Družba sv. Cirila in Metoda in slovensko učiteljstvo. (S Štajerskega) Mnogo se govori in piše o naši šolski drnžbi. S kritiškim očesom smo zasledovali polemiko v slovenskem časopisju ter molčali. Ker pa imamo tudi mi pravico — in to prej kakor kdo drugi — govoriti o družbi, hočemo povedati par jasnih, odločnih besed. V klerikalnem časopisju čitamo dan za dnevom dolge jeremijade, ki nam že zdavna preaedajo. To je živ dokaz, da se je z reformacijo družbe, t. j. da ne bo ta služila več klerikalnim, ampak v prvi vrsti narodnim namenom, porinil klerikalcem nož globoko med rebra. Zato tudi tojokanje in zdihovanje po klerikalnem časopisju. Bili smo navzoči na družbinem občnem zboru v Bohinjski Bistrici. Tam je med drugim rekel dr. Zerjav: ,,Ni danes duhovščina več edini faktor, ki deluje na narodnem obrambnem delu; na njeno mesto so stopili že drugi.1' Klerikalei sedaj te beaede zavijajo in mešajo, češ, da je govoril dr. Žerjav, da se mora duhovščina izključiti iz šolske družbe, da se je ne potrebuje več i. t. d. Vse to je izmišljena in namenoma skovana laž. Od narodnega delovanja pri šolski družbi ae ni nikdar nihče izključeval in ae ne bo Pač pa izključujejo klerikalei sami sebe, ker so jim ljubše koristi klerikalizma, nego narodov blagor. Naše mnenje je, da je dolžnost vsakega narodno čutečega Slovenca, podpirati družbo z vsemi močmi, naj sede v odboru pristaši te ali one stranke, makari ako bi bili sami anarhiati, samo da družba strogo izvršuje svoj narodni program. Kdor pa deluje proti družbi, ta je brezdomovinec, izdajica svojega naroda. In takim renegatom so podobni naši rimski gospodje. Gospodje Hrvati, Mandic, Laginja, Spinči6! Od te strani si pošteno oglejte naše klerikalce! Eazumemo, da ti ljudje niso bili nikaka privlačna sila za vas, ker ste možje poštenjaki in nocete žrtvovati svojega Ijubljenega naroda za klerikalno bisago. Gospodje Hrvati, Mandic, Laginja, Spinčic! Prav pošteno si oglejte naše brezdomovinske uničevalce Oiril Metodove družbe, ki bi morala biti vsakemu Slovencu sveta svetinja, na katero pa klerikalni narodni izdajalci pljujejo blato in smrad ter skrunijo pred vsem svetom lastni narod v smeh in grohot našim nemškim in laškim napuhnjencem. Takega stupenega dejanja so ztnožni edino naši klerikalci, zato dobro vemo, da se vsakemu poštenemu in narodnemu Slovanu — naj ima duhovski ovratnik ali ne — gabi in gnusi to satansko početje. Naša duhovščina je bila zadnji dve desetletji tista coklja, ki je zavirala vsako uspešno uarodno-obrambno delo. Eavno tako je bilo tudi pri šclski družbi. Jasen dokaz za to nam je onih par tisoč kronic, katere so nabrali vsako leto klerikalci ki se vedno bahajo, da imajo tri četrtine slovenskega Ijudstva na svoji strani. Zakaj*niste nikdar dokumentirali svoje narodne požrtvovalnosti za družbo v primeri svojih pristašev in to celo takrat ne, ko je bila družba v vaših rokah ? Zopet dokaz, da našim klerikalcem šolska družba ni bila nikdar pri srcu. Ia taki Ijudje odločujejo o usodi slovenskega naroda. Počakajte, da se narod zave in takrat bo obračunal z vami, kakor se mora obračunati z izdajicami naroda. Da se bo to čimprej zgodilo, bo pripomoglo k temu slovensko učiteljstvo, To učiteljstvo je vedub vedno izvrševati svojo narodno dolžnost, ter je tudi takoj ob ustanovitvi družbe zastavilo vse svoje moči in sile nji v prid. Slovensko učiteljstvo je bilo že od nekdaj oni faktor, ki je prvo ia v največji meri dt-lovalo na narodno-obrambnem polju. In temu naroduemu idealu se ni izneverilo do danes. Da je pa prišlo lansko leto do malenkostnega nesoglasja med učiteljstvom in družbinera odborom, je bila kriva netaktnost prejšnjega odbora, ki ni hotel sprejeti nobenega učitelja v odbor š o 1 s k e družbe. Slovensko učiteljstvo bo vedelo podpirati po svojih moček družbo ravnotako kot dosedaj. (Ne pa tako kot oni klerikalni profesor, poslanec in spe, ki je izjavi), da ne da od zdaj naprej niti vinarja več za družbo.) Ker klerikalci družbo bojkotirajo, hoteč jo uničiti, je dolžnost vsega naprednega učiteljstva, da se vrže z vso vnemo in energijo na delovanje v prid družbi. Apeliramo tem potom na vse tovariše, zlasti na gospice tovarišice, da store vse, da se ožive speče podružnice ter ustanove nove, kjer jih še ni. Vsaka občina na Slovenskem imej svojo podružnico, ki naj priredi vsako leto pod vodstvom učitelja ali učiteljice, ako ne več, vsaj eno veselico v prid družbi. Tako bomo zopet dokazali, da nam je pred vsem na srcu blagor naroda, iz katerega smo izšli.