimi podstavki lamreč mtdomasti/i tisto drzjjabmrst. ki /o • sragam! M UI -J cc UI K» > 30 O > » *S=»*0 viln« iti, ftc zvoj dhod krogi « - voril lu t ij£ft, la in I nostih slov rogli ►jo ih djetj 1 Isk Mec Hotelsko turistično podjetje Bled združuje hotel Jelovico, Vilo Bled, hotel Toplice, gostišče Lovec, hotel Krim, igralnico Kazino, vso infrastrukturo, smučarski center Zatr-nik, kamp Zako itd. HTP v sedanji obliki deluje od leta 1982, ko sta združila bivše Hotelsko turistično društvo Bled in zavod za pospeševanje in razvoj turizma Bled. Kakšne so storitve, ki jih nudite v okviru HTP? To so predvsem običajne hotelske storitve kot so prenočitve, izvenpenzionske storitve. Potem so tu še manjši lokali s svojimi ponudbami, restavracija Grad, restavracija Golf, Zaka, bistro v hotelu Toplice. Redne prireditve prirejamo v obeh bistrojih, tako v hotelu Toplice kot v hotelu Jelovica. Prireje-mo tako zabavne, rekreacijske prireditve, vabimo različne folklorne skupine. Za organizacijo vseh teh prireditev pa skrbi Tozd za turizem in rekreacijo. Kako skušate pritegniti čimveč gostov? Naši gosti pridejo predvsem s posredovanjem agencij, imamo pa seveda tudi individualne goste, ki jih pritegujemo z najrazličnejšimi aranžmaji. Organiziramo specialne programe za golf, tenis. Posebni del naše ponudbe je kongresni turizem, za kar v celoti poskrbi kongresni biro. Kakšni so vaši načrti v letošnjem letu?Pri-pravljate mogoče kaka nova presenečenja? V letošnjem letu bomo predvsem organizirali že utečene prireditve. Celoten fond prireditev bomo celo nekoliko skrčili, vse to le zato, da bi izboljšali kvaliteto stalnih prireditev. Občutno pa se je povečalo število dnevnih prireditev. Kako se gostje odzivajo na vaše ponudbe? So z njimi zadovoljni? Anketa Jugotursa je pokazala, da je hotel Toplice na prvem mestu v Jugoslaviji. Prav tako je Bled kot kraj — glede na splošen vtis, komunalno urejenost itd. — ocenjen kot najboljši v Jugoslaviji. Storitve v hotelu in zunaj hotela so slabše ocenjene. Da bi to pomanjkljivost odpravili, prirejamo v Vili Bled koncerte, ki so našim gostom že dokaj znani. Nočno življenje Bleda pa je naša najšibkejša točka. Upam, da bomo v prihodnjosti tudi to napako lahko odpravili. Glavna turistična sezona je za Bled kot še za mnoge druge turistične kraje pri nas v poletnih mesecih. Kako se to odraža na poslovanju HTP? Sezona se je sicer bistveno podaljšala, saj sedaj traja od 15. maja pa do 15. oktobra. Kljub temu pa je še vedno celotno poslovanje odvisno ravno od teh poletnih mesecev, saj zimski turizem še vedno caplja za poletnim. Turizem je kljub vsemu ena tistih panog, ki svojim kadrom ne nudi velikih možnosti za dodatno izpopolnjevanje ob delu ali celo za specializacijo v tujini. Kaj menite o tem? V zadnjih dveh letih je bilo nekaj problemov na tem področju. Ekonomski rezultati v turizmu so se bistveno izboljšali, zato je med mladimi, zlasti med domačini Bleda naraslo zanimanje za vpis na Srednjo gostinsko šolo. Temu navkljub je pomanjkanje kvalitetnega strežnega in kuhinjskega kadra še vedno izredno veliko. Večina zaposlenih so ženske, saj smo glede kadrovske strukture takoj za tekstilno industrijo. Nasplošno se kadrovska struktura pri nas pomlajuje, kar pa velja samo za osnovni kader, ne pa za vodstveno osebje. Vodstveni ali nosilni kadri v naši panogi zaostajajo po znanju in izkušnjah za partnerji iz tujine. Nimajo nikakršnih možnosti za dodatno izpopolnjevanje ob delu. Teh kadrov tudi ne znamo primerno stimulirati. Nimajo nikakršnih realnih možnosti, da bi se lahko specializirali v tujini. Tudi, če bi jim bilo to omogočeno, močno dvomim, da bi jih znali zopet nritegniti v domovino. S takimi in podobnimi problemi se najbrž ukvarjajo še kje. Zato je okrogla miza, ki jo pripravljajo v Bohinju sicer majhen pa vendarle korak, ki vodi na pot rešitve. ALPMM KOT REKREACIJI Rok Štravs je alpinist, ali bolje rečeno, tudi alpinist. Sicer je ta 27 - letni fizik zaposlen v jeseniški železarni v raziskovalnem oddelku, z družino, ženo in dvema hčerkama pa živi pri svojih starših na Bledu. Pravi da se z alpinizmom ukvarja bolj rekreativno, čeprav dejstvo, da je v svoji skoraj desetletni plezalni karieri že dvakrat obiskal tujino, lahko potrdi tudi kakšno drugačno trditev. Prvič je bil pred nekaj leti na Norveškem, pred kratkim pa se je vrnil iz bolj suhih krajev, iz Sahare, kjer je s svojimi tovariši premagoval stene v Hogarju. Torej še en razlog za pogovor z njim. —Gora ni nora, nor je tisti, ki gre gor. — Hja, ... pa tudi kdo visoko leta nizko pade in kdor ne leta nima kam pasti. — Ali greš potem v steno zato, da bi se potrjeval? — Dva razloga sta. Eden je rekreacija, drugi pa preizkušanje samega sebe v malo bolj kritičnih situacijah. Mogoče grem tudi zato, ker je dobro, da se človek čimvečkrat spomni, da je umrljiv, da ga lahko »kmalu pobere«, čeprav mislimo, da je življenje lepo in varno urejeno. —Ali v steni kdaj misliš na smrt? —Ja, ampak, . . . , običajno ne tako, da bi se bal; včasih pride kakšna kritična situacija ... če ti gre dobro in če uživaš se kdajpa-kdaj vprašaš: »Kaj pa če bi tukaj pikiral v dolino?« Kadar pa pride tista »ta huda« imaš tako ali tako sam s sabo dovolj dela, tako da ne misliš ravno na smrt. —Si že kdaj »obvisel«? —Ja, padeš včasih, manjkrat je — bolje je, tako uči star, klasičen način alpinizma. V modernem je pač normalno, da se kakšne stvari zlezejo, in da se tudi kaj zgodi. Res pa je, da je zdaj varneje, boljše metode varovanja so. —Kaj pa oprema? —Opremljeni smo na jugoslovanski način, cepljen na gorenjskega — čimbolj varčno, kar pa ni ravno najboljše. Varjetno se pri nas premalo zavedamo, da je nekatere stvari potrebno ves čas nadomeščati z novimi, ker se obrabijo. —Včasih si bil smučar — tekmovalec. Ali imata smučanje in alpinizem razen hribov še kaj skupnega? — Nič razen tega, da te oba naučita, da se moraš ves čas gibati, drugače pa je alpinizem čisto nekaj drugega, še zlasti danes, ko se je tekmovalno smučanje tako močno razvilo. Morda je alpinizem dober prav zaradi tega, ker si v večji meri sam in tekmuješ sam s sabo, ne z drugimi. — Pa ne gre v alpinizmu vseeno za ekipno delo, za naveze? —S tem pa je tako: tudi čisto sam lahko plezaš, vendar jaz za »solerja« nisem, če že grem sam, je to lahka smer, sicer fa je vedno dobro, če je kdo zraven. Nekateri pa so res bolj samotarji. — Pred kratkim si se vrnil iz Alžirije, s Ho-garja. Zakaj se je vaša jeseniška odprava sploh odločila za Alžirijo? — Razlog je bil enostavno v tem, da smo si, kG smo po Črni gori, odpravi s čolni po Tari in po plezariji po Durmitorju, rekli, da gremo še kam dlje. Ideja je preprosto padla v nekem pogovoru: »Zakaj pa ne bi šli v Saharo?« Potem pa so se stvari začele odvijati same od sebe — od ideje do dela, veliko dela, denar smo si delno prislužili z višinskimi deli, nekaj smo ga dobili od drugih, pri Planinskem društvu, na primer, pa težave z literaturo, prevozi, .. . —Najbrž ni tako težko priti do denarja, kakor pa do literature, podatkov o krajih, kamor se odpravljaš? —Če greš v kraje, ki jih ni obiskalo veliko ljudi, je težava z literaturo večja. Denimo, iz Slovenije je bila pred nami le še ena odprava na Hogarju, ljubljanska, pa še ti so bili v zimi 1974/75, tako da so se v tem času tudi vsi pogoji močno spremenili. Oni so tudi drugače potovali, s svojim prevozom namreč. —Kako pa ste vi šli? —Z letalom do Alžira, od tam pa z alžirsko linijo do Tam al Raseda, 2000 km južneje od alžirskega glavnega mesta. Nazaj smo zaradi financ, pa tudi zato, da bi videli, kje smo bili, potovali z avtobusom. Nenazadnje, 2000 km Sahare se splača pogledati. —Kako pa je bilo tam, kjer ste plezali? So bile težave? —Odrediti si moraš zalogaj, ki je odvisen od denarja, ki ga imaš. Če imaš lasten prevoz, si bolj mobilen, na več krajih lahko plezaš. Mi ga nismo imeli, zato smo krajše relacije pač prehodili peš. — Kaj je to krajša relacija? —To je 25 km. Te moraš prehoditi, da prideš tja, kjer te čaka ostala oprema. Je pa bil hec: ko smo čakali na najeto Tovoto, ki naj bi nas odpeljala nazaj v Tam al Rased, sta šla dva kar peš tja, 76 km daleč. Naš 25 kilometrski marš je bil namreč čisti užitek. Kljub težkim nahrbtnikom, kljub temu, da nismo ves dan nič jedli, razen juhice, ki smo jo skuhali z vodo »nažicano« od nekih Nemcev, ki smo jih srečali na pol poti,... —Kako pa so ti potovali? —Kako?! Peljali so se. Ni da bi poudarjal razliko. — Moraš zato, da postaneš član takšne odprave, imeti kakšne posebne izkušnje? —Kar se izkušenj tiče, je bila naša odprava deljena: nekateri starejši, drugi mlajši, predvsem pa tisti, ki smo zbirali denar. —Za alpinizem navadno slišimo takrat, ko gredo na pot naše odprave na Himalajo, v Patagonijo, Ande ... Ali je čar alpinizma ravno v takšnih odpravah, ki splezajo kakšno prvenstveno smer? —To je predvsem osebna odločitev, je pa tudi bistvena razlika: za velike stvari ne smeš biti rekreativec, kot sem sam. Tudi nimam nobenih vrhunskih ambicij v kakšnih posebnih vejah alpinizma, saj je z alpinizmom takole: ne moreš reči — alpinizem — in s tem si povedal vse. Vedeti moraš, da obstajajo himalajstvo, prosto plezanje in podobne specialnosti. —Kako pa uskladiš plezanje in družino? —Tako je, da lahko vse večere posedaš po gostilnah in se pogovarjaš, ko pa ugotoviš, da s tem zapravljaš čas, si rečeš, da bi lahko kaj bolj koristnega počel. Kak dan ob koncu tedna moraš seveda nameniti tudi družini, ki jo lahko počasi vključiš v svoje početje. Dokler so otroci manjši, še ne gre, ko pa malo odrastejo, je lažje. Naj povem še to, da sem se z Rokom pogovarjal v petek, v soboto, je rekel, da nima časa. Z ženo sta šla namreč — v hribe, otroke pa pustila, le kje, če ne pri starših. is* co O o ■o 30 CO —H 30 co dstavlj le n tafet ka-aj KRANJ tekali ivo j i RADOVLJICA tekale Elično I stavi j. JESENICE različ obil usijsk TRŽIČ ŠKOFJA LOKA tok, Pet — program po osnovnih in srednjih šolah — predavanje o tokovih modeme glasbe z v'deospoti ob 19. uri — ples v Delavskem domu od 20. do 23. ure — seja republiškega odbora ob 14. uri — seja zveznega odbora ob 18. uri, — družabni večer, namenjen udeležencem iz celotne Gorenjske in gostom. Družabni večer se bo začel ob 20. uri v hotelu Kompas z nastopom ansambla Stopar in v MIC z nastopom ansambla Lačni Franc in Martin Krpan. V Domu Jožeta Ažmana pa bo zabavni večer z Janezom Hočevarjem — Rifletom. — gledališka predstava Gledališča čez cesto — ples v dvorani TVD Partizan od 20. do 02 ure 2-fl -3. — okrogla miza: izobraževanje in kadrovska politika v funkciji prestruktori-ranja gospodarstva. Poleg priznanih strokovnjakov bodo vabljeni tudi IS, vodstva DPO, 00 ZSMS ns Gorenjskem in 0K ZSM bratskih mest. Začela se bo ob 10. uri. — ekološka stojnica (pripravi jo kranjska ekološka skupina) — okrogla miza o ekologiji. Organizira in vodi kranjska ekološka skupina. Potekala bo v prostorih hotela Creina ob 16. uri. — razgovor z mladimi literati. Povabljeni so Jure Potokar, Maja Vidmar in Brane Mozetič. Vodil ga bo Jože Novak s pričetkom oh 10. uri. — predstavitev fiVmov kian\sk\h u*XMajan\e \t\deo *\\n\om \n pie\et\ z zmajt. — ogled razstave likovnih del Pavleta Lužnika v Knjižnici Ivana Tavčarja ob 8.30 uri — ogled dveh športnih filmov (Alpinizem v JLA, Smučanje v JLA) v kinu So-ra ob 10. uri — ogled risanih filmov in filmov iz programa OZN ob 11. uri —ogled gledališke predstave GCC iz Kranja z igro Vodomec Križ v dvorani gledališča Loški oder — košarkaška tekma med ekipo vojakov vojašnice »Jože Gregorčič« iz Škofje Loke in ekipo OK ZSMS Škofja Loka — zabavno glasbena prireditev z ansamblom Obzorje od 18. do 24. ure v dvorani KS Žiri — zabavno glasbena niueditev z na- «Un>oin ntmnViVaznatan «»V» do 1A. — košarkaško tekmovanje OŠ iz vse občine v OŠ »Peter Kavčič« Škofja Loka ob 8.30 — tekmovanje v rokometu za učence OŠ iz vse občine v OŠ »Ivan Grohar« Podlubnik ob 8.3H — nogometna tekma med ekipo vojakov vojašnice »Jože Gregorčič« in ekipo OK ZSMS Škofja Loka ob 9. uri — SDJŠ »Boris Ziherl« pripravlja za svoje dijake družboslovni dan Srednja kovinarsko in cestno — prometna šola pa predavanje na temo: alpinizem, načrtovanje družine — spolna vzgoja, od Ljubljane do Avstralije z Zvonetom Še-rugo in Mojco Podobnik. Organizirana bo tudi okrogla miza: šola in moja poklicna prihodnost. Vse dejavnosti bodo potekale od 9. do 11. ure — mladinski ples ob 16. do 20. ure z ansamblom Sora — slovesnost ob odhodu štafete v vojaškem klubu vojašnice »Jože Gregorčiču Škofja Loka oh 14. uri — lakmoMan\e M p\a\jan\u za učence 0 > z< L"- NE OD III 0 e ji o •> SI s •« o, >c/> • o o i i .22.'« cc o o JE cr o < 5 CC o. o III h < 3 S C/3 Z < cc o III L III Z 4LMARCA 1987 ZANIMIVOSTI .17. STRAN ©Q)IfM3M©ISIIGLAS PREPOZNAVANJ, J»eC,mogle razumeti nji-gK mladosti. In če so ft iti iCili za zakon- so me~ rWeta iskali Prave r0^" fcs°bili lačni. Še danes ^Ql.' d& se nikoli niso na- ^tega- Lačni s0 bili še Ke°' ker ni bil° mame, ^(S'iki bi mu namest0 4 bil• Otežen. Ljubosumji s na tistih nekaJ fan" -SI kuhi° -1*1611 mame v dom-1K?]}> med snažilkami. w do tudi ta f ant pod" flikaj ske«iu redu in vse-1L 8a je obvladovalo, je iflak?amino kril°- kamor 4Ck ? Šel ziokat... Sreča, % Mko tudi pozablja. §f niiklmaJ° sv°3e družine. 5f JinOvih otrok je druga- Ui°!?ciJe vse tiste delo- »0 v rezervatu želo/. ipSfcli Postaji načrtu-^LVa:'Su in postajnega ■jlj^jf Preurediti tirne ItVk Pr<>Pustnosti od na izvozni po polni ^Si?!rov dol8 »^ogibal iN^^gega tira Kranj-$ %irstai" bo dobila še i W;n *ka postaja bo tako * [K jen tranzitni in po- hi »Hori b<) dobila dva n A:S\Č . Priključek ind *>Ce.in Močnih krmil, JKClie pa naj bi zago z drugim tirom 1 ku 1 kilometra in pol. i kfe' Savo in Lvš » m°rajo zgraditi predor Globoko. SJft«« x prostor. Vse tiKh'i sct> in Hadovlji-i,wn Pohode za /u-'"V, • ,ukov na porom-. jI "»Otoče naj bi uki- Ki^i°Vl' «radnje in mo EHki '•' sprejeli idej ;rw,'' Načrti pa so v pn n\ /a rekonstrukcijo »™W gradnjo drugoga 52^0 postai.• Lesce. .^?°d j,. postaj« Ztrovnica Vl"v,,'',lh moseeih v ja r*pj(.Vt ;■ - nesecm v j bi r1"' «>—<.>•.. "hlStSi kl ,mi h",;i»»«» JRS lg'h v sudnjih letih, ^!S??n*nih u4iv Ti. iV'1 iwlnim' sredstvi, H"'' UirTni,rndrie banko (tk^U K, , 'dito domačih PVVh () d'>bih kredit °nou ,nk,v I)rl 1,1 h" 'Ctosnjega leta. I) Sedej čen. Ne pripovedujejo jim o svojem domskem kaljenju za življenje. Ne bi razumeli. Le včasih se zavedo in se zgroze, da ob svojem naprezanju za materialnimi dobrinami spuščajo iz rok svoje otroke; jim dajejo premalo časa. Danes na drugačen način ropamo otroke, odkrito povedo. To pa ima lahko še slabše posledice, kot jih je imelo pri njih, ki so rasli brez staršev, brez njihove ljubezni, brez vsega. Toda imeli so drug drugega. D. Dolenc Raziskave v loški mestni čistilni napravi hiacinte Čistijo vodo Škofja Loka, 18. marca — Kajpak ne gre za hiacinte, ki bodo v različnih barvah kmalu zadišale na naših vrtovih. Rastlina je vodna hiacinta in jo v Združenih državah Amerike s pridom uporabljajo za končno čiščenje komunalnih odplak. Rastlina v obilju hranilnih snovi, zlasti fosforja in dušika, zelo hitro raste. Ko »plavajoča na vodi« » doseže deset kilogramov sveže teže na kvadratni meter, jo njena sposobnost vsrkavanja snovi iz vode največja. Rastlina zbira v sebi težke kovine in pesticide. Kako bi se naravna čistilka obnesla v našem, bolj mrzlem in manj sončnem podnebju? Ali bi uspevala v odpadni vodi, ki prihaja v loško čistilno napravo: to je že nevtralizirana industrijska odpadna voda, komunalne odplake, deževne vode? In, tretjič, na katero stopnjo čiščenja bi jo lahko vključili, da bi bila čim bolj učinkovita? Na ta vprašanja je skušala odgovoriti diplomirana biologija Olga Urbanc-Berčič z inštituta za biologijo univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani. V Tehnikovem tozdu Komunalne dejavnosti so ji šli na roko in ji odprli vrata mestne komunalne čistilne naprave. Tako se je vodna hiacinta v začetku lanskega poletja naselila v bazenih čistilne naprave in v posebnem poskusnem bazenu, zgrajenem blizu sekundarnega usedalnika, s katerim ga je povezovala vodna pot. Hiacinte so se najbolj obnesle v poskusnem bazenu, kjer je bil pretok vode počasnejši in bazen bolj plitev. Rasle in razvijale pa so se tudi v vseh drugih, tako v maščobniku in sekundarnem use-dalniku na prvi stopnji čiščenja kot v sekundarnem use-dalniku na drugi stopnji čiščenja. Čeprav je bila voda v bazenu pogosto močno obarvana /. barvili i/. Gorenjske predilnice, to ni vplivalo na rast hia-cint niti na drup.o organi/me v bazenu, jo ugotovila biologija ()|>;a U ibanc-Berčič. Že konec avgusta so se hiacinte tako namnožile, da so jih morali rečiti, ker so ovirale iztok vode iz bazena. V treh mesecih, od julija do septembra, je prirast dosegel .'10 kilogramov sveže teže na kvadratni meter. Žal pa vodni hiacmti v loški čistilni napravi ni bilo sojeno dolgo življenje. Rastlina, vajena toplote, je konec oktobra, ko je zaradi mrzlega zraka temperatura vode v bazenu padla na komaj deset stopinj Celzija, začela propadati. Zeleni ledvičasti listi nad vodno gladino so odmirali. Nekaj rastlin prezimuje v »topli gredi« v sekundarnem use-dalniku ria prvi stopnji čiščenja. Glede na to, da voda zaradi svoje narave tudi pozimi ni hladnejša od osmih stopinj ("el/.ija, je biologinja Olga Urbanc-Berčič prepričana, da bodo hiacinte preživele. Ko se bo otoplilo, bodo najbolj trdoživi primerki nada Ijevali vlogo poskusnih zajčkov, kjer so jo jeseni prekinili. Olga Urbanc-Berčič pravi, da bo v drugem delu raziskave, ki jo v program svojih nalog vključuje tudi loška razisko valna skupnost, na osnovi analize rastlin skušala ugotoviti, ali hiacinta črpa vase tudi težke kovine in strupene snovi. Rastlinski pridelek se namreč da večstransko pametno uporabiti Zaradi akumuliranih fosfatov, nitratov in dru-gih mineralov predstavlja zelo kakovosten dodatek zemlji, če raste v naravnih vodotokih, pa jo uporabna rolo kot kr milna rastlina. Zdaj je še preuranjeno napovedovati, ali bi se dalo vod no hiacmto uporabiti za čiščenje odpadne vode tudi pri nas in ali bi bil njen presežek uporaben za gnojilo. Razi skava jo vsokakor zanimiva in za naše razmere nekoliko nenavadna, zanimivi pa bodo najbrž tudi njeni rezultati, na katero se splača počakati. H. Jelovčan PREJI HI ■II lit u s PROTEST PROTI NEGATIVNIM POJAVOM V NAŠI DRUŽBI Člani občinskega odbora ZZB NOV Jesenice, zbrani na delovni seji 12. marca 1987, smo obravnavali tudi družbenopolitične razmere, ki so nastale na osnovi sporne vsebine v Novi reviji št. 57, zapletov okoli štafete mladosti in ustanovitve sklada solidarnosti. Na osnovi poročil krajevnih skupščin ZB NOV, Skupnosti koroških borcev, ki so tudi izrazili ogorčenje nad temi pojavi, se člani Občinskega odbora ZZB NOV Jesenice pridružujemo izrečenim protestom. Ocenjujemo, da je delovanje omenjenih skupin grob napad na našo revolucijo, legitimnost NOB in AVNOJ, naš družbenopolitični sistem, ZK in druge nesprejemljive nacionalistične napade in federativno ureditev. Zahtevamo večjo angažiranost vseh subjektivnih sil, da se odločneje uprejo takemu omaleževanju in izkrivljanju vseh pridobitev od leta 1941 dalje, ker s takim pisanjem zavajajo poštene delovne ljudi, zlasti mladino. Zelo smo tolerantni, a vsega le ne moremo dovoliti. Samo z dialogi ne bomo razrešili vseh spornih vprašanj. Zahtevamo od vseh pristojnih, da v okviru svojih pooblastil poiščejo krivce, primerno ukrepajo, predvsem pa jim onemogočijo njihovo na-dalnje sovražno delovanje. Bore j se močno zavedamo, da smo v veliki družbeni, zlasti gospodarski krizi. To so izkoristili nekateri. Toda ta stališča nekaterih »elitnih« Slovencev niso stališča slovenskega naroda in zato jih obsojamo. Občinski odbor ZZB NOV Jesenice PRESTAVITEV BLEJSKE OBVOZNICE Prestavitev oz. sprememba blejske obvoznice tako, da bi premostila Savo Dolinko v kraju »Piškovce« pod Zasipom in se med Vrbo in Žirovnico navezala na novo cesto, ki bo vodila skozi karavanški predor, bi tuje in domače turiste, kakor tudi tovorni promet direktno in po najkrajši poti pripeljala v Bohinj. Za sam Bled pa naj bi ostala dosedanja cesta prelio blejskega mostu z modernizacijo :c obstoječega cestnega omrežja brez dodatnih novogradenj tako cestnih kakor tudi stanovanjskih, če hočemo no Bledu resnično razvijati turizem in ne uničiti še to kar imamo. V. predlagano spremembo blejske obvoznice bi odpadla na Bledu tudi predvidena mini obvoznica za Gorje, Zatrnik in Pokljuko. Prednosti spremenjene blejske obvoznice bi bile nesporne saj bi trasa potekala večji del po slabi zemlji. Cesta bi bila speljala v višje Bleda nad železniško postajo in od tu do Bohinjske Bele, z čudovitim razgledom na Bled z okolico in na gladino blejskega jezera Blejske obvoznice, zlasti Ob-jezerska bi bile razbremenjene velikih in okornih kamp prikolic, kopalci in turisti pa nadležnih in škodljivih plinov močnih avtomobilov, ki te kamp prikolice vozijo. Obenem z direktnim dostopom v kamp in Zako, bi se predlagana trasa ceste na tem odseku najbolj približala zelenici, ki bi to cesto lahko razbremenila z prevozom zlasti tovornega prometa namenjenega tranzitu. Bojazen, da bi ta cesta OgTO žila vode blejskega jezera, je neutemeljena saj vemo, kake morajo biti grajene modeme avtoceste, to je z proti naklonom in lovilnimi jaški. Poleg tega bi cesta v tem delu nad Zako potekala nekako sporedno z železnico in če ne delamo problema z železnico, ki je tranzitna in prevaža večje in verjetno tudi dostikrat nevarne snovi in ki tudi gravitira k vodozbirnemu področju blejskega jezera je nevarnost ceste še toliko manjša. Naš pesnik Matej Bor je že pred časom pisal kakšna nevarnost je za Gorenjsko karavanški predor (onesnaževanje okolja). Južna blejska obvoznica bi Bled v najbolj vitalnem delu presekala na dvoje. Komisija za varstvo pri občini Radovljica, ki tako početje zagovarja je za mene ravno obratno, to je komisija za uničevanje okolja. Naš pisatelj domačin tov. Tone Svetina, poznan kot velik ljubitelj narave je že v JANI opozoril na pomanjkljivosti obvoznic, tako kot večino domačinov in obenem nakazuje boljše rešitve v večji oddaljenosti od Bleda in okolice. Moj prispevek je ena od možnih boljših rešitev obvoznice. Marko Zupane Jelovška 27, Bled KJE SO REZULTATI UČITELJEVEGA DELA? Brez uvoda bom prešla k bistvu težav, ki nas tarejo bivše učitelje, danes že upokojene revčke, ki životarimo s hlapčevsko oz. mačehovsko »nagrado« za svoje 35 oz. 40 letno delo na šoli v različnih krajih naše ožje domovine, ki se vsak dan bolj spreminja v Blatni dol, kolikor bliže je čas učiteljeve upokojitve; (velja seveda za tiste, ki smo bili upokojeni do leta 1985/86). Ni treba posebej predočevati učiteljevega dela na vasi, kjer ni bilo ne materialnih, ne duhovnih dobrih. Edino kulturno gibalo in akter je bil učitelj sam, sc-ve, če je bil k temu nagnjen, a gorje mu. če ni imel teh sposobnosti! Tudi takrat, ko sta odpovedali občinska ali krajevna politika in ugled, je bilo breme na učitelju — bilje agitator za vstop v zadruge, zbiralec pri-sj)evkov za razna posojila: (potresna območja, za ceste ipd.). Ničesar ne očitamo. Ni nam bilo teŽKo, ker smo bili mladi, bili smo, idealisti. A tudi idealisti moramo živeti. Če si že nismo zmogli ustvariti (sezidati) bleščečih vil, jaht, marce-desev in razkošnih vikend hišic spričo skromnih OD, bi pa hoteli vsaj dostojnejšo pokojnino. Učitelj je dobival nizko plačo, kdo ima njegov denar? Kdo ima tisti denar, ki ga je DO plačevala kot davek za moje nadčloveška napore, ko sem zadnjih pet let pred upokojitvijo poučevala dva razreda? Zaradi pomanjkanja učiteljskega kadra je bilo to neizbežno. Danes se moram sama boriti za to, da bi se mi to dodatno delo ovrednotilo v obliki pokojnine, poleg tega, da sem 36 let plačevala sindikat, poleg tega, da imamo komite za šolstvo, Zavod za šolstvo z enotami po regijah, ki bi morali učiteljevo delo predstaviti celotni družbi tako, da bi le-ta bolje vrednotila učitelja. Tako j)a je učitelj — zrel za pokoj, prepuščen SPIZ-u, ki ga vrže na enotno rešeto, zato pa sega moja pokojnina učiteljski plači komaj do »gležnjev«; procent je očiten! Naj sklenem svoj gnev z besedami U — Tanta: »Gorje družbi, ki plačuje svoje učitelje slabše kot trgovce in gospodarstvenike!« Ana-Marija Meško OB AKTIVNOSTI PARTIZANSKIH KURIRJEV GORENJSKE POHODI VLEČEJO Izkušnje Mostranjčanov z 600 pohodniki in vrsta drugih pohodov, letos še pohod po Titovem ilegalnem prehodu čez Karavanke, množični pohod od kurirskega obeležja do obeležja V okviru načela — prenašanje pariizanskih tradicij na množico, na mlajši rod, so se pred 5. leti nekateri zagnani aktivisti, kurirji v Mojstrani odločili za organizacijo množičnega pohoda po partizanskih poteh na njihovem območju. Idealne pogoje z obeležji nekdanjih kurirskih postaj po romantičnih dolinah in vrhovih so ponujale izredne možnosti. Vsakoletni pohod, vedno koncem septembra, je pokazal večjo udeležbo. Lanskega 4. pohoda se je že udeležilo nad 600 udeležencev, večina mladine. Organizirana, urejena in zavarovana pot vodi od enega do drugega obeležja in je prilagojena fizičnim sposobnostim pohodnikov, a največ za 9 ur hoje, okrog 40 km. Vse to jim je uspelo ob aktivnem sodelovanju s tamkajšnjim planinskim društvom, z gorskimi reševalci, podjetjem LIP, s šolami in drugimi. To je izreden uspeh. Tudi na druge pohode, seveda, če so dobro pripravljeni, se mladina rada odzove. Zato je letos predvidena tudi organizacija skupnega, množičnega pohoda od obeležja do obeležja po nekdanjih kurirskih postajah, ki jih je na Gorenjskem kar 40 od bohinjskih in mojstranskih dolin do Domžal in Kamnika. Prav tako so kurirji iz Tržiča napovedali pripravo posebnega, letošnjega pohoda po Titovi poti preko Karavank, s čimer bodo počastili 50 letnico Titovega prihoda v vodstvo KPS. Prav tako zajema vse večje število udeležencev vsakoletni smuk karavanških kurirjev, ki ga že dolga leta organizirajo Jeseničani. Letošnjega smuka se je udeležilo že kar 350 tekmovalcev. A kar je še posebej pohvalno — tako Mojstranča-ni kot Jeseničani so tam zgolj kot organizatorji. Vsa finančna bremena so uspeli prenesti na ustrezna podjetja in pokrovitelje. Ko so o tem in drugem razpravljali na letošnji letni skupščini Odbora skupnosti relejnih kurirjev Gorenjske pod vodstvom predsednika Orlova — Janeza Kavčiča, pa so se zavzeli tudi za število drugih nalog. Kot prvo je skrb za ostarele in bolne člane, kar zob časa vse bolj zaostruje. Prav tako se zavzemajo za delovanje pionirskih odredov v Lomu pod Storžičem in v Bukovščici, kjer imajo patronat. Ob vsem pa gre za široko sodelovanje po občinah z ZZB, SZDL, z šolami, toborniki, mladinskimi organizacijami in podobno. Letos bodo, kot so sprejeli v program dela, zbrali tudi gradivo z opisi in slikami iz vseh 40 obeležij, kar naj bi bilo kot zgodovinska dokumentacija ne le iz nekdanjih dohodkov marveč tudi iz sedanjega, povojnega delovanja. Prav tako bodo sodelovali in pomagali pri Kurirčkovi pošti, ki predstavlja osrednjo obliko njihove tradicije. Ta bo letos stekla in Bohinjske Bistrice 21. marca in se bo preko Škofje Loke, Idrije in Tolmina vrnila na Gorenjsko, v Kranj 22. aprila. Letošnje tradicionalno, vsakoletno srečanje partizanskih kurirjev Gorenjske pa so prevzeli kurirji iz Domžal, kjer je predvideno za soboto, 23. maja. K. Makuc ^^159919 Cg®ISIS3M©ISnGLAS 18. STRAN RAZVEDRILO PETEK, 20. MARCA Napisi v trgovini Cene se rodijo tukaj — rastejo pa drugje Kupite svoji prijateljici bikini — to je najmanj, kar lahko storite zanjo v Peku prodajali TRENERKE Novoletna jelka še vedno stoji V izložbi trgovine Peko v Kranju je visel napis: Prodajamo poceni TRENERKE... Dragi trgovci! Saj nočemc biti vsiljivi, prišepnemo pa naj vam vendarle, da so TRENERKE ženske osebe, ki nekoga TRENIRAJO... Da bi jih prodajali, povrh tega pa ie POCENI, vam ne verjamemo. Verjetno na policah niste imeli TRENERK (žensk, ki nekoga trenirajo), ampak le TRENIRKE. V Hotemažah še vedno stoji novoletna jelka, ki jo je v čast novega leta postavila krajevna skupnost. Krajani tuhtajo, zakaj še vedno stoji. Ker so malo tudi zlobni, pravijo, da zato, ker se je v tem ponovoletnem času menjala krajevna vlada. Stara vlada si je mislila: Piš me v uh, naj jo kar odstranijo! Nova pa je prepričana:Za seboj pa bi vendarle lahko pospravili! METU U IN DRUGE SKLADBE V Kranju je nova skupina Boogie, ki jo sestavljajo Primož Jovan (bobni) iz Radovljice ter Kranjčani Milan Udir (bas kitara), Marjan Kne (klaviature), Matjaž Malovrh (kitara) in Nils Udir (solo vokal, saksofon, kitara). Z glasbo se vsi že dalj časa ukvarjajo, zadnja zasedba pa je nastala decembra lani s prihodom Primoža Jovana v skupino, ki ob Nilsu Udirju tudi komponira skladbe. Kot je povedal vodja Milan Udir, je skupina januarja posnela štiri svoje skladbe Metulj, Beli konj, Polka je spet glavni hit in Pusti vetru »Nase melodije temeljijo na bogatem glasbenem zvoku v stilu disco—ročk produkcije. Besedila, ki jih tudi pišemo sami, pojejo o človeških temah, o življenju in zabavi s smešne ali nekoliko ironične strani. Glasba nam pomeni izrazno sredstvo, razvedrilo. Igramo vse, od evergrinov, zabavne pop glasbe pa do narodnozabavne glasbe, da zadostimo potrebam raznovrstne ponudbe, tuja pa nam ni niti klasika, viže v ritmu polke, jazz... Nastopili smo na koncertih po Dolenjskem, Notranjskem in Primorskem, na Gorenjskem pa v Kranjski gori, Bohinju in na Kokrici ob petkih v februarju. V diskoteki Palma v Ljubljani smo bili lepo sprejeti, sodelovali smo v radijski oddaji Torkov glasbeni magazin, s skladbo Metulj pa tudi v oddaji Pop delavnica *87, ki je bila na sporedu 10. marca in od katere si veliko obetamo« — STRGANE STRUNE V začetku aprila bodo posneli še tri nove skladbe v studiju Cankarjev dom v Ljubljani; stroške snemanja jim bo kot perspektivni skupini pokrila ljubljanska radijska hiša. O imenu člani skupine Boogie nočejo spregovoriti, nekateri poslušalci plešejo boogie, drugi imajo asociacije na film Rdeči boogie, tretji na ojačevalce s tem ime- * nom, drugače pa je boogie internacionalna beseda, pod katero naj si vsak predstavlja, kar hoče... D. P. Dve brezplačni vstopnici za koncert ---------- Ekatarine Velike .MARTIN KRPAN, nastopil MA« ^ pr. v-lč gostja pot^.nS,. ^fSemoomu-0?? kasneje bodo v ,f v Kja- « P0h0rJKMABlNA VEU- nju pa EM« Danes bomo nekoliko krajši, pa zato toliko pestrejši! Najprej k rešitvi zadnje nagradne uganke. Seveda, prva jugoslovanska revija za HI-FI in glasbo izhaja v Kranju, kot ste vsi pravilno od-, govorili. Žreb pa je največ sreče namenil ALENKI OBLAK, Golnik 112, 64204 Golnik. Njej bomo v prihodnjih dneh po pošti poslali obljubljeno novo številko revije AVDIOFIL Štafeta mladosti prinaša tudi na Gorenjsko celo vrsto zanimivih prireditev. V petek, 20. marca, danes, bo ob 20. uri v Mladinskem izobraževalnem centru Bohinj Gorenjci! Pripovedujmo si šale na I*' stan račun, na račun naša varčnosti! Vse objavljene šale o Gorenjcih n** ara ju jemo. Da se ne boste ob večerih naveličano pretegovali in vzdihovali, češ I* kdaj sem bil zadnjič v kinu, primite ** pero in napišite dober vic. Poslali val* bomo vstopnico za kinopredstavo v kW matografih Kinopodjetja Kranj. NAJ VIC O • Gorenjka in Štajerka Gozdni delavci podirajo smreke, zgodi se nesreča in Štajerca ubije smreka. Ko se čez nekaj časa ženi srečata, jo Gorenjka pobara: »Kak je kaj? Ali si se že potolažila?« »Hudo je še,« pravi Štajerka,« ampak denarja smo pa le veliko dobili.« Gorenjka pa nato: »O, ta naš nore je pa preč sko-ču!« B.F., Žirovnica GORENJCIH sar drugega kot kozarec od kumaric. Gorenjec pravi: »Kar dajte mi tisti ko* zarec od kumaric! Saj j« zmeraj rada gledala skofl okno...« Darja Čop, Zg. Gorje j • Gorenjec izbira žaro Ko pride Gorenjec v trgovino, izbira žaro za umrlo ženo. Prodajalka je nima in na polici ni niče- Gorenjska gostoljubnost H gorenjskemu kmetu st* prišla na obisk Ljubljani' na. V hiši je bil na mizi p6* čen domač kruh. Ljubljani' na si ga takoj odrežeta, ko privihra gospodinja, vza*e kruh z mize in jezno reče: i »Dajta no, samega kn"1* pa že ne bosta jedla!« (Ivanka Eržen, Kranj) nju pa KA NAGRADNO VPRAŠANJE: Kje je doma Ekatarina Melika? Dve brezplačni vstopnici za njihov kranjski koncert bo dobil tisti, ki bo pravilno odgovoril in prvi prišel v uredništvo Gorenjskega glasa, Moša Pi-jade 1. čakamo vas. Ponovna podražitev Za sta vinih avtomobilov Le dober mesec po prvi letošnji podražitvi Zastavinih avtomobilov, so se spet podražili — za 9,5 odstotka. Tovarniške cene (brez davščin in stroškov prevoza) so zaaj takele: 126 P stane 1.535.000 din, jugo od 2.140.000 do 2.690.000 din, 101 GTL 2.360.000 din, lada 1200 S 2.630.000 din, in lada samara 3.840.000 din. Fiato-va regata in kombiji se niso podražili. • Zakonca McErtro v laseh Eden izmed najboljš«11 teniških igralcev, J0*10 McEnro, je znan po tenj; da se rad prepira, a tu* njegova mlada žena **' tum O'Neill noče biti ravno tiho. Ko je zvedel*' da je rad v družbi nekc mlade pevke, je nag»a. vik in krik. Mož jo je i*' ril, češ da je bil v njej družbi le zato, ker tu* sam želi postati pev^' Tatum se je nekoliko P0' mirila, ostaja doma i" nk snema, ker pričah jlrugega otroka Male, manj znane gorenjske vasi VETRNO Piše: H. Jelovčan Dva zapisa o Zabukovju in Zabukovčanih, ki že stoletja vztrajajo na hrbtu Jošta nad Kranjem, sta začela naše pohajkovanje po majhnih, manj znanih gorenjskih vaseh. Zanima nas,, kako danes žive ljudje v majhnih, največkrat odročnih in nekako pozabljenih zaselkih, vpetih v pobočja gora in hribov, obenem pa želimo na rahlo odgrniti tudi zaveso preteklosti, korenin, iz katerih je pognalo današnje življenje. Seveda nimamo namena pisati znanstvenih razprav; gre nam za zapis tistega, kar domačini sami še vedo in povedo. Bralcem bi bili tudi hvaležni za namige, ki bi nas vodili po naši manj znani Gorenjski. Danes in prihodnjič bosta na vrsti vasici Vetrno v tržiški občini. Obe sta majhni, saj po seštevanju domačina Ivana Gregorca živi na Zgornjem Vetrnem 32 ljudi, na Spodnjem pa le 26. Zgornje Vetrno je raztreseno na jugozahodnem, Spodnje pa na južnem pobočju Kriške gore (1482 m). Zgornje Vetrno se pomlajuje Vetrno kot veter Pravijo, da je zaradi prisojne lege tod gori topleje kot spodaj v Križah. Zato je tudi veliko sadja in pravega kostanja. Zemlja je bolj slaba, plitva. Pravih, čistih kmetov je le za vzorec. Večinoma hodijo ljudje na delo v Tržič, Kranj in drugam, doma pa jih potem čakajo še vrt, sadovnjak, nekatere tudi kakšna krava. Vetrjani so delavni, pridni ljudje, le malo preveč se držijo vsak zase, je o njih dejal sovaščan Ivan Gregorec z Zgornjega Vetrna. A kadar je treba, kadar gre za kakšno udarniško akcijo, na primer za pot, tedaj so spet kot eno. »Izročila so se že veliko porazgubila,« je modroval Ivan Gregorec, v dneh našega obiska ravno slavljenec, 65 —letnik. »Sklepam, da se je krajevno ime Vetrno (po domače Vetrn) navzelo od vetra. Tod zelo rado piha; včasih je vsaj dvakrat na leto metalo opeko s streh. Zdaj že nekaj let, po zadnjem velikem viharju, ki je podiral ostrešja in lomil drevje, veter spi. Podobno kot za Vetrno so najbrž prihajala imena tudi za hiše. Pr' Tratarj' se gotovo reče zaradi trat, pr' Kant', ker je bilo z rantami ograjeno.« Danes na Zgornjem Vetrnem ni več črne kuhinje; stare domačije posodabljajo, gradijo nove, lepe hiše, ki se grejejo v celodnevnem soncu. Tudi nekaj počitniških hišic je zraslo zgoraj, pod gozdom. In lična koča lovske družine Udin boršt, v katero posebno ob sobotah in nedeljah radi zahajajo »dolinci« pa tudi domačini. Na kolenih za krmo Ne moremo kaj, da se ne bi še malce ozrli nazaj, v ne tako davno preteklost. Nekako do vojne je bilo skoraj pri vsaki hiši na Zgornjem Vetrnem malo šuštarije. Največja je b*la menda pri Javor-niku. Šuštarji so prodajali čevlje v Ljubljano ali Tržič. Tudi Ivan Gregorec, rojen na Spodnjem Vetrnem, kjer je bilo enajst otrok, se je izučil za Šuštarja. Še bi znal na roke narediti čevlje, pravi. Čeprav ni bilo gostilne v vasi, so se včasih znali zabavati. Enkrat so naredili ples pri eni, drugič pri drugi hiši. Godcev s harmoniko je bilo dovolj. Šuštarji so kuhali »ta zelenega«, iz špirita, ne iz žganja, v katerega danes namakajo pelin. Lojzka Gregorec pa se spominja, kako $o ^ ljudje, ki so imeli nekaj živinčet v hlevu, 01 jjt po Kriški gori. »Komaj smo prišli iz tovarn -nekaj na hitro pojedli, že se je mudilo seč j4.^' Najteže je bilo na goii Kodoflci, prvi nad *r u' vo, ki je tako strma, da smo morali na Hgjfi na.« Po sečnji so suho travo spravili v ^°^e^ jih na vrhu obložili s travno rušo, da dež krfl» &ji bi močil. Senene kope so tako pustili do z**11 celo do pomladi. »Seno smo potem spruvili v vlake (po d° ^0 vake),« se spominja Ivan Gregorec. »Vlak11<> veselje. t&tx$ »Danes so travnate senožeti opuščene, ty tene. Tudi gozdovi zaradi lubadarja umirajoy okuženega drevja ne bodo čim prej pospra ^gfi Žetona Kriška gora v nekaj letih gola,« svd Gregorec. Prihodnjič: življenje na Spodnjem Vetrnem 558,20. MARCA 1987 RAZVEDRILO .19. STRAN @®IMiBS^©ISnCaLAS i i i NOVA NAGRADNA IGRA KATERO ZDRAVILIŠČE JE NA j SLIKI? STARA NAGRADNA IGRA - NAGRAJENCI PIVNICE Tokrat objavljamo sličico nekega našega znanega in zelo dobro obiskanega zdravilišča. Povedo vam le to, da imajo med drugimi programi tudi zanimiv program Zdravje—lepota. Katero zdravilišče je na sliki? Odgovore nam Pošljite na dopisnici na naslov Časopisno podjetje Gorenjski glas, Moše Pijadeja 1, 64000 Kranj Kdor bo uganil (če bo pravilnih odgovo-r°v več, bomo žrebali), dobi za nagrado brezpiačni vikend penzion za DVE OSEBI v tem našem zdravilišču. Nagrada je vredna °koli 50.000 dinarjev, namenili pa smo še dve tolažilni nagradi: dve bombažni Glasovi Majici. I I I Dahnili so da: Škofji Loki: Tatjana Eržen in Aleksander Pučko iz Zelnikov Na 9fadna križanka Naša ^Vske nagradne križanke: 1. U?tada Margareta Bizjak, £*a 17, 64290 Tržič; 2. nagra-8 »**rian Novak, Dražgoška li^fce Žiri fer- Klavdija je izžrebala ednje reševalce skandi- ; 3. nagrada Milko Stošlčeva 2, 64000 Za današnjo križanko razpisujemo tri nagrade: 1. nagrada: 3.000 dinarjev 2. nagrada: 2.000 dinarjev 3. nagrada: 1.500 dinarjev 25 Križanko pošljite do srede, • marca, na naslov: Gorenjci glas, Moša Pijadeja 1, p^OOO Kranj (nagradna križanka). < et ■< > čednosti tekočega Računa l^j. ^ekoči račun lahko v Ljubljanski banki odpre vsak občan, fil"1?9 reCjne prejemke (osebni dohodek, pokojnina, drugi vi ■Jj če stalno poslovno sodeluje z banko fcfio {ja D' D"° najenostavneje opisati prednosti teko-1^93 računa, tako da ga primerjamo s hranilno knjižico, k tr>ik tekočega računa lahko na izplačilni dan takoj razpo 1,^ s svojim denarjem, tudi če je na poti ali morda bolan. da.Jn'k tekočega računa potrebuje gotovino le za drobne iz-dr vendar le pod pogojem, da je na tekočem ra-r9£. dovolj denarja Izjemoma pa lahko imetnik tekočega 9a nna z dovoljenjem banke razpolaga tudi z denarjem, ki »J tekočem racunu nj bolj °*nost prekoračitve kritja na tekočem računu občani ?2na'° po Dančnem izrazu »limit«. Gre za kratkoročno ia 0^ ' 'e namenjeno za pokritje trenutnega primanjklja nih izdatkih ali v času večjih sezonskih na L0bo8I1ka °dobrava prekoračitev do višine 20 000,00 din za *08t mesecev. Za prekoračitev lahko zaprosi imetnik, M s tekočim računom najmanj šest mesecev in ki v rw,7 % .ui° s tekočim računom najmanj šest mesecev in ki v Stlstasu ni izdal čeka brez kritja Ponovno prekoračitev \Vq0v Pa se lahko odobri po poteku treh mesecev od L/ P°kritia dovoljenega negativnega stanja ljubljanska banka Temeljna banka Gorenjske V prejšnji nagradni igri ste spet obilno sodelovali. Pisali ste nam, kaj naj v kranjski PIVNICI postrežejo zraven vrčka piva. Predstavniki Živil so izbrali najboljšega: to je Stanka Kepec iz Trboj, ki predlagala BUDEL V VRČKU. Obljubili smo, da bodo njeno jed že začeli streči s 1. aprilom (!!!) letos. »Lastniki« desetih izvirnih, duhovitih in koristnih odgovorov pa prejmete po velik vrček piva, na katerega vas bodo pisno povabila Živila. Dober recept so še poslali: Ivanka škrinjarič, Bled, Jože Keršič, Kokrica, Ciril Zupin, Cerklje, Mihaela Prosenjak, Kranj, Pavle Hafner, Škofja Loka, Aleš Bojanič, Kranj (napisal je: vrček piva, krača in sosed, ki vse to plača), Franc Ga-brič, Kranj, Damjana Krašovec, Podkoren, Marjan čadež, Kranj, in Petra Pesjak, Radovljica. C L A t I L O Q*»AJWICA O D ■ O ■ A O f K » AH I Gorenjska za dan mladosti Vsa Gorenjska je v prazničnem razpoloženju pričakala dan mladosti, vendar je vse načrte, vse priprave, vsa pričakovanja, vse razpoloženje, pokvaril — dež. Samo v Železnikih in na Bledu se je mladina kljub temu v nedeljo dopoldne zbrala na paradah, drugje bodo prihodnjo nedeljo. V Kranju je bila veličastna akademija, prav tako v Skofji Loki, Železnikih in na Jesenicah. V soboto zvečer je mladina zakurila po vseh bližnjih vrhovih kresove, bili so telovadni nastopi, mladi so s pesmijo in prapori korakali v povorkah po mestih. Obenem s proslavljanjem dneva mladosti so tudi vsi vajenci praznovali svoj dan — dan vajencev. Ko so si v Bohinjski Bistrici ogledali igrico Princeska in pastirček, so v počastitev svojega dne odšli na ekskurzijo po Gorenj-slci. Gorenjski glas, leta 1957 Vreme iz pratike Vremenski pregovor zasusec AAAAAAAA mm St QKSi © Če dolgo v sušcu sneg leži, ozimna setev ne mori. Če sušeč prah okrog pometa, nam dobro leti-no obeta. pomja(j $e zg£ne z fepjm vremen0m Lunine spremembe: v nedeljo, 22. marca, bo ob 17.23 zadnji krajec v nedeljo, 29. marca, pa bo ob 13.46 mlaj Ker se luna spremeni opoldne, bo po Herschlo-vem vremenskem ključu vreme lepo in prijetno. Dan je dolg že 12 ur, sonce vzide ob 6. uri in zaide ob 18. uri. sonce bo vstopilo v znamenje ovna 21. ca ob 4. uri, ko se začne pomlad. NAGRADNA KRIŽANKA mar- Id IV? 170 tisoč din za 14 dni morja Pri Kompasu so pripravili zanimiv program počitnic na otoku Braču, v Kompasovem »malem mi-stu« Sutivanu. Tam bodo za goste pripravljali družabne večere ob glasbenem ansamblu in z vrsto šaljivih tekmovanj. Poseben spored bodo imeli tudi otroci in mladi. Pripravili so sedemdnevne in štirinajstdnevne počitnice z namestitvijo v zasebnih sobah, s prehrano v Kompasovi restavraciji Kavanjinovi dvori, z organiziranim letalskim prevozom do Splita in s prevozom do otoka. Vsem, ki se bodo za te počitnice prijavili do 15. aprila, so zagotovili nespremenjene cene junija in septembra ter julija in avgusta. Za sedem dni junija in septembra bo treba odšteti 105.000 dinarjev (14 dni 170.000 dinarjev), za sedem dni julija in avgusta pa 120.000 dinarjev (14 dni pa 200.000 dinarjev). Z0006A v sliki munara ka med sz in iranom pleme rod p0kraji na na sev irske židovsko žen ime steber, v steni nakazan opornik rahel vetrić lista. seznam prebiva lec ant aonue pws HfcKAV KOLUMBIJI prevoz oseb in blaga nabiralec rastlin, zelišćar mitol prvi letalec rudi omota sabac peter sellers lindpa-intnerjev balet bojni mihu' tropska ovualka deci-meter ustvarjalec. bog. božansko bitje verdijeva opera st. nemški nogometaš olga meglic ena 00 dimenzij irsko otočje maked pesnik racin področje udejstvo vanja, poklic MEDNAfl pogodba železn proga severni veter v tržašk zalivu reka v ćssr, levi pritok donave antifaš. veće nar 0SL0B0DJ JUG0Si_a\M obrežje duhovnik (zanič-uivoi fr reka. pritok rhone sokratov tožnik ZOOOCVINAfl (france) obcestni kanali zemlje vidna knjiga skupina žuželk andrej smole avtor križanke r noč am film igralec (jamesi pisatelj ocvirk večji čoln letovišče pri dubrov niku streha nad štedilnikom igor torkar popevkar pestner krilov ivan češki dirigent prebivalka italije sinjska viteška igra mera za kakovost zlata alkaloid v čaju nem fizik, iznaj dtteu telefona (philipp) (^ISllTOglESGLAS 20. STRAN. ŠPORT IN REKREACIJA PETEK. 20. MARCAJJ Na Bledu se danes začenja šahovski festival Za dva milijona nagrad Bled, 20. marca — V Festivalni dvorani na Bledu se bo danes, v petek, ob treh popoldne začel osmi mednarodni šahovski estival, za katerega se je do torka prijavilo 130 šahistov in ša-histk iz Jugoslavije, Madžarske, Avstrije, Nemčije in drugih evropskih držav, med njimi tudi nekaj velemojstrov — Raičević iz Beograda ter Suba in Muresanova iz Romunije. »Na turnir, ki bo letos prvič potekal v treh kategorijah, za šahiste, šahistke in veterane, starejše od 55 let, smo še posebej povabili igralce iz sosednjih držav, s katerimi šahovsko dobro sodelujemo; pričakujemo pa tudi dobro udeležbo gorenjskih in slovenskih šahistov, za katere je blejski festival ena redkih priložnosti za mednarodno uveljavitev pri nas,« je dejal Vojin Perović, predsednik gorenjske in . podpredsednik slovenske šahovske zveze. Blejska šahovska prireditev, ki je drugo leto v mednarodnem koledarju Šahovske zveze Slovenije, bo stala šest milijonov dinarjev, od teh bo šlo dva milijona za denarne nagrade. Nagradni sklad turnirja za šahiste je poldrugi milijon dinarjev: zmagovalec bo dobil 500 tisočakov, drugouvršče-ni 300 tisoč dinarjev, tretji 200 tisoč — in tako dalje. Zmagovalka ženskega turnirja bo prejela 100 tisoč dinarjev, prav toliko pa tudi najboljši pri veteranih. »Nagradni sklad blejskega festivala je v primerjavi s podobnimi turnirji pri nas razmeroma skromen,« pravi Vojin Perović. »Na državnem prvenstvu bodo, na primer razdelili med najboljše za 2,4 milijona dinarjev nagrad, na turnirju Arenaturista pa za več kot šest milijonov dinarjev.« Blejski šahovski festival je tudi dober primer, kako sta si turizem irf šah uspešno podala roke. Pokrovitelja turnirja — turistična poslovna skupnost s svojimi članicami in turistično društvo Bled — bosta prispevala dve petini denarja, delovne organizacije GG Kranj in Bled, LIP, Vezenine, Murka, Merkur, Agro-mehanika, Alples, Peko in Almira 45 odstotkov sredstev, ostalo pa Šahovska zveza Slovenije. Razmerja so opredeljena s samoupravnim sporazumom, ki so ga delovne organizacije in šahovska zveza podpisali že lani. Turnir se bo končal v nedeljo, 29. marca. Na sporedu bo devet kol. Igralni čas bo vsak dan od 15. do 21. ure, nadaljevanja prekinjenih partij pa od 9. do 13. ure. C. Zaplotnik Roman Pogačar drugi, leska ekipa tretja na prvem svetovnem prvenstvu v paraskiju Centimeter od zlate kolajne Lesce, 17. marca — Na olimpijski Bjelašnici je bilo od 8. do 15. marca prvo svetovno prvenstvo v paraskiju (kombinacija veleslaloma in padalskih skokov na cilj), na katerem se je zbralo prek sto tekmovalcev iz štirinajstih držav. Jugoslovani so na domačih tleh dosegli imeniten uspeh: Snežana Trbopja iz Sarajeva jc bila druga med ženskami, Roman Pogačar iz Ljubljane, sicer član Alpskega letalskega centra Lesce, drugi med moškimi, jugoslovanska reprezentanca, za katero so nastopali leski padalci Bogdan Jug, Darko Svetina, Dušan Intihar in Roman Pogačar, pa je bila tretja na ekipnem tekmovanju. Uspeh leskih padalcev je še toliko večji, ker je v ekipi manjkal eden naših najuspešnejših tekmovalcev v paraskiju, Branko Mirt iz Strahinja, in ker našim paraski pomeni le dopolnilno vadbo za klasične padalske discipline, predvsem za skoke v cilj, v katerih so doslej dosegli največ. Spomnimo se: leski padalci so bili v tej disciplini na predzadnjem svetovnem prvenstvu v Vichvju (Francija) drugi, Bogdan Jug pa je lani v Ankari (Turčija) postal svetovni mladinski prvak. Roman Pogačar živi in dela v Ljublja ni (pred nedavnim se je kot diplomirani inženir računalništva zaposlil v Iskri Delta), vendar je že kot otrok veliko prostega časa preživel pri starših v Radovljici, odkoder potem ni bilo več daleč na lesko letališče, kjer se je, kot pravimo, »zastrupil« s padalskim športom. Razmeroma pozno || se je odločil za padalski tečaj, saj je.bil I i«§§|*. «mE star že ve^ kQt dvajset *et> ko se je prvič s HHn*. vHSi padalom na sebi pognal skozi vrata sne« v prepad pod sabo. Doslej je opravil okrog 1500 skokov, kar je za naše razmere precej; v primerjavi s tujimi padalci in kolegi iz reprezentance pa razmeroma malo. V klasičnih disciplinah je največji uspeh dosegel lani, ko je bil na državnem prvenstvu v Boru drugi v skokih na cilj in v skupni razvrstitvi. Uspešnejši je bil v paraskiju: na tekmah za evropski pokal se je že nekajkrat uvrstil v prvo deseterico, pred tremi leti je zmagal na državnem prvenstvu v Bovcu, letos pa je na Kobli zmagal v veleslalomu, medtem ko so skoki na cilj zaradi slabega vremena cdpadli. »Za prvo svetovno prvenstvo v paraskiju smo se načrtno pripravljali. Dvakrat smo smučali v Kaprunu, veliko smo trenirali na Kobli in nazadpje še skoraj dva tedna na prizorišču prvenstva, na Bjelašnici.« je dejal Roman Pogačar. »V kvalifikacijskem veleslalomu, ki je veljal /a razvrstitev na startu, sem bil peti, vendar sem imel občutek, da so drugi vozili zadržano In štedili moči za glavno tekmovanje. Ko sem tudi na tekmi dosegel tretji najboljši čas, za Saurerjem iz ovice in You-lom iz Francije, sem spoznal, da imam možnosti celo za kolajno. V petih padalskih skokih sem zgrešil ničlo le ža 14 centimetrov, v / idnjem, odločilnem poskusu pa sem naredil napako in doskočil 1 ar 18 centimetrov proč od cilja, kar se mi v zadnjih letih ni zgo ;ilo na nobenem tekmovanju. Ce bi bil le centimeter bližji ničli, i bila zlata kolajna moja . . . No, tudi drugo mesto je lep uspeh in eliko več, kot sem pričakoval pred začetkom prvenstva. Kolajni mi veliko pomenita. V Iskri Delti, kjer sem zaposlen, bom lažje upravičil odsotnost z dela, pridobil pa bom tudi status mednarodnega športnika,« je dejal Roman Pogačar. Vse drugo se ne bo nic spremenilo. Roman si bo moral še na prej skoke »služiti« z delom v letališki delavnici, še vedno se bo moral odrekati in vaditi celo več kot doslej, kajti lažje je kolajno osvojiti, kot jo potem braniti. C. Zaplotnik Končan Alpski pokal tekačev — Ivo Carman šesti Ivo Carman, šesti v skupni razvrstitvi posameznikov Znane so končne uvrstitve v alpskem pokalu. Med ženskami je Graši-čeva osemindvajseta, Bertoncljeva trideseta in Lačnova sedemintrideseta. V tekmovanju juniorjev je Raišp 19., Matej Kordež 20. in Janez Klemenčič 25. V članskem tekmovanju pa se je na odlično šesto mesto uvrstil veteran v naši tekaški reprezentanci Ivo Carman. Jože Klemenčič je 18., 33. pa Jani Kršinar. Naša štafeta je v končni uvrstitvi četrta, za Švico, Italijo in Zvezno republiko Nemčijo. J. K. Kranj, 18. marca — Blizu Berna v Švici so bila finalna tekmovanja tekačev za alpski pokal. Sodelovali so tudi Jugoslovani. V tekmovanju mešanih štafet (trije tekači in tekačica) je bila Jugoslavija peta. Zanjo so tekli Vida Bertoncelj, Jože Klemenčič, Ivo Carman in Jani Kršinar. V teku žensk na 10 kilometrov je Vida Bertoncelj odstopila, v teku moških na 30 kilometrov pa je bil Čarman 12., Sašo Grajf 22. in Jani Kršinar 29. V teku juniorjev na 15 kilometrov je bil Raišp 12. in Matej Kordež 18. Vida Bertoncelj je osvojila med ženskami 30. mesto — Foto: F. Perdan Zmagovalci Stegnar, Mohorič in Jekovec Tržič, 18. marca — Odbor za skoke Smučarskega kluba Tržič je organiziral na 15- in 25-metr-ski skakalnici v Sebenjah občinsko osnovnošolsko prvenstvo v smučarskih skokih. Med najmlajšimi so bili najboljši Mitja Stegnar, Jaka Grosar in Luka Rozman iz kriške osnovne šole, v srednji skupini so najbolje skakali Janko Mohorič iz Brači-čeve osnovne šole, v starejši skupini pa je zmagal Dejan Jekovec pred Francijem Jekovcem in Robijem Nagličem iz osnovne šole v Križah, ki je zmagala tudi ekipno. .1 Kikel Juretu Frelihu zlata puščica Kranj, 12. marca — Na finalnem gorenjskem tekmovanju /a /lato puščico v streljanju z zračno puško je tekmovalo 56 strelcev in strelk. Največ uspeha so imeli kranjski in škofjeloški strelci. Zmagovalec in dobitnik gorenjske trofeje je Jure Frelih iz Kranja, ki je dosegel 571 krogov od 600 možnih, kar potrjuje dobro formo tega strelca. Dobre uvrstitve si lahko obetamo tudi na republiškem tekmovanju, kjer bo nastopilo 100 najboljših strelcev. Presenetila je Darinka Smrtnik iz Kranja, ki je bila četrta. Zmagal je Jure Frelih iz Kranja. Sledijo mu Iztok Fojkar in Janez Dolenc (oba iz Škofje Loke), Darinka Smrtnik iz Kranja, Ivo Blaznik iz Železnikov, Tone Ušenićnik i/. Škofje loke, Andrej Kne in Stane Hančič iz Kranja, Roman Oman iz Kranja, Bogo Rotelj iz Kranja itd. B. Malovrh Gorenjci v ligaških tekmovanjih Zmaga kranjskih kosar kar i< in košarkarjev — V nadaljevanju II. zvezne ženske košarkarske lige je Sava Commerce iz Kranja gostovala v Zadru in zmagala z 61:52. Kranjčanke se zaigrale zelo dobro in zasluženo zmagale, čeprav se je Habjano-va poškodovala. Najuspešnejša strelka pri Savi je bila Baligače-va. Košarkarji Triglava pa so v slovenski košarkarski ligi doma gostili Rogaško in tesno zmagali šele po podaljšku z 99:97. Največ košev za Kranjčane sta zadela Omahen in Tadič. Sava igra v tem kolu doma /. Novim Zagrebom, Triglav pa gostuje v Mari-bor-.i pri Jeklotehni Braniku. Dve zmagi nanii/.noteniških igralk Merkurja i/. Kranja — V zvezni namiznoteniški ligi, kjer nastopajo Igralka Merkurja iz Kranja, in kjer vodi po tem kolu Mladost Ribomatrial i/. Zagreba, so bile Kranjčanke dvakrat uspešna, s 8:3 so premagale Pro leterja i/. Čoke in s 5:4 Vojvodino iz Bosanske Gradiške. Polona Frelih j«' dobila vse dvoboje. V prvi A moški republiški ligi je bil kranjski Merkur poražen v Kočevju in je po prvem spomladanskem kolu na 7. mestu, v prvi B moški republiški ligi pa so Jesenice premagale Savo iz Kra nja. Jeseničani so tretji, Sava pa osma ali predzadnja. V prvi A ženski republiški ligi so Jeseni-čanke premagalo Triglav i/. Kra nja. Jeseničanke so med deveti mi moštvi pete, Triglav pa četrti. Poraz kegljavk Triglava - V prvi ženski kegljaški republiški ligi so odigrali 11. kolo. Tu edine (iorenjske nastopajo kegljav ke Triglava. V tem kolu ao /.gubile s Slovenijaceste Tehnik Ljubljana z 2507:2409 in so na četrtem mestu med osmimi moštvi. Vodi Savinja. Kegljači Triglava pa nastopajo v drugi moški republiški ligi. V tem kolu so premagali Slovenijaceste iz Ljubljane in s 16 točkami vodijo. Zmaga Peka in Kranja Dupelj — Začelo se je tudi spomladansko tekmovanje v rokometnih ligah. Tržiški Peko je v dvorani na Planini v Kranju po dobri igri premagal Astro Jadrana z 29:24. Brata Maje in vratar God-nov so bdi najboljši pri Tržiča-nih. V ženski republiški ligi pa so jesenske prvakinje, igralke Dupelj Kranja gostovale pri Burji v Buzetu in po ne preveč dobri igri zmagale s 25:17 ter tako vodijo na lestvici. Igralci IV ka pa so deveti med 11 moštvi. Peko igra v prihodnjem kolu pri Usnjarju, Duplje Kranj pu doma /. Olimpijo iz Ljubljane. Začeli so tudi odhojkarji — V drugi zvezni odbojkarski hgi za hod so bili Igralci Bleda v tem kolu prosti. So na četrtem mestu, vodi pa Željezničar. V ženskem tekmovanju pa so Blejko premagale v Ljubljani Partizan Tabor s 3:2 in so na petem mestu. V prvi slovenski odboj k ar ski ligi je kranjski Triglav s 3:1 izgubil v Kamniku in je na petem mestu, v ženski ligi pa so CJorjanke tekmo predale in so predzadnje, V prihodnjem kolu [grajo odhojkarji Bleda /. Novim Zagrebom, odbojkarice Bleda gostujejo V Dubrovniku, Triglav igra doma i Misilnjo, Gorjanke pa doma s Partizanom i/ Črnuč. J. Košnjek Od tekme do tekme Strelsko tekmovanje za dan žena — Občinska strelska zveza Kranj je priredila praznično tekmovanje za članice strelskih družin in sekcij iz kranjske občine. Tekmovale so v streljanju s serijsko zračno puško, predsednik občinske strelske zveze Alojz Lakner pa je udeleženkam izročil skromna darila. Na tekmovanju je sodelovalo okrog 20 strelk, najboljša pa je bila Darinka Smrtnik iz SD Bratstvo in enotnost. Druga je bila Sonja Hafner (Bratstvo-enotnost), tretja Alenka Bogataj iz Predoselj, četrta Lidija Vodopivec (Bratstvo-enotnost), peta pa Anica Brovč (Tone Nadižar). — (B. Malovrh) Mencinger premagal Oster-mana — V derbiju članskega gorenjskega šahovskega prvenstva je Mencinger premagal Ostermana, lep uspeh pa je dosegel Zorko, ki je remiziral tako z Mencingerjem kot Osterma-nom. Kolo pred koncem vodi Mencinger s 6,5 točke pred Ostermanom 5,5, Zorkom 5,5 in eno prekinjeno partijo in Keci-čem ter Presterlom, ki imata po štiri točke. (V. Perovič) Vojaki zmagali — Na šahovskem prvenstvu Radovljice za pokal maršala Tita so igrala štiri moštva. Zmagala je vojna pošta 1081 iz Radovljice, drugi pa so bili šahisti Elana iz Begunj. (V. Perovič) Smučarsko tekmovanje jeseniških tabornikov — Organizator tekmovanja v veleslalomu je bil taborniški odred Pod Prisoj-nikom iz Kranjske gore, smučalo pa je 60 tabornikov in tabornic, ki so bili razdeljeni v šest skupin. Pri čebelicah je bila najhitrejša Barbara Kajdiž (Špikov odred Blejska Dobrava), Domen Zalokar iz istega odreda pa je bil najhitrejši pri medvedkih. Med mlajšimi tabornicami je bila prva Eva Macun iz kranjskogorskega odreda Pod Prisoj nikom, med mlajšimi taborniki pa Blaž Sajovic iz Aljaževega odreda iz Mojstrane. Pri starejših tabornicah je zmagala Teja Kajdiž iz Špikovega odreda, pri starejših tabornikih pa Marij Trojar iz taborniškega odreda Jeklarji. Med klubovkami je bila prva Marija Pajntar iz Špikovega odreda, Vilko Dolenšek iz istega odreda pa je zmagal med klu-bovci. (A. Kerštan) Veleslalom v Delnicah — V Delnicah nad Škofjo Loko je bilo v nedeljo, 15. marca, že tretje tekmovanje v veleslalomu, na katerem je sodelovalo 106 smučarjev. Organizacijski odbor pod vodstvom Toneta Kosa je odlično izpeljal tekmovanje. Med deklicami (mala šola) je zmagala Maja Kisovec, med dečki (mala šola) Miha Eržen, med učenkami prvih in drugih razredov Marjetka Kos, med učenci prvih in drugih razredov Sebastijan Krek, med učenkami tretjih in četrtih razredov Jerneja Likar, med učenci tretjih in cetrt^ zredov Mohor MaretiC, ^ učenkami petih in šestin dov Simona Rešek, roedw^i petih in šestih razredov 1» ^ Trampuš, med učenkan»jjj mih in osmih razredov ^ ^ Kokalj in med učenci enay* zredov Martin Bogataj- ^ movanju mladink do Z" , zmagala Romana Cankar> p| movanju mladincev d* lene, v tekmovanju ciaMOii 30 let Metka Luznar, v tfi*J I nju članov do 30 let Aoj»™ mine, v tekmovanju ^^Ji članov do 40 let pa Anka J .. in Tone Kos. Majda Boga zmagala med članicafj 50 let, Andrej Florjane«-, J člani do 50 let in \ med člani nad 50 let. (I. M J Mladi judoisti uspešnjJJ zivnem turnirju — ^a.,c0 do kluba Triglav iz Kranja ^ li uspešni na pozivnem ^ mlajših in starejših V kategoriji do 65 kilog^ bil Tone Markič tretji, v m rij i do 86 kilogramov pa , Vilfan drugi. Razen njiff ^ stopili še nekateri mlajslJ sti. (D. Papler) - Veleslalom na Soriški P.,, - Na Soriški planini je " tekli teden veleslalom banke in cicibane g°renL{ primorske tekmovalne s sti. Organizator tekrooy*% bilo ŠD Iskra Železniki, ] valo pa je 290 cicibank m nov. Med cicibankanri M najboljše Nina Česnik ur), Špela Gašperlin Nataša Ravnik (Kranj--^ med cicibani pa Marko (Jezersko), Saša Merljak ca) in Gorazd Bergant (Je1 ce). (N. Cenčič) fci Jeseničani zmagovale' m skega turnirja — HK Jf5: je organiziral mednarodni kejski turnir za memoria« \ na Bruna. Igrala so moš^8. tre iz Italije, Triglav KranU 00» lu premagali Bled s 7:1« ši napadalec je bil Omerzel z Jesenic, najb1 nilec Paolo Mea Della najboljši vratar Klemen ^ ne (Bled) in najmlajSj fijf Matjaž Novak (Triglav)1 Prvenstvo orodjarne "k movali so v veleslalomu11 j\ nici. V posameznih skuP11^ bili najboljši Peter Perk°'rP Vodnjov in Dare Zoran ^ šan Ahačič, Ivan ZapJoU Milan Meglic. (J. Kikel) . Tekmovanje gorenjs** „j gljačev — V 12. kolu g°r kegljaške lige je Ljube« y gal Lubnik, Sava Simona g| Jesenice Bled in Gradi5 J V 13. kolu pa je Kranjf ?J premagala Savo, Lubmk ^ čane, Simon Jenko Gr.a J Elan Bled. Z 20 točkami v| mon Jenko, vendar i018,«! več, Kranjska gora itO* Sava 16, Lubnik 10 itd« v* Jeseničanke presenetljivo druge Ljubljana, 15. marca — V Ljubljani je bil turnir za "^J^i^ bliskih košarkarskih prvakinj med mladinkami. Igrale so ničanke in nepričakovano, vendar po dobri igri, osvojile "^trj sto. Jeseničanke so igrale pod vodstvom Sabine Felc. V P1^/ vanju so premagale Marles Branik iz Maribora s 87:56, ^n&l nato igrale z Iskro Delto Jezico. Jeseničanke so zgubile 2 8 jgtr les Branik iz Maribora je bil tretji, Slovan iz Ljubljane Pa j(, Vabila, obvestila - TVD Partizan Nak'^e* Občni zbor Partizana Naklo člani«, ljubitelje športa in krajane na občni zbor, ki D° 20. marca, ob 18. uri v Domu kranjskega bataljona. ^eV Veleslalom na Pangeršici — Športno društvo Podg0 ^ net.ise Trstenik prireja v nedelje,, 22. marca, oh 14. "r' geriici pri Trsteniku tekmovanje v veleslalomu. Prij* sprejemali eno uro pred začetkom tekmovanja. VabUe° telji_ smučanja. m%W Športno društvo z Brezi j nad Tržičem vab« na obe«1 a, ob 19. uri v Domu družt Po občnem zboru bo zabava z bogati na Brezjah vom. ( i< ihanski pokal Tržiča v veleslalomu I r k organizira 3. pokal Tržiča za cicibane ki"" .m ,i, i, bosta dve tek mi prva v nedeljo, 22 marca. -(jil* . 29 marca Obakrat bo začetek oh 10 uri. Vabljeni Jj'JJg.^ smučarji, ne glede, ali so člani Smučarskega kluba a 1* rostni skopim bosta dve: rojeni leta 1977 in 1976 ter rOK J, 1 1978 in mlar.i Pripive bodo obakrat sprejemali m !l uro v restavraciji na Ljubelju. Vabljeni tudi s'a,''sl'u lO-jUV Patruljni lok v Radovni V nedolto, 22 marca. °Antf)9 bo v Zgornji Radovni start patruljnega teka 1'rogc _ . |\| Od 3 dO '• kilometrov, streljali pa bodo / malokalibrsK^P W^ Prijave sprejema Vuko lješnjak, Mojstrana, Cesta ^ \ biči 33, dO -.ohole. , ,ski JesenlikO sindikalno srečanje na snegu ( 11" ( faW$ \ Zveze sindikatov Jesenice in sindikalnu konferenco^J(J] q ne organizirata v nedeljo, 22 marca, na ("Vnem vr ,iSk° nicami srečanje na snegu Na sporedu ho rekreiu-J slalomsko tekmovanj« , ki se bo začelo oh 10. uri. J%UO. MARCA 1987 OBVESTILA, OGLASI A 4 m 21. STRAN (MMS&JMES Kadar boš na rajžo šel, pridi mi povedat... j SLOVENIJATURISTsiželi I spoznati čim več \}udi, ki imajo vsako leto težave pred dopusti ali pred potovanji, skratka, z izrabo prostega 1 časa. Starost ni pomembna. Niti j poklic. Tudi slike, na kateri se smehljate, nam ni treba poslati. Lahko se pa srečamo na sejmu Alpe Jadran, ki bo od 23. 3. do 27. 3. 1987 na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani. Spoznali nas boste po našem novem znaku. PomagaU vam bomo z vsemi informacijami, ki si jih boste ' *-leli. zeleh Silra: Hej. f°lJl" * [sm dtfoj ^%r%i^RJEVI prodajalni DOM Naklo imajo veliko izbiro SOLARNIH in " , vbt^'^ANIH bojlerjev ter sončne kolektorje IMP. Dobro so založeni s rC rt-Bt,rri 'n v°doinštalacijskim materialom, orodjem, okovjem, črno in bar-kHfc r9'i°. materialom za opremo kopalnic, keramičnimi ploščicami v vzorcih in velikostih. Da bi ustregli željam kupcev, je prodajal 8 vsak dan od 8. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure. poslovno prireditveni center gorenjski sejem kranj PPC GORENJSKI SEJEM KRANJ, p.o. objavlja prosta dela in naloge CISTILKE Pogoj: končana osnovna šola Delo je za nedoločen čas, poskusni rok je 2 meseca. Približni mesečni OD je 160.000 din. Kandidatke naj pošljejo prijave v 8 dneh po objavi na naslov: PPC Gorenjski sejem Kranj, Kranj, Stara cesta 25. O izbiri bodo kandidatke obveščene v 15 dneh po izbiri. OSNOVNA SOIA HEROJA GRAJZERJA TRŽlC Komisija za delovna razmerja razpisuje prosta dela in naloge PREDMETNEGA UClTEUA matematike - fizike ali matematike - tehnike za določen čas (4 leta) s polnim delovnim časom in možnostjo kasnejše zaposlitve za nedoločen čas. Začetek dela 1. aprila 1987. Prijavo z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo r> 8 dneh po objavi. KOM PAS JUGOSLAVIJA KOMPASOVA ZIMA 87 KONEC TEDNA NA SLOVENSKIH SMUČIŠČIH V K0MPAS0VIH HOTELIH IZREDNO UGODNI SMUČARSKI ARANŽMAJI OD PETKA DO NEDELJE 00 12.000 DO 22.000 DIN PO OSEBI V0EGL - ZATRNIK - KOPE -KANIN - U VEK - MOST NA SOČI PO KRISTALNI GLOBUS V SARAJEVO Zahtevajte programe izletov, vezane na obisk Sarajeva (Jahorine in Bjelašnice), prizorišča FINALA SVETOVNEGA POKALA V ALPSKEM SMUČANJU z avtobusi pa ogled veleslaloma Ž (odhod 19.3., zvečer) s posebnim vlakom na ogled slaloma M (odhod 20.3., zvečer) z avtobusom na ogled veleslaloma Ž, slaloma M in paralelnega slaloma (19.-22.3.1987) MARČEVSKA SMUKA - ITALIJA - DOLOMITI - FALCADE -OBEREGGENC — 21.m 28. marca VAL TH0RENS — program prvomajske smuke — prijave že sprejemamo! JESEN-ZIMA-POMLAD ob morju, v zdraviliščih in v notranjosti naše domovine — bogata ponudba — ugodne cene PRIPOROČAMO: SENIOR KLUB V DUBROVNIKU (hotel KOMPAS: 7 dni. od 39.000 din dalje v marcu TRADICIONALNI MALI LOŠNU (hotel AURORA. 7 dni. avtobus, od 40.500 din dalje v aprilu RADIN - SRCE RADENCEV naberite si moči za pomladne dni, 1 teden, od 66.800 din dalje Zdravje — lepota, 1 teden, od 115.400 din dalje Celulit — problem mnogih žena, 2 tedna, 274.100 din Za konec tedna. 2 dni, 22.700 din IZLETI Vojvodina—gurmanska tura. 3 dni, 3.4., 10.4., 17.4.. 69.300 din Vis — poletje sndi pomladi, 3 dni. 15.5., 22.5.. 29.5.. letalo, 64.000 din Polmad na Visu. 6 dni. 9.5.. 16.5., 23.5 , 30.5... letalo 55.500 din Biseri, ki niso iz morja — Sarajevo — Kolašin — Žabi jak — Trtog rad 3.4., 10.4.. 17.4.. 24.4.. 2 dni. letalo, 49.900 din Jezera in planine Makedonije, 4 dni, letalo, 2.4. in 9.4., 78.500 din Bosna in samostani Srbije, avtobus, 25.4., — 123.000 din. 8 dni Sv. Štefan — oaza sonca — letalo, 8 dni, 12.4., 19.4.. 86.000 din Medeni teden na Sv. Štefanu — letalo. 8 dni, 24.6.. 90.000 din KRATKI IZLETI LIPICA — Kompasov pravljični avtobus, odhod vsako soboto v marcu. 1 dan KLUBSKI VELESLALOM. 10.4.. 37.999 din PRVOMAJSKI IZLETI TRADICIONALNO K0MPASOV0 SREČANJE BOl NA BRAČU. 30.4.-4.5.87.63.000 din PRVOMAJSKE POČITNICE. 3 penzioni, 30.4.-3.5.87 - ŠIROKA PONUDBA - UGODNE CENE - hoteli že od 16.500 din dalje - cene najema apartmaja že od 23.000 din dalje — V PRIPRAVI: 1. maj v SLOVENSKI PLAŽI - ČRNA GORA POLETJE '87 PRVI POČITNIŠKI PROGRAM ZA DOMAČEGA GOSTA K0MPAS0V0 MALO MIST0 SUTIVAN/BRAČ POZOR! Vsem, ki se bodo prijavili za počitnice po tem programu do 15.4.1987, bomo zagotovili nespremenjene cene! 7 dni — polni penzioni — klubski program — 70 000 din v juniju in seotembru — 80.000 din v juliju in avgustu UGODNE CENE! 987 — dopoldne, in poslali vam Ravenna — Rimini—San NOVO! MATURANTSKI IZLETI...Poseben program. Program lahko naročite po te! . 061/329-ga bomo na vaš naslov! PRIPOROČAMO: — S HIDROGLISERJEM K SOSEDOM, Pidova Marino, odhod vsak petek in soboto IZLETI V TUJINO: — Dunaj, 27.3., 3 dni; 28.3 , 2 dni — Bratislava, 10.4, 2 dni — Praga, 10.4., 3 dni — Bratislava - Dunaj. 17.4 .. 3 dni — Padova—Benetke, 18.4.. 16.5.. 1 dan — Ravenna - Rimini - San Marino - Benetke, 18.4., 23.5., 2 dni — Zimbabve. 21.4., 11 dni — Križarjenje po Sredozemlju. 23.4.. 11 dni — Peru — Bolivija - Brazilija. 23.4., 14 dni — Kuba, 25.4., 13 dni — Nizozemska ekspres. 25.4., 8 dni — Lizbona. 28.4., 5 dni; 2.5., 5.L, 4 dni - POSEBNO LETALO — Rim, 29.4., 5 dni — Padova - Ravenna - Rimini — San Marino, 1.5., 3 dni — Grčija. 7.5., 4 dni -28.4.. 10.5. 17.5.. 5 dni 2.5. 6 dni — Kairo — Luor — Asuan, 17.5.. 9 dni — Moskva — Tbilisi - Erovan, 12.5., 7 dni — Moskva — Taškent - Bunara — Samarkand, 15.5.. 11 dni — Moskva — Leningrad — Kijev, 27.5., 8 dni — Sibirija z Mongolijo, 1.6.. 15 dni; 6.7., 8 dni —Gruzija, 4.6. 12 dni STROKOVNA POTOVANJA: -Birmingham. "INTERNEPCOr1". 24.3.. 4 dni — Koln, Barve 87, 26.3.. 4 dni — Munchen, "Mode woche", 30.3., 3 dni — Dusseldorf, Industrijski sejem, 4.4., 4 dni —POSEBNO LETALO — Pariz, "SICOB". 6.4.. 4 dni — London, "IFSEC", gasilska tehnika in protipožarna varnost, 7.4., 4 dni — London. "ICE". Medn. sejem gradbenih strojev in opreme, 7.4.. 4 dni — London, Medn. knjižni sejem, 14.4., 4 dni — Lizbona, Gradbene konstrukcije, 24.4., 4 dni — Milano, "GEC 87", Medn. razst grafične in papirne industrije, 3., 5., 7.5., 3 dni — Bologna. usnjarski sejem, 14.5.. 2 dni OBIŠČITE KOMPASOVE POSLOVALNICE: Letališče BRNIK (064)22-347. 25 - 761 JESENICE. Ulica Maršala Tita 18. tel. (064)81 - 768. KRANJ, Koroška cesta 2. tel.(064)28-473. BLED. Ljubljanska cesta 7, (064)77 - 245 in 77 - 235. KRANJSKA GORA, Borovška 82, tel (064)88 - 162. 88 - 161 in 88 - 437 (^S®SvJoJJ©ISIIGLAS 22. STRAN. MALI OGLASI, OGLASI, OBVESTILA PETEK, 20. MARCA OEZURN! VETERINARJI od 20. marca do 27. marca za občini Kranj in Tržič od 6. ure do 22. ure Živinorejsko — veterinarski zavod Gorenjske tel.: 22 - 781 ali 25 - 779, od 22. ure do 6. ure pa tel.:22-994 za občino Škofja Loka Davorin Vodopivec, dipl. vet., Gorenja vas 186, tel.: 68 - 590 za občini Radovljica in Jesenice Anton Plestenjak, dipl. vet., Bled, Prešernova 34, tel.: 77-838 ali 77-863 Naročila za dopoldanske obiske sporočite najkasneje do 8. ure zjutraj. mu OGLASI tel 27 960 ceiia JIA16 vozila Prodam MOPED M 14, letnik 1981. Telefon 64-373, popoldan_3075 Prodam R 14, letnik 1979. Telefon 26-903, popoldan_3078 Prodam BMW in LADO 1500 SL Kuhar, Na Kalu 13, Naklo — popoldan _3085 Prodam LADO, letnik 1973, in barvni TV gorenje. Telefon 35-165, Kranj 3099 Prodam LADO 1300 S, letnik 1984, prevoženih 31.000 km. Trajko Velkov, Titova 41, Jesenice_3100 Poceni prodam »Japonca« DATSUN 140 JU, letnik 1979. Telefon 064/24-315 _3101 Prodam Z 126 P, letnik 82 Telefon 50-772_3102 ŠKODO 105 L, letnik 1979, prodam. Telefon 25 278, od 14 30 do 15 30 3104 Prodam Z 101 SC, letnik 1979, pre voženih 66 500 km, cena 145 SM. Bo-rut Žvelc, Breznica 48, Žirovnica 3105 Z 750, starejši letnik, ugodno prodam Cena 18 SM. Telefon 77-726 3106 MOPED M 14, ugodno prodam. Plahuta, Pot na Jošta 28, Kranj, popoldan _3107 Ugodno prodam Z 101 confort, december 1979 Štanta. Puštal 92, Škofja Loka__3108 Ugodno prodam OPEL ASCONO, letnik 1979 Vera Ćebulj, Voklo 1 3109 Prodam R 4, neregistriran, in rezervne dele. Jenko, telefon 27-171, int. 36, dopoldan_3110 Prodam R 9, letnik 83. Homar, Pajer-jeva 7, Šenčur, telefon 23-567 dopoldan_3111 Prodam R 4 TLS, letnik 78. Zakraj-šek, Podbrezje 56, telefon 70-330 3112 Prodam osebni avtomobil GOLF JGL, letnik 1981. Pandža, Zlato polje 3/c, Kranj_31_3 Prodam Z 101, za 40 SM. Telefon 37-932, popoldan_3114 Prodam osebni avto BMW, 1800 1, letnik 85 oktober. Telefon 064/41 -011 _3__ Prodam FORD GRANADO, odlično ohranjeno, letnik 1978. Telefon 064/37-409_3116 Prodam Z 750, letnik 1974. Pločevina obnovljena. Kogovšek, Cegelnica 35, telefon 47-202_3117 Prodam Z 750 in karamboliran VW. Telefon 42-332_3__9 Prodam TORI CROSS in GEDORE. Telefon 51 902_3120 GOLF, letnik 1977, ugodno prodam. Sp. Bitnje 40_3121 Ugodno prodam 126 P, letnik 1977, kleparsko obnovljen. Toporiš, Sr. vas 2 pri Golniku_3122 Prodam dobro ohranjeno OPEL MANTO, letnik 1972, registrirano do oktobra 1987, cena 90 SM. Slavko To-mič. Ravne 18, Tržič_3123 Prodam dobro ohranjeno Z 101 confort, letnik 1980. Franci Ažman, Can-karjeva 44/7, Radovljcia_3124 Avto TALBOT SAMBA, odlično ohranjen, prodam. Kranj, Staneta Ža-garja 21, telefon 24-682_3125 Ugodno prodam OPEL ASCONO 20 S, letnik 1978 Zg. Bitnje 22 3126 Prodam 126 P. Telefon 22-711 3127 Motorno KOLO BT 50 prodam. Tele-fon 28 317_3128 Prodam LADO 1200, letnik 1979. Da-ni Kastrate, Savska c. 56, Kranj 3129 JUGO 55, letnik 85, registriran za vse leto, prodam. Telefon 23-907 3130 126 P menjam za Z 101, 128 sport fi-at ali dobro ohranjen MINI MORIŠ Naslov v ogl. oddelku_3131 Ugodno prodam LADO 1500 S, letnik 1979. Ogled možen vsak dan od 15. ure dalje. Telefon 74-024 3132 Prodam VUXHALL VIVA, starejši le tnik. Rodine 4, telefon 064/80 379 3133 Prodam Z 750, letnik 85. Telefon 42-501_3134 Prodam Z 750 LE, letnik november 81. Telefon 38-568, od 14. do 20. ure _3135 Prodam Z 128, letnik november 1983 Telefon 23 156, 35 916. od 15. ure dalje_3136 Prodam novo žensko KOLO na 5 prestav, 24 col. Križnar, Smledniška 116, Kranj_3137 Pod nujno prodam GS 1,3, letnik 1979, 77 000 km, v odličnem stanju, z dodatno opremo Klampfer, Moša Pi jade 41, Kranj__3138 Prodam Z 750, letnik 1974, ohranje-no. Telefon 50-697_3139 Prodam Z 750, nov APN 6, pony ex-press. Petek in sobota popoldan. Smi-dova 2__3140 Prodam Z 101 confort, letnik 1980 november, dobro ohranjen. Predoslje 154, Kranj_3__ Prodam R 4, letnik 79, in Z 101 GTL, letnik 85 Blažič, Frankovo naselje 73, Škofja Loka_3142 Prodam novo dirkalno KOLO bie-mezzeta, št. 56. Ogled v petek in soboto od 14. ure dalje. Delavska c. 24, Ho-ly, telefon 33-577 _3143 Prodam Z 101, GTL 55, 3 vrata, letnik 1985. Telefon 061/832-032_3144 Novih 6 GUM 7,50 x 16 in več novih delov za Z 650 AD prodam. Zalog 80, Cerklje _3145 Poceni prodam FIAT 750, letnik 1975, registriran, in R 16, registriran, v okvari, letnik 1975, za 15 SM Ogled dopoldan — Trgovina Peko Deteljica, Kavčič_ 3146 Prodam Z KOMBI 435 S, letnik 1981. Telefon 82-371 _3147 Prodam 1300 v zelo dobrem stanju, prevoženih 70.000 km. Telefon 35-861 ______3148 Prodam obnovljeno Z 750. Marjan Mlakar, Moše 39, telefon 061/627-163 Z 128, staro 9 mesecev, prodam. Ja-len, Begunje 100/b_3150 Prodam JUGO 45, letnik 86 oktober Telefon 51-213_3151 Prodam Z 101 confort, letnik 80-81 Držanič, L. Hrovata 10, Planina Kranj, telefon 33-833_3152 Ugodno prodam BMVV 1,6, starejši letnik, prevoženih 87.000 km, z vso re zervno pločevino (maska, blatnika, praga in obrobi). Ogled v petek in nedeljo. Pogačar, Sp. Gorje 208 (blok 3) _3153 Novo žensko športno KOLO rog maraton (10 prestav) prodam za 9,5 SM. Bled, telefon 77-828_3154 Prodam LADO 1600, dobro ohranjeno, prevoženih 50 000 km, letnik 1979 Vojko Rutar, Boh. Bela 136_3155 Prodam zelo dobro ohranjen R 18, letnik 1979 Belehar, Voklo 106, Šenčur _3156 Prodam FIAT 126, spredaj zaleten. Ažman, C. svobode 22, Bled 3157 Prodam SIMCO 1100, prvič registri rana 1976. Telefon 21 104__3158 Prodam karambolirano Z 101, ni za popravilo Ogled v nedeljo med 10 in 14. uro. Betonova 22 (Kokrica) Kranj, telefon 34 601, med 18 in 20 uro 3159 Prodam karambolirano ŠKODO 120 LS, letnik 81, tudi po delih Telefon 47-041, med 17. in 19. uro_3160 Z 101, letnik 77, 5 vrat,-dobro ohra njeno in obnovljeno, prodam Telefon 75 312__3161 Prodam DIANO za 70 SM. Telefon 22 437_3162 Ugodno prodam tovorni avto Z 620 B s cerado, nosilnost 2 toni, regi striran do septembra Valant, Bodešče 17, Bled 3163 sava commerce trgovina z gumenimi in kemičnimi izdelki Kranj, prodajalna Koroška cesta 2 Obiščite našo prodajalno in naš paviljon na sejmu v Kranju od 10. do 20. aprila 1987 Po zelo ugodnih cenah in z brezplačno dostavo do 35 km lahko nabavite p.o. TRAKTORSKO PNEVMATIKO Nudimo tudi pnevmatiko za vsa potniška in tovorna vozila Imamo klinasta jermena, razna lepila in razni drugi gumeno-tehnični material. nama V Veleblagovnici nama ŠKOFJA LOKA 20. in 21. marca nama preseneča z veliko AKCIJSKO PRODAJO Ugoden nakup velja za —živila in pijače —kozmetične izdelke —oblačila za vso družino —lonce, posodne garniture —odeje in metrske tkanine —in še in še drugih izdelkov Obiščite veleblagovnico 1101110 — splača se. HIŠA DOBREGA NAKUPA! Prodam karambolirano SIMCO horizont 1100 LS, motorno ŽAGO homalit in 180-litrsko hladilno SKRINJO. Pri Verbiču.Zg. Brnik 136_3164 Prodam FIAT 750 LE 81 in VESPO px 200-85. Janez Šunkar, Zalog 88, Cerklje_3165 Prodam Z 750, letnik 1977. Milan Kri vec, Boh. Bela 62_3166 126 P, letnik 80, prodam Silvo Štu-cin. Sv Duh 67, Sk. Loka_3167 Ugodno prodam FORD EXCORD, letnik 1971. Zg. Brnik 107_3168 LADO 1500, letnik november 1981, izredno ohranjeno, prodam Telefon 064/25-988 3169 TEČAJI RADIESTEZIJE —začetni —nadaljevalni Vse informacije na Delavski univerzi Kranj, tel. 27-481 Prodam karambolirano Z 101 Vele sovo 35__3170 Prodam TAM 5500, kasonar s cera do, registriran do konca avgusta Dže-vad Čehajič, Prešernova 25. Jesenice Prodam DIANO, letnik 78, vozno, neregistrirano, za 22 SM Bodešče 17, Bled_3172 Prodam AUDI 80 L. letnik 1976 Ogled v nedeljo Levačič, Frankovo na selje 159, Škofja Loka_3T73 Prodam MZ ETZ 250 Galetova 7, Ko krica_3361 Prodam Z 750. registriran celo leto, dobro ohranjen, ugodno Ogled popol dan_ Benedikova 1_3362 Prodam tomos APN 6, dobro ohra njen, po ugodni ceni Tomaž Markič, Pintarjeva 10. Kranj__3363 JAVO 350. letnik 83, registrirano, prodam, cena 40 SM Bohmec, Žirov niča 112/a, telefon 064/80 395___J3364 Z 750 S, letnik 76 november, obno vljen. prodam Zupane, Koritno 15. Bled__3365 Tovorno vozilo MERCEDES 206 D prodam telefon 37 720 popoldan Prodam R 4, letnik 78," za 75 S M Rant, Kidričeva 31, Kranj_____3367 Prodam LADO 1200, letnik 19/9, ze lo dobro ohranjena. Savska c 18. Kranj__3368 Prodam Z 101, letnik 1976, registri ran do marca 1978 Sr vas 65. Šenčur _ 3369 SfČeT Gre 3370 Z 101 GTL 55. letnik 85. prodam. Te lefon 50 034 _3371 Prodam osebni avto OPEL RECORD 20 S, letnik 78, zelo dobro ohranjen Telefon 23 860 3372 Prodam GOLF diesel CL, konsignacija avgust 85, prevoženih 10.000 km. Smledniška 23, Kranj_3377 Prodam KOLO na 5 prestav za sta-rost do 10 let. Jama 42. Mavčiče 3378 Prodam Z 101 v dobrem stanju, letnik 78 december. Miltenovič, Valjav-čeva 14, Kranj_3379 Prodam Z 101, letnik 77 registrirano do januarja 1988. Janez Šolar, Kropa 147__3380 Prodam MOPED, televizijo in šola-nega PSA. Telefon 34 908_3381 Prodam Z 750, šasija letnik 80, mo-tor letnik 76. Predoslje 60/a 3382 Prodam FIAT 126 P, letnik 82. Stane Prosen, Šmartno 6, Cerklje_3384 Prodam LAVERDO 1200 TS, 5000 km, kot nov. Beleharjeva 35, Šen čut__3385 Prodam dele za SPAČKA m novo pločevino Telefon 77 318_3386 Prodam Z 101 M. letnik 1982 za 175 SM Mrak, Vrečkova 11, Kranj, te-lefon 35 281_3387 Prodam JUGO 45/A, star 8 mese cev Telefon 37 717_3388 Ugodno prodam AUDI super 90, letnik 68, dobro ohranjen Jože Tomažič. Sebenje 50/b, Križe_3389 Prodam Z 850, letnik 1971, neregi strirano, v voznem stanju, ter generalno obnovljen motor z menjalnikom za Z 850 Telefon 51 547 od 14 ure dalje _3383 Z 750. letnik 1982. prevoženih 42 000 km, ugodno prodam. Telefon 28 558 3390 ^1 MERKUR kranj OBVESTILO Cenjene kupce obveščamo, da je prodajalna gradbenega materiala DOM—NAKLO od 16. marca odprta NEPREKINJENO od 8 do 19. ure ob sobotah od 8. do 12. ure Če kupujete gradbeni material, obiščite prodajalno Dom — Naklo Prodam Z 750, letnik 83 goričeva 14 Prodam VW, letnik 74. dobro ohra njen Mužan, Boh Bela 150 3373 Prodam Z 101. letnik 1975 Telefon 49 171, Kranj _3374 MOPED APN 4 prodam. Ristič, če vljarska 6, Tržič _ 3375 Z 101 M, letnik 82, prodam Ogled po 15 uri Vili Mlakar Novi svet 15. Škofja Loka_3376 Z 101. letnik 78, prodam Telefon 061/50 328_3391 Prodam Z 750, letnik 1977 Kodras. Gradnikova 101. Radovl|ica 1)39? Prodam nov MOTOR tomos avto matic 3 SM, sive metalne barve Tele fon 25 741_3393 Prodam / /SO. letnik HI Deianovič, Novo naselje Šenčur, pn gradbeni ba raki__3394 F'ri)(i,im M/ 250 TS športno opr »m Ijen Marko Gerden, M Pijade 8, Kranj Prodam Z 101. letnik 77. obnovljeno od pločevine do motoria. za 80 SM. in KASETOFON pioneer CT 200. za 12 SM Telefon 75 589_3396 Ugodno prodam / 101 meditoran, letnik 82 december Franc Pvjstovrh, Sv. Duh 75. Škofja Loka_3397 gorenjski tisk P o moše pijadeja 1. p p 81 64000 kranj. objavlja prosta drla m nalogo: 1 OPRAVILA NABAVE Pogoji: VI. stopnju izobruzbo grafično uit organizacijske smo ri ali V. stopnja izobra/.be ustnv.no smeri in 3 lota do lovni k izkušenj Delo je enoizmensko in j;a združujemo /a nedoločen čas s pol nim delovnim časom s 3 mesečnim poskusnim delom. 2. administrativna opkaviia Pogoji IV. stopnja izobrazbo udminislr.iliuir smeri in 1 leto delovnih Izkušenj Drlo je enoiztnetisko in j;a zdi u/ti|emo /a nedoločen ras / 2 mesečnim poskusnim delom. 3. CiSCknjk in UREJANJI OKOUCI Pogoji: dokončan.i osnovna šola Delo jo euoizmensko m ga združujemo /a nedoločni i as / enomesečnim poskusnim delom. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema kadrov ska službu 8 dni po objavi. R 4, letnik 1976, prod8 har, Britof 325 (za gas_ Prodam Z 101 confort, Samardič, Drulovka 42_ Prodam Z 750, 38.000 km. H rastje 120_. Prodam LADO 1500. Borovi tof 297 GA, dobro ohranjen, pf°da I fon 37-332__j± R 4, letnik 1978 garažiran, ugodno prodam 74-196 Prodam avto 126 PGL Telefon 064/47-258 FIAT 750 LE, letnik 84, krov poškodovana, ■ registriran — ., Gašper** 064/40-143 R 4, obnovljen, ^Sj Prodam . Rajko Knavs, Smokuč41, 6000' '^i^ Prodam TAM 1972, na novo registriran, Tjijl^j" nova akumulatorja, cena. ^jnfjp žna zamenjava za osebni ci.l8_» _! Janežičeva 3. Tržič, telefon s k Po medite^ Prodam Z 101 1980, prevoženih 35.000 k"1 35-097__ Prodam rezervne DELE?a*atii4 DIANE. Milač, Zg. Bitnje 6 P* :en, re9iSSffe lih ' prodam. SO super E po delih Jfl^v rnrism. Telefo"Fica BANKINE Kranj Ugodno prodam DlAN0° Telefon 47-320, popoldan --^r> strank« & po Cenjene veščamo, da sprejemamo rolete in žalu^s za vseh dimenzijah i-1'«^ Milje 13, 64208 Se Prodam osebni avto L u»w? 1976, registriran do Telefon 61 525 naf^m Prodam avtomobilske O^fl (vrata, zaganjač itd ) š'* 24, Stražišče_ Prodam tovorno osebni avto, 110 x 180 M vše, Valjavčeva 12, Kranj Ugodno prodam m8 P^ IKOLICO z al pokrovom avto. Telefon 82 969 -"fi. Prodam avto JUGO 46 ' ?0 3ni*°, Str*' telefon 4!> 3r>4 Prodam VISO dub II.Iet' n ^ jelič, Zlato polje 2/a. ^1,n^j>s Prodam novo tovorno ^|r" za osebni avto Stara Loka _ Prodam Z 101 GT 55,^ T% leforf34 385 __^^mm Prodam novo ŠKOU*0 J U Telefon 22 221,int 26 33_,—^W WV bus 8 + 1, celotno Qe*$ b, novljen, z novimi sedeži, " J %. .....■■' 12 4*1 . k f' l\ Prodam FIAT 126 P, le,r"-*» novljen Telefon 24 040 rž*? nik Vj- i k P.....am R 4 ML. u,,nhr8n, nih 40 000 km, dobro <" * fon 74-224 ____gfl bali. Cankarjeva 28_Bado^fl ^ Prodam VISO 11 M f0\M -., ,i-,i naiva, 5 pre ■' |V y/ ^ \ živali m od 25 do I^Jc« i/c nas''.,, i I .riave p!s*l SJ 3l^As "i naselju 14 feD.T|B H 123. Podnart. telefon Mlad pes nemški barve, ki je bil vzet na 19 uri, sliši'na ime PA^' M^iftiJ nite mi ga proti nagrao^fji vic. Frankovo nas 12'- sfi --p m^m 4 mesece staro ra'~Agfl\ *A PUDLJA. P'od' nač.za nadaljnjo rejo. J| noga 28 :»<»:i Prodam dva črno ( ,i stara «in teden $_■ kontrola, stari od 3 v?..«^^ Prodam dv.< menjam z« dva BIKCA lefon 46 039 Piodum PRAVICE. •i „ , .,„,„,,! iler k" Prodam 3 PRAi Podbrezje 49___ Prodam KRAVO s 14 I „ii. Ir/.r t"le,0f Prodem KRAVO » »o I..I..I,, Podhom__ letnic 1% ce \4a 16.'* ;an, 20. MARCA 1987 MALI OGLASI, OBVESTILA, OSMRTNICE 23. STRAN (M^3M©ISnGLAS za TELE, sFaro 6 tednov, in 2^' °olge od 3 m do 3,25 m. Ret- fodT----3211 OOSlfSSriJVf mlada PSA< križanec i1 ^Jg!g!9_" 64-226 3212 kPovvidva B,KCA simentalca, Vtoir^kg Janko Kristane, Sred-eran,l^^nč___3213 "«i 11 Polovico KRAVE. Velesovo 3214 "Xom8^mlado KRAVO simentalko s a" Po izbiri. Zalog 17, Cerklje 3215 to ifc1 KRAVO simentalko po dru jrjl^gglefon 89-129 3216 'icao S° tretJem teletu prodam. j^ŽPjca _3217 bJ* 6 tednov staro TELIČKO. .SfyS_3218 ktelet KRAV0 simentalko z dru-t0rn — bikec. Partizanska 34, Hgvonaselje 3219 ^ j^S PUJSKE, težke 30 kg [afO* P^P^Brnik 60 _3220 [}$ 8 dni starega BIKCA. Pod- in S^7am KRAVO s teletom. Ahčin, * k^Uc—'___-_3222 'fl^brii,, breio 6 mesecev, prodam. Strmica 8, telefon __3345 ^KlCF°m prodaJal 2 meseca sta- rAJomam narA^ila AŽ- 3346 3221 ^haji sPreiemam naročila. ME i, 7 do 15 tednov stare PRA Ur'i Stanonik, Log 9, Škofja 3347 *K K* ^JJSKE, težke od 15 do fe^jk. Za Žago 20, Bled 3348 ^3 ^ 2 u^^KO nemškega ovčarja, Ovsenik, Jezerska c. 92, 3349 ». h?. T^uc1^ofia Loka ** 3352 10 dni starega. Ja-ica 4, telefon 44-608 __3353 OVCO z dvema mladičema. 3354 N mlado KRAVO simentalko »•letu. Anton Roblek, Bašelj _ 3355 . iJI, Po~30kg težke PRAŠIČKE. ^^Or^USM^ka_3356 težke 30 kg. Krt, ' ^žfj^TiTnskovo-Kranj 3357 *RaVO simentalko, četrtič ' fefilLL 3358 ' \žv':r!u"dnevnega, prodam. Va-■T C* l9- Tržič, telefon 57-181 Krj>—__ _3359 S in j 2 PRAŠIČA težka od 40 do So pehova HLODA. Franc Ve- ;>^V7STV0 Ivanka \ š*x> Seljakovo naselje ^ 1 d°20 . S: vsa 1 Ml. Ure <;nhnt 0 /^'Jakovo nas. 29, Kranj Razišče) 987 sak dan od re, sobota od 8 do 'S Is K^otni popust od 1 31. maja 1987 z r4V 2časopisa |C" K°tani se za obisk! pf) lf«c f LONČAR 802 de lux w 3 SJJU. Ufl°d 10,1 n 29/ ^'•bljen i.arvn, prodam. '.t.H JI! 3174 IV telefun 3175 rvni TV gorenje orbit, •nje Telefon 62 204 r^v rvni TV gorenje Telefon 3036 bt,5TR°M010M radi. kon 2905 obratov/min, nik 46 3177 TV, znamke adyson, ' umontacijo Veli cena 38 SM Ogled dalje Naslov v ogl __3178 Ceno prodam dobro •li TV gorenje Tele 4j> K^°OMARICO za no-v«rovalk, števec, ura). ^7/Btan 1, Šk Loka _3J80 nov TROSILEC za GUMI tiger 750x20 Žirovnica, tele 3181 Prodam TRAKTOR štore 404 super s kabino, 300 delovnih ur, in več rezerv-nih DELOV. Telefon 061/612-972 3182 Prodam PUHALNIK tajfun in čistilnico za žito. Jerič, Možjanca 8, Preddvor _3183 Prodam nerabljeno starejšo SLA-MOREZNICO. Švab, Zg. Veterno 8, Tržič__3184 Prodam RADIOOJAČEVALEC, teh-ničen, deklariran. Telefon 79r742 po-poldan _3185 Prodam barvni TV sprejemnik scha-ub lorenz itt. Alojz Zaje, Golniška 62, Kranj, telefon 28-477_3186 Prodam dobro ohranjeno SLAMO-REZNICO spaiser Sp. Bitnje 25 3187 Prodam OBRAČALNIK za TV 418 in PUHALNIK grič. Begunje 39 3188 Prodam ali zamenjam HI-FI (2 x 42 W sin) za cirkular (trofazni). Te-lefon 62-965 _3189 Prodam MEŠALEC za beton, DVIGALO in PUNTE. Skokova 9 3190 Prodam električni MLIN za mletje koruze a.i pšenice. Telefon 65-065 _3191 RISiVER ROTEL (15 SM) in ZVOČ-NIKE A R (15 SM), prodam. Logar, Kidričeva 3, Sk. Loka, telefon 064/40-142 _3192 Prodam TRAKTOR zetor 62 45 ali menjam za manjšega. Novak, Pleševi-ca 64, Notranje Gorice_3193 Prodam rabljen pralni STROJ in HLADILNIK po ugodni ceni. Alpska 5, Bled, stanovanje 2_3194 Prodam TRAKTOR zetor 42 KM in NAKLADALNO prikolico sip 17. Rupa 4, Kranj__3195 Kranj °d.n Prodam visokofrekvenčni varilni APARAT za varjenje folije 2,5 kilovata, najboljšemu ponudniku. Telefon 064/60-122_3326 Prodam skoraj nov TRAKTOR zetor 70-II. Golob, Polica 2, Naklo, telefon 47-290_3327 Prodam barvni TV riz z garancijo. Telefon 33-624_3328 Prodam PASOUALI 18 KS, odlično ohranjen, za 110 SM. Palovšnik, Zgoša 66, Begunje_3329 . Ugodno prodam KASETAR JVC kdx 1 in OJAČEVALEC fiseher 2 x 65 W. Sr Bela 6, telefon 45 223 3330 Prodam JVC ZVOČNIKE spx-1, 80 W. Telefon 064/49-103_3331 Prodam rabljen TV color, ekran 67 cm, in klubsko MIZO. Telefon 34 760_3332 Prodam SAMONAKLAD^LKO sip 17 ali menjam za večjo SLAMOREZNI-CO speiser in motorno ŽAGO stihi 031. Zupan, Trboje 70, Kranj 3333 Prodam nov dvojni stereo RADIO-KASETOFON sanyo s carinsko deklaracijo. Dolenc, Hafnarjeva 17, Kranj-Stražišče_3334 Ugodno prodam TRAKTOR zetor 5011 (50 km). Kurirska pot 11, Kranj-Primskovo_ 3335 Prodam vrtalni STROJ metalec z vmesno mizo Telefon 62-681 3336 Prodam namizno STRUŽNICO mak simat. Telefon 60 928, med 17. in 19. uro_3337 Nujno prodam nov barvni TV iskra, 20 odstotkov ceneje. Ogled petek in sobota. Rozman, Žanova 10, Primsko vo_3338 Prodam pralni STROJ gorenje. Tele fon 44 523_3339 Prodam bočno KOSILNICO za traktor Telefon 40 225_3340 Prodam barvni TV gorenje Medve-šček, Mencingerjeva 3, Kranj_3341 RAČUNALNIK ZX spectrum 48 K in KASETOFON ugodno prodam Tele fon 27 238_3342 Ugodno prodam pralni STROJ in HLADILNIK gorenje. Telefon 064/50 819_3343 Prodam BRIZGALKO sata in STROJ za rezanje profilov Telefon 82 771 __3344 lian.oprema Ugodno prodam malo rabljene gar derobno OMARE za predsobo, globina 40 cm, in KUHINJO marles orhideja Felofon 25 280 _3237 Prodam kuppersbusch, odličen za kuhanje in pečenje, nov, z garancijo — samo preskusen, cena 25 000 din. Te lefon 70 212, pri Kranju 3238 Prodam tarmoakumulacijskoPEČ aeg_4 KVV Telefon 23-491, po 19 uri Prodam OMARO za 4,5 SM in VI TRINO z bifejem za 3,5 SM Telefon 22 101__3240 Ugodno prodam KAV«' štirised in 2 FOTELJA Česen, M Pijade 9, Kranj __ 3241 Prodam novu PF'Č I / KW /,i etažno ogrevanje Zdene Pergar, Mlakarjeva 38, Šenčur_3242 KAVČ in Poceni prodam rabljen 2 FOTELJA Vidic, Troiarjeva 23, Kranj _3243 Prodam zakonsko POSTELJO L Hrovata 10, telefon 38-661 3244 Dobro ohranjeno solino POHIŠTVO z vzmetnicami, prodam Reševa ul 3, telefon 22-602 _3245 Prodam KAVČ, 2 FOTELJA, otroško STAJICO in športni VOZIČEK peg. Slak, Trg Rivoli 8, Kranj-Plantna 3 3246 Poceni prodam KAVČ, MIZO in PEČ kuppersbuch štupnikar, Šutna 4, Žab nlca_3247 Prodam sedežno GARNITURO. Te lefon 62-204_3248 Prodam rabljen ra/tngljiv KAVČ /■• 6 SM Ogled popoldan Bartol, Trg Prešernove brigade 7, nova Planina Prodam ŠTEDILNIK corona (2 plin, l elektrika), star 3 mesece, še v garanci ji, cena po dogovoru. Bradeško, Sor-ška c. 20, Šk. Loka_3250 Ugodno prodam eno leto star "StT-DILNIK (2 plin, 2 elek.). Telefon 34-745 _3251 Prodam 310-litrsko zamrzovalno SKRINJO gorenje v okvari. Sr. vas 9, Golnik, telefon 46-015_3252 Novo vezano OKNO kli 120x140 z žaiuzijo in raztegljivo okroglo MIZO 110 cm s 4 STOLI, nerabljeno, prodam. Draksler, Strahinj 6 ali telefon 25-461, int. 209, dopoldan_3253 Prodam zakonsko POSTELJO z jogi-jem. Telefon 33-325_ 3254 Prodam KAVČ, 2 POLKAVČA, ku-hinjsko MIZO in 4 STOLE, vse rablje-no. Telefon 26-486_3255 Ugodno prodam skoraj nov električni ŠTEDILNIK. Perko, T.Vidmarja 10, Kranj_3256 Prodam staro KOPALNICO in rjave MODULCE za kamin. Logar, Kidričeva 3, Šk. Loka, telefon 064/40-142 3257 Prodam nov kombiniran ŠTEDILNIK (2 plin, 4 elektrika). Ogled popoldan. Pavla Lukman, Predoslje 116, Kranj _3258 gradbeni mai. Oddam zunanji omet hiše. Zadružna I, Kranj_3259 Ugodno prodam TERVOL (28 m2— 3 cm, 12 m'—5 cm). Telefon 47-455 _ 3260 Prodam smrekov NAPUŠČ, razne dolžine. Telefon 49-174_3261 Ugodno prodam 90 m2 umetnega KAMNA za »cokel«. Sebenje 65, Tržič _3262 Prodam 2 m3 PLOHOV, debeline 3 cm, primerni za balkonske ograje. Zupan, Jezerska c. 93, telefon 39-752 _3263 Prodam strešno OPEKO, cementni folcar in kikinda. Sp. Brnik 49, telefon 42-756__ 3264 lamo prodam" « Prodam otroški športni VOZIČEK, rjav žamet. Telefon 25-525 od 15. do 16. ure_3283 Prodam rabljeno litoželezno kopalno KAD. Jeglič, Podbrezje 86, Duplje _3284 Prodam 4 PREPROGE, ena velika in tri male, za 10 SM. Toman, Bodešče 7, Bled, telefon 77-200_3285 Prodam betonsko strešno OPEKO novoteks, 700 kosov. Jože Vehar, Go-dešič 94, Škofja Loka _3286 Prodam nagačene ŽIVALI Telefon 42-386, od 15. do 17. ure_3287 Prodam GAJBICE Suha 35, Kranj _3288 Ugodno prodam kombiniran otroški VOZIČEK, moder žamet. Gregorčičeva II, Pavlovič_3289 Prodam obhajilno OBLEKO za dekli co, staro 8 let Pipanova 66, Šenčur Poceni prodam zakonsko POSTELJO in ŠTEDILNIK (2 plin + 4 el). Tele- fon 70-429 ali 70-430_2987 Ugodno prodam semenski in drobni KROMPIR igor. 3p. Bitnje 24, telefon 44-699 3291 Prodam otroško okroglo mrežasto STAJICO. Telefon 24-225_3232 Prodam suhe hrastove PLOHE. Tele-fon 34-660_3293 Ugodno prodam globok otroški VO ZIČEK (nemški). Telefon 37-156 3294 Prodam nove SMUČI RC SL, 1,90 m. in okovje salamon 747,647 in 147. Drago Kristan, Trojarjeva 52, Kranj (Stra-žišče)___3295 Ugodno prodam semenski KROMPIR igor original. Zadraga 13, Duplje _ 3296 Prodam traktorski OBRAČALNIK molzni STROJ, domače ŽGANJE in JABOLKA. Bašelj 7, Preddvor 3297 Ugodno prodam koncertni KLAVIR j reithmever. Naslov v ogl oddt.ku _3298 Prodam večjo količino suhih bukovih DRV in jih lahko tudi dostavim na dom. Telefon 061/68-603_3299 Prodam 2 toni sena na Koroški Beli. Telefon 81 192 _3300 Prodam betonsko ŽELEZO 0 10, vr talni STROJ 10 mm s stojalom, pomi valno MIZO in električni ŠTEDILNIK Lokar, Sučeva 3, Kranj 3301 Prodam nov poljski VOZIČEK na gu mijastih kolesih (koreta) in nov preto čni BOJLER siemens Telefon 064/80 571_3302 Prodam nemški globok otroški VO ZIČEK Telefon 37 257_3303 Prodam novo lovsko OBLEKO št 48-50. Mavčiče 83_3304 Prodam HARMONIKO melodija. 120 basov, cena 400.000 din. Jure Slivnik, Zapuže 13/a, Begunje_3305 Ugodno prodam skoraj nove gozd ne VERIGE »grifarice« in 1 m' lepih, suhih, smrekovih PLOHOV Telefon 68-007_ 3306 Prodam semenski KROMPIR igor, dizere, jerla. Lahovče 61_3307 Prodam sedem vratnih KRII po ugodni ceni Zoran Jekovec, C na Kla nec 55, Kranj, telefon 26-943 3308 Ugodno prodam 10 litrski pretočni BOJLER in 2500 kg SENA Telefon 47 401_3309 Prodam uvoženo, poroćno OBI F KO z jakno iz umetnega krzna št 36 38 UI. V Vlahoviča 4, stanovanje 10. tele fon 38 264_3310 Prodam semenski KROMPIR Niko Jelovčan, Pevno 6, škofja Loka 3311 Prodam SENO in OTAVO. Telefon 60 649 ali 60 664_3312 Prodam NJIVO v bližini Cerkelj in nov OBRAČALNIK za seno 200 cm t v. ali menjam za manjšega. Naslov v ogl. oddelku, telefon 061 /841 -676 3313 JADRNICO elan 375 S s prikolico . /!, SM lelefon 064/25 'Mi9 Prodam poliesterski silos za silažo krme Jesenko, Žirovnica 98, tel.: 80 476 siano%aitki, v Nižini pa bedo uredili parkirišče za avtobuse. S tem bodo na postaji uredni večje propustnost in toljšo razporeditev avtobusov. Za novi progi Zminec-Lipica in Žabnica-Lipica bodo uvedli tudi ugodne kombinirane mesečne vozovnice. V petek, 27. marca, pa bo v našem časopisu objavljen tudi točen vozni red. A Ž. Železniška proga Jesenice — Ljubljana Drugi tir bo odpravil ozka grla Radovljica, 17. marca — Radovljiški izvršni svet je na današnji seji obravnaval informacijo o gradnji drugega (vzporednega) tira na železniški progi Ljubljana — Jesenice, ki je za zdaj na vsej relaciji od Munchna do Carigrada edini odsek enotirne proge in je, kljub temu da je elektrificiran in opremljen s signalno - varnostnimi in drugimi napravami, postal ozko grlo železniške mreže v Sloveniji in Jugoslaviji. Ker je Železniško gospodarstvo Ljubljana omejeno z denarjem, bo v tem srednjeročnem obdobju (do leta 1990) posodobilo le nekatere odseke proge in postajo. V radovljiški občini so predvidene naslednje naložbe; gradnja drugega, vzporednega tira od železniške postaje v Podnartu do postaje Lesce —Bled ter posodobitev obeh železniških postaj. Drugi tir bo od prvega oddaljen štiri metre in pol. Železniško gospodarstvo predvideva, da bi postajališča v Otočah, Radovljici in na Globokem ukinili; postaji v Podnartu in Lescah pa bi imeli peron in podhod za dostop potnikov. Na odseku od Podnarta do Lesc bo treba zgraditi tudi dva večja objekta — most čez Savo in predor na Globokem. Radovljiški izvršni svet je na torkovi seji podprl stališča in ugotovitve komiteja za urejanje prostora in varstvo okolja, z načrtovano gradnjo drugega tira in pa se v sredo seznanili tudi delegati občinske skupščine. V radovljiški občini opozarjajo, da bo moralo železniško gospodarstvo pri gradnji drugega tira upoštevati tudi načrte Komunalnega gospodarstva Radovljica za gradnjo kanalizacijskega zbiralnika v Radovljici. Zahtevajo, da se vsa križanja cest in dvotirne železniške proge uredijo s podvozom ali nadvozom, med drugim tudi križišče pri Murki v Lescah. Izvršni svet tudi predlaga železniškemu gospodarstvu, da izdela analizo o obremenitvi železniške postaje Globoko, ki bi bila osnova za nadaljnje presojanje o tem, ali je ukinitev postajališča upravičena ali ne. V Radovljici sicer ugotavljajo, da je naložba usklajena z sprejetimi načrti in da bo le malenko stno posegla v prostor, vendar menijo, da bo takšna rešitev, ki predvideva hitrost le 70 kilometrov na uro, pospešila gradnjo hitre železnice, ki pa bo veliko bolj kot drugi tir »zarezala« v osrčje Gorenjske. Se pred izdelavo lokacijskega načrta za drugi tir bodo v krajevnih skupnostih Lesce, Radovljica, Mošnje, Ljubno in Podnart organizirali pogovore, na katerih bodo razčiščevali sporna vprašanja. C. Zaplotnik ocet^vo*^ Sarajevo in Holmenkolenodločata o smučarskih kolajni Bo Bojan zlat in Miran bronast? Kranj, 18. marca — Tekmovanji v svetovnem pokalu za alpske smučarje in skakalce bosta v nedeljo končani. Na Bjelašnici in Jahorini nad Sarajevom se je že včeraj z veleslalomom začelo finale alpskih smučarjev, skakalci pa bodo naporno tekmovanje sklenili v soboto in nedeljo na slovitem Holmenkollnu pri Oslu. V Sarajevu in na Norveškem imamo Jugoslovani v boju za kolajne v svetovnem pokalu svoja moža: v Sarajevu je to Bojan Križaj, ki ima srebrno kolajno v slalomu že zagotovljeno, za zlato pa je kandidat še Ingemar Stenmark, ki za Križajem zaostaja le za točko, na Norveškem pa bo naš adut za kolajno predvsem Miran Tepeš, ki se je z odličnima uvrstitvama v Planici s 144 točkami uvrstil na tretje mesto skupaj z Avstrijcem Felderjem. Naš glavni kandidat za kolajno, Primož Ulaga, je na zadnjih tekmah popustil. Izgubil je tretje mesto, in s 132 točkami zdrknil na šestega, s tem pa si je bistveno zmanjšal možnosti za kolajno. Le z izjemnima uvrstitvama lahko nadomesti zamujeno. Težko je soditi, vendar s Primoževo formo ni vse v redu. Miran je v dobri formi, čeprav je v boju za bron izredno nevaren Norvežan Stjernen, ki zaostaja le za 6 točk, da o kakovosti Felderja ne govorimo. V Planici je dokazal, da je v vrhunski formi. Miranov boj za bron bo zato težak. Bojan ima že najmanj srebro. Zlato je dosegljivo le, če bo v Sarajevu jutri boljši od Sten-marka. Bojan je en teden vadil na Bjelašnici in pravijo, da njegiva forma ni padla. Bosta Bojan in Miran uspela, smo vprašali v naši anketi. • Stane Česen, upokojenec iz Stražišča: »Bojan po moje ne bo zlat v slalomu, čeprav bi mu to iz srca privošlil. Vedno I. kaj narobe pride, pa tu-^ . di psihično bo težko zdr-?" * žal. Stenmark je v tem pogledu močnejši in bo ;s*s stavil na vse. Pri skakal-■I cih lahko samo Tepeš kaj doseže. Ulaga je čisto odpovedal. V Planici bi bilo bolje, da ne bi skakal, pa tudi v Holmenkolen mu ni treba iti. Ne vem, zakaj ga silijo, če ni v formi. Naj tekmujejo mladi: Zupan, Mur, Lotrič in njim enaki.« • Milojka Jezdič z Jesenic, zaposlena v Žitu Lesce: »Ko smuča Bojan, vedno gledam televizijo, če sem le doma. Verjetno pa zlato ne bo njegovo. Razen, če bo sreča in če Stenmark ne bo dovolj zbran. Privoščim mu seveda zlato. Mislim, da bo Tepeš obdržal tretje mesto. Ska- Slike: F. P**1 če zanesljivo. Škoda, da se Zupan ne vmešati v boj za kolajne. Ulaga je vedetnoij. mo za kolajno izgubil. Mislim, da bomo dve kolajni, vendar je to odvisno samo od W> na in Mirana.« • Simon Pleva«« Zvirč, dijak H**JH »Mislim, da bo uspelo osvojiti zla^ formi je, seveda Pa'j veliko odvisno tu» vremena, proge dobno. Zaupam vaW magal bo, čepravj* z: srebro žnosti veliko Tepeš ima mo: kolajno, če bo si--. . ko, kot je v Planici. Ulaga pa je popustu njegovo kolajno ne bo nič.« fl,ji • Nataša Zaje z zaposlena v Almi^ ^ dovljica: »Upam, <*% Križaju uspelo. V- ^ proga njemu po me% dobro peljal, sicer pj njegove možnosti v>> še. Sploh pa nisem "Tj čakovala, da bo ' Bojan tako dober. 1J po moje boja za kogg ne bo zdržal. rre;» ga bodo. Ulaga ni v formi. Kljub temu taisn da so letos naši skakalci boljši, kot so bu1^ • Brane Lom bar i** stave pri Tržiču, slen v Kmetijski *JJ gi: »Upam, da bo »g zasluženo uspel-drugo mesto je uSJ vendar tašne P^llfL< za zlato ne bo več . čeprav je izredno oo Grem na tekmo v = J jevo. Ravnik s Pr* j bo organiziral x%x ^ petek gremo in v nedeljo ponoči bomo ri : izlet pa bo stal dobra 2 stara milijona &in $ Tepeš ima možnosti za tretje mesto. lma, bolj stalno formo, Ulaga pa je najverje priložnost za kolajno zapravil.« vjjr Odločilni skakalni tekmi bosta jutri '"^j deljo. Sarajevski spored pa se je začel ^enaj<* z moškim veleslalomom na Bjelašnici-*' » ob 10. uri in 12.30 bosta veleslaloma za ^ na Bjelašnici, jutri ob 10. in 12. uri P* jgE slalomski vožnji na Jahorini, odločilni ** t stitev Križaja in Stenmarka. Loči ju 1« t^l0> nedeljo opoldne bosta na Jahorni še P8** SW slaloma za moške in ženske, potem P8 vesna podelitev pokalov in kolajn. $P Povejmo še to, da je Stenmark, vs*jL $ paj vadil le štiri dni in še to daje v sre*Lj(i} 31 let (Križaj je bil 3. januarja letos star ^ Skupaj z zastopniki Elana je skromno P vil svoj jubilej. , KošflF1 ttOvj *>ol Ni % tri ob, ste 0] V Tenetišah se bodo v nedeljo odločali Samoprispevek za uresničitev^ programa nih cest, urejali bi do in zemljišča i pripravili vse '"pO1^ razširitev >^ Tenetiše, 19. marca — S prvim samoprispevkom v krajevni skupnosti Tenetiše so zgradili dom z dvorano, trgovino in zbiralnico mleka. Ce pa se bodo v nedeljo na referendumu ponovno odločili za samoprispevek, bodo štiri leta'zbirali denar za dograditev Doma krajevne skupnosti, asfaltiranje krajevnih cest, razširitev pokopališča in ureditev parkirišča. zemljišču /.a '«'»•"• .„opi'jj lišča. Iz sedanjega sa*"Vl ka bodo še letos v dom ^ govino zgradili Pf0^! , vne skupnosti, priho<» W, bi zgradili fasado m uredili okolico doma » »Mislim, da Je X ^1 \, odločitev, da sedanji m ^ pevek s polovico m«« jr, 1 predlog je bil že Jože Gregorc Anton Sušnik Marinka Golob omenjali možnost, da bi samoprispevek podaljšali še /.a nekaj let. Takšen je bil potem tudi predlog zbora krajanov. Po temeljiti presoji v svetu krajevne skupnosti in družbenopolitičnih organizacijah so se letos odločili, da ponovno razpišejo referendum. Vendar bi krajani plačeva li štiri leta polovico manj (na mesec), kot so do zdaj. Če se bodo v nedeljo odločili za samoprispevek (glasovali bodo v Domu krajevne skupnosti od 7. do 19. ure), bi že letos asfaltirali poldrug kilometer krajev »S sedanjim samoprispevkom, ki se pravkar izteka, smo v krajevni skupnosti /.gradili dom, kakršnega smo si želeli in smo ga potrebovali. Razen tega smo I prispevki, prostovoljnim delom In družbenimi sredstvi uresničili še nekatere druge naloge v prejšnjem s red nje roč nem obdobju. Najpomembnejša je nedvomno gradnja telefonskega omrežja. Program, ki smo ga sprejeli /a to srednjeročno ob dobje, pa ni nič manj zahteven. Domu namreč manjka še fasada, pa žlebovi, urediti je treba okolie«> s spominskim parkom. V krajevni skupnosti je še približno kilometer in pol neasfaltiranih krajevnih cest. Pokopališče je premajhno in ga je treba razširiti. Misliti bo treba na mrliške vežice,« jo pred nedeljskim referendumom o predlaganem samoprispevku razlagal predsednik sveta krajevne skupnosti Peter Markovič. Čeprav se v sedanjih razmerah ni ravno lahko odločati za dodatne obremenitve, so v krajevni skupnosti že pri sprejemanju srednjeročnega programa nosijo podaljšamo.S« k ta, še najpametnejša^1'^ \J nov. Najboljša I*trJed# zmoremo in lahko r» * takšnim načinom, Je *0 rano, trgovino i" mleka. „iilnv .A »Ko sem se preS*?"1*^ še. sem bila premijo lA enotnostjo in »v^r^J da se nekaj naredi. J časi res niso najbolj* ny čne samoprispevke. p m pri nas preprltonl^J^l tem naredili in želimo in potrebu Marinka Golob iz Tf^v^l Jrm Gregorc. km^pfV, Jože Tenetiš, je da je samoprispe ka: »Pokopališče po1 in treba ga je »^'prfti smo ga zgradili,^J^/BScj treba dokončati in fi.1} V k" t blćravHčno vezivo za m&K* \zdelu\e SALONU ANHOVO PONOVNO V PRODAJ} 01