Sosjpodorjji, cSs^e litom.pž^ hz^lil Na našem trgu se pokaže kaj kmalu spomladi prvi krompir, ki ga pa večinoma uvažamoiz inozemstva. Šele ko cene padejo za tri četrtine, pride na trg naš krompir, in še ta je nekakšna mešanica vseh mogočih vrst. Kako vse drugače bi bilo, ko bi tudi naši gospodarji sprevideli, da jc mnogo bolje gojiti dobro namizno vrsto krompirja, ki ima višjo ceno in je obenem tudi zgodnejša. Pri nas bi prav dobro uspevale tele vrste: Bohmov rani, kifeljčar in bintje. Če pa zgodnji krompir »damo kalit«, nam bo vsaj 2—4 tedne prej zrel. V ta namen vzamemo primerne lesene zaboje, ki naj bodo do 10 cm visoki. V te zaboje naložimo semenski krompir tesno gomolj h gomolju, in sicer tako, da je glava — to je tisti konec, ki ima največ očes — na vrhu, konec pa, na katerem je rastla korenina, pa pride na dnu. Tako naložene posode znesemo v svetlo sobo, ki je suha in hladna (6"C). Krompir prične kmalu kaliti. Kali so debele in močne, ker ima krompir dovolj svetlobe. Toda paziti moramo, da sonce ne bo sijalo na gomolje. Ko postanejo kali debele kot debe! lesnik, znosimo krompir na vrt in ga previdno zakopljemo. Na dobro prekopani in pognojeni gredi naredimo 8 cm globoke jamice, vanje .potikamo gomolje z glavo navzgor in previdno zasujemo. To delo opravljamo ob oblačnem vremenu. Če je nevarnost, da bi kalčki pomrznili, pokrijemo zemljo z žakljevino. Sedaj jc ravno pravi čas, da damo krompir kalit!