2IVL7EN7E IN SVET TEDENSKA REVIJA — PKELOGA PONEDELJSKEGA JUTRA ST. 18. V LJUBLJANI, 1. MAJA 1937. KNJIGA 21 ERICH PALMQWSK2 4 RUDNUOi ČLOVEK IN DELO Sebe ne boš spoznal nikoli. Skušaj spoznati svoje delo in ko boš spoznal, česa si sposoben, delaj na tem z vsemi močmi. Delo je življenje. Kdor govori drugače, ni kapitalist, ampak lenuh. Človek brez dela je senca smrti. Kdor je brez dela po lastni krivdi, obtožuje sebe, kdor nima dela po krivdi drugih, obtožuje družbo in njen sestav. Človek izpopolnjuje z delom svoje sposobnosti. V brezdelju se kote prevratne misli tn obupna dejanja. Svojega dela ne moreš prodati, ker ie delo vsebina tvojega življenja. Ne prepusti svojega dela nikomur, dokler si njegov gospodar. Delo je bogastvo, bogastvo brez deta je prekletstvo. Samo delo da vrednost denarju. Delo naj bo merilo za dolgost živч Ijenja. Več ljudi umre zaradi brezdelja nego zaradi preobilnega dela. Za lenuha je vsako delo pretežko. Duševna lenoba je nevarnejša od telesne. Možgani izobraženega lenuha so leglo hudobnih in zavratnih misli. Vera v onostranstvo ne upravičuje brezdelja v zatajevanju. Načrtno trgovanje z dušami ne more biti opravičilo za brezdelje na stroške večnosti. Pogumen človek se ne boji neuspehov v svojem delu. Delo je življenjski zakon posameznikov in narodov. Ni počitka brez dela. Notus елуи. нвапдавива ma да то frimn-mm LOV NA GOBE 0| b obrežju Floride se razprostirajo znatni vlaki gob. Izkori-I ščajo jih grški doseljenci, ki _I slove j o v Sredozemskem morju kot izvrstni potapljači. V Mehiki so opustili svoj način lova, ker ondi mrgoli morskih volkov. Potapljač si obleče skafander — nepremočljivo obleko — in se spusti v globino. Volkovi preže na plen, otepaje z repom in plavutami. Toda plaši jih okrogla oblika, v kateri je ribičeva glava. Zlasti jih begajo zračni mehurci, ki vrve iz potapljačeve glave, zato se drže v spoštljivi razdalji. Kadar se zbere le preveč ljudožerov — »man-eaters«, kakor pravijo tem roparjem po vseh oceanih — izpusti potapljač še dodaten brizg zraka, ki dela v vodi čudne bisere in glasove, da se gra-bežljivci v strahu odmaknejo. Polipi, precej močni v Mehiškem zalivu, pa lahko zgrabijo golega kakor oblečenega potapljača. Njih nevarne pi-palke se oklenejo moža in bi ga naglo zadušili, če si ne bi pomagal z ostrim nožem, s katerim trga gobe od skal: hobotnico zabode v nogo in se da brž povleči na površino, da ga ne bi popadli morski somi, katerih bojazen pred mehurčki se hitro umakne krvoločnosti. Mlad potapljač a goba» Frane Tanfara v svoji potapljaču opremi Tudi v našem morju je znan lov n* gobe. Nedaleč od Šibenika leži otok Krapanj, kamor le redko stopi noga sodobnega turista ali potnika. Otočani se preživljajo skoraj izključno z morskimi proizvodi. Vsi moški so ribiči in lovci na gobe. Otroci z desetimi leti se že uče potapljanja in če ne najdejo mesta na kakšni ladji, ostanejo vse življenje potapljači. Lov na gobe je seveda skrajno primitiven, ker so prebivalci otoka siromašni. Začne se navadno že v marcu. Popolnoma goli — kakor domačini Južnega morja — skočijo s čolna v vodo, odtrgajo ali odstrižejo gobe ter se vrnejo z vsako posebej spet v čoln. Delo je silno zamudno in revno na uspehih, toda otočani si ne morejo nabaviti dragih potapljaških oblek. Zato se morejo potapljati le v plitvi vodi Globine so monopol edinega moža na otoku, ki si je omislil potapljaško obleko Ta mož je Frane Tanfara, znan ob vsej dalmatinski obali kot potapljač-strokovnjak. Nalovi j ene gobe teptajo z nogami da odstranijo iz njih vsa živa bitja in uma-Zanost, nakar jih sumijo na soncu Kra-panjske gobe so dobro znane v inozemstva. Hvk. EN MAY € DR. ANTON N A D A L J Po istem potu kakor njega dni turška tolpa smo pridrveli na Perovo tudi mi. Pozdravil nas _ je odličen rojak, recimo mu Šofer. V tem pretežno nemškem predmestju — tako poroča A. Oven v knjigi o Mešku (1934) — so med vojno avstrijske oblasti po krivem obdolžile župnika Trunka, češ da je Italijanom dajal znake, in so ga deli pod ključ. Prejšnji cerkovnik je bil na Perovi oče Iv. Grafenauerja. Ta gospod bi se smel pisati: Koseski. Kraj Grafenau slove po naše Kozlog, kar tolmači L. Pintar v Ii Z. 1912 (600) kot Kozez log; istega izvora so po njegovi domnevi Kozes- REZ I Z A R O, en mav črez gmajnico DEBEL JAK. E V A N J E članku »Avstrija odbija kljukarje«. Zato ni čuda, če rajhovci srdito gledajo na njo, pojoč sramotilnico, ponatisnjeno v Prager Presse sredi marca 1937: Priesterhunde rollen durch Oesterreichs Strassen Und zerren, was deutsch, in ihre schmutzigen Gassen. Jagen, was deutsch ist, hinein in die Arme des vôlkischen Tods, Und toten was deutsch ist zu Ehren des jiidischen Gotta. Živimo v pokrajinah, ki jih je J. An-cel, geograf in zgodovinar balkanskih dežel, nazval »la zone des petites nations«, pas narodičev v svoji knjigi ■■■шмм Pogled na BELJAK moje v občini Migarje v Celovškem okraju (smoja = krčevina, rovte), dalje Kazaze (n. Edling), morda še Kajžice, iz Kâzezice. Šofer moj učeni mi je razkazoval cerkev, katere se ovija legenda. V steno je bil L 1738 vzidan kot običajno gradivo star bogec na križu. Zid se kruši in razpelo leze počasi na svetlo. Kadar se prikaže popolnoma na piano — pravi ljudsko izrodilo — bo sodni dan! Neka slika predočuje paglavce, ki se plazijo po zidu in se jim odlušči omet ob prijemu. »Sv. Antona kruh« je edini slovenski napis v hramu božjem. Tod srečujemo prve petelinove hlače z belimi nogavicami, znak Hitlerjevih privržencev ali kljukarjev, kakor jih je krstil neki naš dnevnik 11. I. 1933 v. »Ca géographie politique et l'Europe centrale nouvelle« (Delagrave, 1936). O tem predelu je lani izšla cela rešta knjig, n. pr. O. Bauer, Zwischen zwei Kriegen?« K. S. Chandan, L'Europe à 1' aube de 1936; L. Markovié, La politique extérieure de la Yougoslavie; G. Schacher, Mitteleuropa; Seton Watson, Die Stellung der Tschechoslowakei in Europa; E. Strauss, Tschechoslowak. Aussenpolitik. Vsa ta dela, z njimi pa tudi Le Monde slave, nov. 1936, se ujemajo v misli, da niti obnovitev Habs-buržanov niti priključitev k Nemčiji ni lek za krizo v osrednji Evropi. Manj srečno roko je imel diplomat E. de Vienne s spisom Sršenovo gnezdo (Ce Guêpier de l'Europe centrale), kjer trdi, da je Mali sporazum svojo na- logo, ter priporoča sestav, čigar središče bi bilo »trikot Dunaj—Praga—Budape-Jta«. Za to bi morali Ogrski vrniti nekaj obmejnih pasov! Ostro ga je zavrnil Albert Mousset v J. des Débats б. III. 1937, češ da so malosporazumske države v povojni zmedi pokazale več politične zrelosti, več dinamizma, nego ga je bilo izza Marije Terezije treba za vladanje Avstrije. V svojem odgovoru 14. III. Louis de Vienne ni vedel povedati drugega trumfa kakor to, da se je pred 1. 1914 Francija za Srbijo zanimala le zaradi svoje zveze z Rusijo. — Omenjeni »Osir« je bil nepotrebno mašilo kakor 1. 1932 življenjepis »Charles Ier«, kjer avtor J. Troud ni drugega dokazal, kakor da je Avstrija morala izginiti. Škoda truda, g. Troud! Ali ne pomeni vaše ime v francoščini luknja! Kakor ima Črna gora v Cettnju svoj relief, tako ga ima Koroška tu. Misel zanj je sprožil E. Pliwa, izvršil pa jo je geoplast Oberlercher v 1. 1891—1913. Po tem obisku v zatohlem prostoru sem upal, da pojdemo tja kjer Bog roko ven moli in da nas bo gostilničar vprašal: »'Aj vam je ževčnega?« Opazujoč novince — danes so prvi nabori po svetovni vojni! — smo jo pa zavili le v vežo božjo v belem Beljaku, kjer ima spominsko pločo nekdo z Vrhnike. Druga ploča nagovarja potnika: En viator hic jacent in fossa Mariae Josephae ossa ... Dne 25. I. 1348 se je cerkev podrla iz simpatije do koroškega Rigija, Do-brača, ki se je takrat sesul. O njem si nemara čitil povest A. Achleitner »Die Dobratschrose«, vsaj v Jelinek-Pollak-Streinzovi čitankL Disce mori — uči se umirati — nam ljubeznivo svetuje spomenik postavljen padlim junakom. Ali se je vredno mučiti, se učiti za enkratno uporabo? je pravil med svetovnim pokol jem oni židovski častnik, ki si je upal zastopati stališče: Rajši 5 minut strahopeten kakor svoje žive dni mrtev! Možak pač ni spadal med vrsto ljudi, ki jih je imenoval Patridioten. Srednjeveška zgodovina Beljaka govori le o njegovi trgovini pa njegovih rudnikih, trdi H. Noé (Deutsches Alpen-buch II, Gloggau, brez letnice). Kakor na Tirolskem tako je tudi v bel jaški okolici augsburško pleme Fuggerjev pospeševalo delo v svinčenih rudnikih. Potomec tega rodu, ki ga Kette omenja v nekem sonetu med velebogatini, S. Fuger, je bil šolski upravitelj (1871— 90), kakor najdeš pri St. Singerju v omenjeni knjigi. Romantična razlaga imena je bila Villa ad aquas, ki jo hidrofobni Noé pobija, ne da bi vedel za boljšo V Meli-kovi Slov. I. pa vidiš, da je naziv pred-slovenski: Bilachinium. S francoskim okrožjem — arrondissement de B e 1 -lac, zastopanim v Parizu z močnim društvom, ki je letos izvolilo limuzin-sko kraljico (J. des Débats 10/Ц) — pač nima nič skupnega? Mesto — 24.000 duš — ima najnovejši tip realne gimnazije. S I razr se bodoči učenjaki vadijo v latinščini, s III. v angleščini, s V franc, (ital.) Šolnina je znašala 56 šilingov poslej bo 64, ubožnim se zniža na 7 Počitnice trajajo od 4. VII. do 14 TX Slovenskih dijakov je 9 (v Celovcu 90). Tu je nastavljen Mih Rostohar. Prišli smo prerano, da bi bili videli mednarodni gasilski kongres (12 VII.), a ta se je vršil prezgodaj, da bi bil mogel gasiti vas Prapreče upepeljeno 22 IX Blizu nje se je rodil bukovnik ali kmetiški pesnik Drabosniak gorostas-no babjeveren mož, o katerem je razpravljal dr. Kotnik v Času 1910 in DS 1922 Mestna cerkev sluje po raznih umetninah. ki jih omenia dr J Mal (Zgodovina umetnosti 1924) Prepisal sem si nekai zanimivih stenskih izrekov p?, so mi ?al utonili v oceanu mojih n»pir čkov KpVot vestp ie slikar Tar Ljubljanski doma iz B^liaka niegov oče Friderik je 1428 napravil znamenite podobe v Millstadtu. Ko smo si nasitili duha, je treba misliti na telo. Ta »tempelj božji« je spoštovanja vreden, čeprav ga je moja stara mati v nič dévala s pregovorom: Telo je ubit lonec, duše ne bo nikdar konec! — Krenili smo torej na zakusko k Bukanu. Če bi Francoz čul to ime, bi ga streslo, saj mu karaibski naziv »boucan« pomeni dimnico, sifšilnico, pa tudi zaglušen dirindaj. Vsega tega Hotel Post nima. Najprej me je zbodel napis Waschraum, a zaman sem se oziral, kje stoji Naschraum Nazadnje smo ga našli: na dvorišču v senci je naš prostor, kjer si bomo privoščili guliaš in klobase, v mislih pojoč one verze, ki jih je skoval moj nedavno umrli prijatelj Janez Kovač »Idriot«: Ml Jemo klobase, klobase čeprav nam rivček zrase . Da ne bodo godrnjale v živem grobu, jih zalivamo s pivom: ena libacija iz vrčka stane 50 grošev. Miniaturne žem-lje so po dinarju. Ko je duša privezana, stopimo v svoj »glavopobil« in drrr naprej. V oči me zbode veletrgovina Tomsche, nato pat-patachonska tvrdka Klein & Lang, dalje spomenik Th. Koschat Da se je ta glasbenik, ki je s svojimi motivi, nabranimi po slovenskih tleh, očaral Pro-chasko (cesarja F. Josipa I.), da se je torej pisal Kosmat, bi se bil kaj lahko polatinil v: Comatus. DALJE Fr. Walther; TOVARIŠA Demokracue se morajo odpov dati sve pasivnosti ako se hoče ju rešiti Kdor sc samo brani, umre in demokracije morajo v svojo rešitev napadati in delovati. F. S. Nitti VEČERNE URE IGNAC KOFBIVEO L un a j postaja somračno. Krim in Golovec se še komaj ločita od sinjine nebesa. Ni več jasnih obrisov, ki jima sicer dajejo izraz samostojne, spokojne in _ leno počivajoče gmote; vse ostrejše črte so zabrisane, zlite skoraj v istobarvni odtenek, le na spodnjem delu, kjer se nebesno obzorje bliža zemlji, je senca gorovja močnejša, izrazitejša in gosteje nanesena. V čistem, po pomladi dehtečem ozračju, se čuje naglo plahutanje peruti. Morda lete zakasnele vrane, morda golobi, ne vem, nikoli v vsem času, kar opazujem te večerne pojave, mi ni prišlo na misel, da bi bilo dobro prepričati se, kakšne so prav za prav te ptice, ki prilete, zaplahutajo in jih ni več, kakor misli v pomladni noči. Taki večeri, ko zadehti po pomlacH samo za hip, da komaj ujamete njen vonj, so lepi in opojni, človek zaživi od IZGUBILISMO Cakfnje je zmerom dolgo. D'Arta-gnanu se je zdelo, da ima dan osem in štirideset ur. Samo Athos je bil miren. Ostali so v skrajni napetosti skoraj sleherni dan opazovali pot, po kateri naj bi se Planchet vrnil »Ne bodite vendar otroci in ravnajte se po meni,« jih je hrabril. »Privo« Ščite si kozarec dobrega vina.« *Вгж radi,« je odgovoril d'Artagnan, »da bi le vino ne bilo iz Myladyne kleti.« »Tebe je težko zadovoljiti. Pomisli vendar, kako lepa je ta dama!« Zadnji večer je sedel kot običajno z dragoncem v pivnici pri igri do mi-rozova Bilo je pol osmih. »Izgubili smol« je zaâepetal d'Artagnan Athosu. »Kaj zato,« je odvrnil ta popolnoma mirno, potegnil iz žepa pai zlatnikov Is Ш1 m miao, ALZKSANDER O (/MAS SZ ® ILUSTRIRAL ffdRRETRANDERS Q POKATIS № DOVOljDf tistega samo enega toplega vdiha in se počuti krepkejšega, veselejšega in celo srečnega, da mu morda tudi smeh uide, če mu niso že ustnice otrdele ob tesno stisnjenih zobeh, kajti dandanes je treba zobe stisniti, — vrag vedi zakaj, — nekateri ne verjamejo, jaz pa sem se že davno prepričal, da jih je treba. Iz dimnikov se pričenja kaditi. Najprej zapleše v zraku plah belkast oblaček, ki trepetaje medli v somraku, dokler ga ne razblini gostejši puh temnejšega dima, ki se stolpasto grmadi proti nebu, se nekje, v komaj dogledni višini raztrga v krpe, plavajoče brez cilja sem in tja dokler ne pridejo v naročje ve- tru, ki jih s svojo neusmiljeno močjo razcefra in razkadi v nič. Po cerkvah zvoni. O zvonjenje, to strašno zvonjenje! — Doma se čuje tako lepo: boječ glas zatrepeče v zvoniku ter plava kot blaženo vzpodbujajoča in oživljajoča pesem od Goric na desni strani, pa gori od Kobušaka in doli do lovrenških gozdov, kjer se odbije in skuša v rahlih, umirajočih utripih najti pot nazaj v našo faro, toda že sredi poti omaga, utihne in se razblini, — tu pa zvoni tako čudno, oblastno in izzivalno, med zvonjenje pa se mešajo piski tovarniških siren, trobljenje vojaških tro- NAPETOST JE POPUSTILA »Pojdimo počivat,« je rekel Athos ter zapustil z d'Artagnanom beznico. Aramis jima je sledil skupno s Por-thosom, ki si je zdaj pa zdaj iz obupa izpulil las iz brade. V temi se je zdajci pred njimi pojavila postava. D'Artagnan jo je takoj spoznal in slišal njen glas: »Gospod, vzel sem vaš plašč, kajti nocoj je hladno.« »Planchet!« je vzkliknil d'Artagnan. »Planchet!« sta zaklicala Porthos in Aramis. »Seveda Planchet! Toda kaj je to čudnega? Saj je rekel, da bo nocoj ob osmih tu in prav sedaj bije ura ravno osem. Mož beseda si, Planchet. Če boš kdaj zapustil svojega gospoda, boš dobrodošel pri meni.« »Ne, tega ne bom storil nikoli,« je rekel Planchet, »nikoli ne bom zapustil d'Artagnana!« belj in klici lakotnikov, ki se potikajo po somračnih cestah. Ko odleti tisti pomladni dih, me prav za prav prevzame strah, če pogledam skozi okno. Nič ne koristi dopovedovanje, da je tak februarski večer lep, vča-si celo prelep, če ga človek opazuje iz zakurjene sobe s cigareto med prsti, z vedrim srcem v prsih in s porednimi očmi, zaprtimi za vse, kar leži izven narave same. Ampak tako težko je gledati in ne videti, poslušati in ne slišati. Toda dandanes mnogi preradi dremljejo in zapirajo ušesa, da jim ni treba videti in slišati, kar bi bilo treba. Morda je tako prav! — Da gotovo je BODITE MIRNI! D'Artagnan je takoj opazil, da mu je Planchet stisnil v žep neko pismo. Najrajši bi bil objel zvestega služabnika, pa se je premagal na javni cesti. »Imam pismo,« je rekel Athosu in drugim. »Brali ga bomo doma,« je odvrnil Athos in silil nemirnega d'Artagnana, naj mu sledi. Prišli so v šator in prižgali luč. Da ne bi jih kdo motil, je ostal Planchet prav, zakaj čar februarskega večera je razbit, če prisluhnete tisti izven narave ležeči pesmi, ki je čudna, trpka in moreča, da vam razjeda srce in mori duha. O boljše, stokrat boljše je zapreti okno ter se predati spominom, kaj bi gledal v obraz resnici, ko pa mi od omamnega večera ni mogoče odmisliti tistih postav trepetajočih lakotnikov, ki preklinjajo na cesti pod mojih oknom, — v sobi sem vsaj sam. Takoj, ko ostanem sam, ko duša začuti samoto, se vzdignejo v njej spomini. Prav za prav jih ni veliko, —' namreč takih, ki bi me opajali z lepoto in očarljivostjo, kolikor pa jih je, so le- pri vhodu na straži. D'Artagnan Je n tresočo roko odprl pismo. Bila je sama ena vrsta, napisana s tipičnimi angleškimi črkami. »Hvala, bodite mirni!« to je bilo vee. Athos je vzel pismo iz d'Artagnanove roke, ga nesel nad luč, kjer je papir zgorel. V: pi in ljubki, ker so iz tiste dobe, ko se Se duša odpira vsemu na stežaj, ko še ne loči med dobrim in slabim, ker ji še ni znano, da vlada svet zlo. Da, to so prvi spomini, zato jih ljubim, poznejši so grozni, da me strese strah, kadar jih uzrem na dnu duše, kamor sem jih bil zaklenil, da bi me ne strašili v samotnih urah. Po brezdanjih prepadih me vodijo, po blatu in smradu, da se studim samemu sebi, in da se me loteva želja, udariti prav v sredo duše ter jih razgnati, da bi me ne mogli begati nikoli več. Ampak ti bolestni odsevi se pokažejo redko, zlasti ne v tistih minutah, ko zahrepenim nazaj v lepo davni- no, da bi se pozdravil z edinimi prijatelji v svojem življenju. Kakšno bi bilo moje življenje, Angela, če bi ne spoznal nekoč tebe? Komaj sem se te spomnil, že me tvoja nevidna roka boža po laseh, počasi drsi, časih se ustavi, stisne pramen las močneje med prste, da bi me zabolelo, če bi me ne gladila ti; drobceni topli prsti drse dalje doli za tilnik, kjer se ustavijo, se oklenejo mojega vratu le za hip, za kratek hip in že se vračajo po isti poti, po kateri so prišli. — »Ostani, — ostani tu vsaj uro ali dve! Tu na mojem postelnjaku posedi; ogrnil te bom, noge ti ovijem, da ti ne bo mraz! LAHKO NOČ! »No, zdaj imaš pravico do svojih sedem sto zlatnikov. Sicer pa bi te vsebina skoraj ne mogla spraviti v nevarnost.« »Sam sem storil vse, da se je napisalo čim najmanj.« »Kako to? Pripoveduj!« »Ah, kaj, to je dolga zgodba!« »Prav imaš, Planchette je rekel «a-fcej Athos. »Najbolje bo, da počaka-mo do jutri. Zdaj je že pozno in mogli bi opaziti, da imamo še luč.« »Dobro, pojdimo spat,« je dejal d'Artagnan. »Lahko noč, Planchet!« »Hvala, saj to bo prvič v štirinajstih dneh.« »Tudi zame,« je rekel d'Artagnan. »Zame tudi,« je zamrmral Porthos »In tudi zame,« je pristavil Aramis. »Če hočem biti pošten, je z menoj prav tako,« so bile zadnje Athosove besede. Veš tu je mrzlo, zunaj pa je še komaj februar. Ostani, zakaj samota je strašna, ven pa ne upam, ker se po cestah čuje jok sirot, bednejših od mene samega. K tebi bom sedel, molčal bom in pazil, da ti mraz moje sobe ne pride do živega —« Pa ni prišla, še roko je umaknila z moje glave in njena prikazen je odplavala tiho, kakor je prišla. Vedel sem, — že od nekdaj sem ve- del, da ne bo prišla nikoli, ker je niti tedaj ni bilo, ko bi lahko prišla. »Kaj, saj to so sanje, — blodnje, ki jim človek zapade, ko v mraku zapre oči, da se mu za zaprtimi trepalnicami prikazujejo pošastno grde prikazni, ne-kazn; ljudje in nemogoči doživljaji! A vendar je tako prijetno zapreti oči in ubežati vsaj za hip vnanjim vtisom, ki so češče hujši od onih, ki jih kaže duša. DALJE V. H. SCHULZE MESTO Y PRAGOZDU S" redi brazilskega pragozda, skoraj 2000 km v vseh smereh oddaljeno od vsake civilizacije, _ leži moderno mesto Manaos, prestolnica države Amazonas: predstra-ža kulture v brazilski džungli. Slikovit in prijazen je pogled na mesto s črnih valov Ria Negra. Iz temno zelene tropske džungle se svetlikajo bele hiše. Stolpi in strehe z rdečimi opekami. Lepa, pisana slika, polna lepote in barv. Toda takoj pri izkrcanju izgine vsa ta krasota. Revne majhne koči-ce iz desk se vlečejo po vsem nabrežju. Zaradi vsakoletnih povodnji morajo stati na koleh. Tujec ima vtis, kakor da je prišel v veliko malajsko vas. Ob reki je živahno vrvenje. Vsako jutro pridejo Indijanci v svojih malih čolnih z najrazličnejšimi tropskimi sadeži. Kmalu te presenetijo moderne tehnične naprave na ogromnih plavajočih pomolih v rečnem pristanišču. Skozi množico hiš prideš v elegantno, moderno mesto. Široke ceste, prostorni in lepi trgi s parki, novodobne palače. Lahko se ohladiš z mrzlimi pijačami v dobrih kavarnah ali s sladoledom pod eksotičnimi drevesi. Izven poslovnega mestnega dela občuduješ razkošne vile v raznih slogih. Če jih pa natančneje pogledaš, boš videl, da so v slabem stanju. Tudi razsežni vrtovi v predmestju so zapuščeni. V sijajnem »Theatro Amazonense«, kjer so nekoč gostovale znamenite italijanske, portugalske, španske in francoske gledališke družbe, so le redko dobre predstave tujih umetnikov na odru. Poslopje je zanemarjeno. Manâos je bilo nekoč bogato mesto. Sicer je še danes važno središče za gumo, kakao in les ter segajo niesovi trgovinski odnosi še zmerom do Ekvadorja, Peruja. Bolivije in Kolumbije, toda njegovega nekdanjega sijaja ni več Mesto je obubožalo in postalo skromnejše Pragozd ki se širi tik do mest-nih meja raste naprej in Manâos živi v skrbeh da ga lepesa dne ne preraste in Dogoltne Zakaj to? Cena kavčuku je padla čez noč in spremenila boeataše v reveže Brazilija ne more tekmovati s kulturo in kakovostjo Zaoadne Tndije V tem je morda zaton velemesta v pragozdu. V Manàosu so sezidali sijajne palače, razkošno gledališče, kinematografe, električno cestno železnico, ki vozi skozi džunglo do svetskih restavrantov v Floresu, toda pozabili so na kanalizacijo. V časih bogastva in razcveta so na to »pozabili«, zdaj pa ni več denarja za to. Kaj pomeni ta pomanjkljivost za mesto z nepovoljnim podnebjem, kjer se oglaša tudi malarija, ni treba omenjati. Vendar je Manâos lepo, očarajoče mesto. Z vsake točke prideš peš v dvajsetih minutah v džunglo, kjer vidiš s palmovjem pokrite indijanske koče sredi pravljično bogatega in fantastičnega rastlinstva. Nagi rjavi otroci se igrajo pred kočami, iz katerih se vije dim. Pristna romantična slika s praizvirnim čarom. G-ks. Nekateri žive brez vsakega smotra in gredo skozi svet kakor slama po reki: ti rte hodijo, ampak zanaša jih. Seneka Če se ne bomo vrnili k svobodi (politični, gospodarski) bodo zajele naš kontinent grozovite vojne in ga postavile najbrže na višino Evrope v petem stoletju po Kristusu. F S. Nitti Pannes Thierbach: KAMNAR pesorez). IZ LITERARNEGA SVETA ION CREANGA 1837—1889 Na Romunskem so nedavno proslavljali rojstno sto:etmco tega pisatelja, prvega m najpomembnejšega pripovednika moderne romunske književnosti. Njegov rojstni kraj je selo Humulesti v Molavski (sev. Rom.). Ubožni dečko je bil 1859 posvečen v dia-kona. Ker pa je kot učitelj in duhovnik hodil v gledališče m na lov, ker Je nosil klobuk namesto meniške čepice, so ga izbrisali v obeh poklicih. Ker je rajši živel nego umiral od lakote, je otvoril trafiko. Pozneje so ga spet vzeli za učitelja. Kot tak je deloval do konca v Jasiju ter objavil celo vrsto učbenikov. Leposlovni začetki njegovi stoje pod znamenjem velikega Eminesca. Creanga je romunski Jurčič. n. k. ILJA ILF Star 40 let je po kratkem trpljenju v Moskvi izdihnil slovstveni dvojček humorista Evgena Petrova, Ilf in Petrov sta skupaj pisala knjige, priljubljene po vsem svetu: roman »Dvanajst stolov«, povesti »Idealna osebnost«, »Nenavadna zgodba iz življenja v mestu Kolokolamsku«, »1001 dan ali nova šeherazada«, roman »Zlato tele«, filmsko knjigo »Enkrat poleti«, zbirko razprav »Veliki tabor zlatosledcev«. Eseje sta podpisovala s psevdonimom: Fe-dor Tolstojevski in Hladni filozof. n. k. KNJIGE IN REVIJE Uredništvo je prejelo: GUSTAV STRNIŠA. HaRMONIKAR ВШСЕК. Ilustriral Niko Pirnat. Leto? Založba »Sidro«. Ljubljana, Stožice. Cena dm 20. KOROŠKE NARODNE PRIPOVEDKE. Prvi zvezek. Zbral Vinko Moderndorfer. Ilustriraj Pr Stiplovšek. 1937. Založila Družba sv. Mohorja v Celju. Broš. (za neude) din 12, vez. din 20. LETOPIS MATICE SRBSKE, knj. 347, zv. 2. Na uvodnem mestu je članek dr. Vas. Popoviča »Agrarni elementi v naši nacio- H. Eichrodt: RITEM DELA IZ SODOBNE LIRIKE: SVOBODNI DUH Neznanec? Tujega jezika in rodu? Preveč poznam te tvoje govorice resnobni glas, da mogel bi verjeti, kako rodila te je mati v blaznem snu potem, ko morala te je spočeti pod roko v temni sili, ki na svojem dna golazen vidi le v človeku Zdaj si tu — otresi laž — in mirno glej mi v licel Ti mož si bil: duha vrednot stvaritelj in človek bil si — borec za resnico — zdaj komaj mogel biti bi učitelj tovaršem, ki iz ječe z rdečico odpustil jih je črni upravitelj, da z njim delili svetu bi pravico. Arij Stid nalni osvobodilni borbi«. Zanimiva izvajanja končuje avtor (s posebnim ozirom na Vojvodino in Južno Srbijo; z zantevo, da mora biti proces naeionaliziranja zemlje neprestan, da mora biti agrarna reforma stalna državna in zasebna skrb ne samo Iz socialno-gospodarskih ampak tudi z na-cionalno-političnih razlogov. Evg. Ljackl obravnava v svojem spisu »Puškin in Marija Rajevska« pesnikovo ljubavno razmerje s poznejšo kneginjo Volkonsko. Dalje so priobčeni trije novi prevodi L G Sajkoviča iz Puškinove lirike. Nov donesek k srbski Puškiniani je tudi prispevek dr. Aleks. Je-lačiča v Slovanskem pregledu »Puškin in Španija«. Zvezek vsebuje št »Iz pesniške zapuščine Milete Jakšiča« po dvoje pesmi Marijana Matijaševiča in Milivoja Bosanca ter prozo Stojana Dediča »Ljubav Iz su« jete«. Nadalje je objavljen začetek razprave Branka Lazare viča »Večno tragično«, O vplivu francoskega realizma na srbskohr» vatsko književnost fKreSimir Georp-iievič), Pregled sodobne francoske sociologije (dr Jovan Gjorgjevič), med »Prikazi in beležkami« pa so omenjene prof. Nachtigala »Starocerkvenoslovanske študije«. »Letopis« se naroča pri Matici Srpski v Novem Sadu. Celoletna naročnina din 80. RAZORI, list za odraslo mladino. Leto V., št. 7 Iz oestre vsebine navajamo: Pastir Jože (Iv Matičič). Jurij Crnojevič, zadnji knez srednjeveške Črne gore (Al. Zavrl), Na Gorjušah. kjer Je Vodnik duše pase! (Jože ZupančičV Kakšen bo konec Zemlje (J. Baukartl. Ob Muri (dr. Fr. Ml-šič). Trpljenje kitajskega kmeta 1. dr. »Razori«, ki jih ureja ravnatelj meščanske šele na Rakeku Tone Gaspari, stanejo celoletno din 30. OMAMUT, miešečnik jevreiske kulture, leto 1, št. 8. (Zaereb. april 19371 prinaša iz peresa zagrebškega odvetnika dr Lav. Šika člančlč o delovanju sod. svetnika dr. Vlad. Travnerja v Mariboru na področju raziskave židovske zgodovine v Sloveniji. IZ PRAKTIČNE MEDICINE Kako učinkuje luna na nas? Ljudstva so v vseh časih mislila da ima mesec neki vpliv na dogajanja v človeškem telesu. Tako je še danes razširjeno mnenje, da je mesečno perilo pri ženskah v zvezi z menama lune. Da je to mu. ran j 9 upravi, čeno, sta pokazala frankfurtaka zdravnika dr. G-utibmaan itn dir. Oswald z opazovanjem v 10.393 primerili. Tako se ob času nove in polne lune mesečna perila zelo nakopičijo. Hambuirâki zdravnik dr. Jores pa je na pobudo neke knjižice iz 1 1843. preje k al Kveze med luninimi menami in sestavo se-ба. o čemer piše tista knjižica. Avtor knjižice, neki Georg Schwaig ug'û-tavlja določeno 6dnevno periodo, v kateri se epremi-nja teža in (izločevanje sečne kisline. V času enega luninega zavsrtenja okrog zemlje ■e odfigra pet takšnih period. Dr. Joa-es ie pravilnost tega opazovanja v glavnem potrdil. Najmnjše i« izločevanje sečne kisline v 5aeu po nova luni. Nadalje so notranji procesi presnove podrejeno tako Mnovni kakoir 29- do SOdnevn; periodi oibe periodi pa sta odvisni od кшшшћ mou. zdr Umetna iztreznltev Kakor so sporočili iz mestne bolnišnice v Bostonu, so tam preizkusili nov postopek, po katerem se pijani ljudje iztreznijo popolnoma v pol ure. Z narkozno masko dovajajo takšnim ljudem mešanico plinov za vdihavanje, in sicer sestoji ta mešanica iz 10 odstotkov ogljikove kisline in 90 odstotkov kisika Važna je ta m»>toaa za iztreznltev oseb ki so pod vplivom življenjsko nevarne pijanosti v globoki nezavesti ah ki imajo napade besnenja. zdr. Srce 122 letnika >Uimsohau< je pred nedavnim poročala o edinstvenem anotomskom odkritlju. Ko so raziskali srca. dveh oseb. k,- sta umrli v 112. letu. so ugotovili pač hudo arteriosklerozo, toda bolezni bilo videt« nobene. Sred sta bili zelo razširjeni zlasti v levem delu. To povečanje nai b; dokazovalo ogromno življenjsko sfio človeškega srca, ki rase daleč v starost Eden izmed etarcev je še v svojem 100 letu prenesel operacijo s splošno narkozo brez okvare erca Drugi je delaj še v s, o jem 118. letu, čeprav je trpel na obletih. cim EBI OKNU RADIO Da so radiokamarji doma povsod, »pričuje zanimiv lov komarjev na Danskem. Tamoânja poštna uprava je bila namreč v pričetku lanskega leta dovolila 298 osebam oddajati poročila z lastnimi kratko, valovnimi oddajal cd. Le tem pa so užitek ia veselje oto lastnih oddajah kratili komarji, ki so s svojimi neprijavljenimi ia vsakršnemu nadzorstvu se odtujočimi pripravami povzročili pravo anarhijo med tri sto izvoljenci. Poštna uprava je zategadelj vzajemno s prijavljenimi amaterji organi__ zirala na komarje pravcato »brakado«. Uspeh tega lova je bil na kratko tale: Zasebniki so ulovili 31, pošta pa 11 neprijavljenih oddajalcev. Kajti strah pred odikrit_ jem je takoj po objavljenem »lovu« napotil toliko ljubiteljev oddajnih postaj na pošto, da znaša število prijavljaiih priprav danes že 444. češkoslovaška komisija za študij televizije bo zgradila letos 1,6 kilovabni ultrakratki oddajale« za televizijo. Ker bo od_ dajalec izdelan v Angliji in bo hkrati pri. rejen na tamoânji način brezžičnega prenašam ja slik, bo pred realizacijo tega načrta preteklo še najmanj eno leto. Daei ima češkoslovaška najjačje radio oddajalce v Srednji Evropi, je vendarle pričel« z gradnjo dveh novih velikih odda_ jalcev. Prvega gradi zapadno od Užhoro da v Karpatih. Zgradili ga bodo tako močno, da mu bodo zlahka zvečali učinek od 60 kilovatov na 100 kilovatov. Drugega, as učinkom 100 kilovatov grade sever, aozapaidnio od Brna. ZGODOVINA! Po kaj rineta v Španijo Rajh in Italija? Branit prosveto in samoodločbo narodov? O tem pač ne dvomite, piše L'Europe Nouvelle 20. Ш. 1937. Zlasti pa branit.,, zgodovinske pravi-ce. ! Vam gre na saneh? Neprevidaeži. Otra. eite se svoje nevednosti. L. 1767 je živel v Madridu neki .Tohann Kaspar Thiirriegel, lastnik orožamice. Ta prodajalec topov iz dobe Friderikove je tistilkrat podpisal s Španijo pogodbo, kjer ji dovoljuje nabrati 6000 oseb nemàkega porekla, da bodo ustanovile 45 kolonij na polotoku. Po 15 letih so priseljenci pusto spremenili v rodovitno zemljo. »Zato pa«, poročajo National sozialuti-scshe Monatshefte, »vidimo po Jaenski in Kordovski pokrajini belopolte in rusolase kmete«. Ia to je slavna dediščina, ki jo branijo reichswehrski bataljoni na španskih tleh. — Seveda, porečete Toda Italijani? — Bogme! Ali ni mesto Munda ne špan-ttnnT b si U Julij Oeear podnnrgei to «BMtot k NAPOLEON L Ш GROFICA WALEWSKA Francoski major Marcel, ki tako rekoč obožuje Napoleona, je nedavno imel vrst» predavanj o svojem maliku. V enem je govoril o cesarjevem bivanju na otoku Elbi, to pa o zadnjih treh dneh ljubezni velikega izgnanca: 1. septembra 1814 je grofica Walewska — edina ženska. Id ga je imela rada — čisto skrivaj obiskala Napoleona, ostala tri dni pri njem in se zopet vkrcala 3. sept, zvečer navzlic hudi nevihti, ker ji potni list na dovoljeval muditi se dlje časa. tam. Predavatelj je dognal še to: ko je odstavljeni cesar pozneje na Sv. Heleni zvedel za smrt nežne svoje družice slabih ur, se je zaklenil v svojo sobo in se razjokal To se mu je menda primerilo prvikrat. (nk) Ekstremna socialna gibanja, ki se kažejo v revolucionarnih množestvenih nasiljih sedanjega časa, so manifestacije neuravnovešene ga povojnega človeka. Nasilne razredne revolucije, ki se uveljavljajo v težkilh krvavih preganjanjih in besno uničujoče vse, kar ni v skladu z ideologijo in čustvi novih vladarjev, kakor tudi oznanjevanj« strastnih in netolerantnih strankarskih idealov, ki jih spremlja zatiranje vseh tvo-boščin, in preganjanje ali uničenje vseh onih, ki drugače mislijo in čutijo — vse to je znak propada, značilnost povojnega človeka — znak politične, gospodarske in moralne krize našega časa. Dr. Edvard Banai PRAKTIČNE NO VOTE Sito na lastnih nogah Spet so odkrili Kolumbovo jajce. N*> mreč sito, ki se ne obeša samo v posodo, temveč ima lahko tudii svoje noge m stoji potem tako visoko, da spraviš vsako »kla- do pod njega. To tlaSllno sito sestoji is močnega kovinskega obroča in treh nog is zelo stabilne, pocinkane žice. Ce poiïoei zgornje konce pocinkanih žic v ufesca M obroču, dobiš trinožnik. v katerega lahko položiš okroglo siito. Pri tem imaš za mešanje v skledi dovolj prostora. Celotna priprava obsega razen trinožnika prav za prav dve siti. srednjega in s širšimi odprtinami, poleg tega tudi »pastmi valj«. KRIŽALJKA Cr a s a us 123 456789 10 1 2 3 4 Б 6 7 8 9 10 11 12 m (srbhrv.) '+ gače, spodnje hlače, 10. jajca (grško) + ploskovna mera + sinja in rumena ptica. — Za pravilno rešitev razpisujemo tri nagrade v obliki slovenske knjige. Rešitve je treba poslati na uredništvo »življenja In sveta« najkasneje v enem tednu. REŠITEV KRIZALJKE V ST. 10. Vodoravno: 1. khsost-mp, 2. Ole-t^par, 3. Benjowskj. 4. rh.co-Ib, 5. a-maeon-a, 6. Kapelah, 7. oaReipež-m, 8. vo-rio-ma, 9. SU Quentin, 10. eraiu-t-Его, 11. ni-han-on... S tem so polni tudi pokončni stolpci. — Vzlic tiskarski pogreški glede začetnic organista Filipa Repeža so mnogi rešilj križaljko pra» vilno. Za uganko je bil izžreban Fraajo Vajd, meèS. šol. učitelj v Celjiu, H3 \ Л 4 H PROBLEM 199 E. Mansfieid, Škotska Vodoravno: 1. švedska igralka, ki ee kmalu poslovi od filma (ime in priimek z G), 2. samouprava, avtonomija (srbhrv.), 3. majhen rman + vzklik, 4. trpni deležnik od »viti« + naslov na pismu (iz frc.), 5. anagram glagola »diči« + Deda-lov sin, bajni letalec, 6. dva predloga in »sklon«, 7. negovan (srbhrv.) + predlog 8. hodi, pojdi (lat.; v slovanskih jezikih pomeni »tudi«) -f uradna kratica za severno amer, državo Missouri + grof Maresuke, ki je 1905 zavzel Port Arthur, 9. medmet -j- mesto v Črnogorskem primorju pod planino Mozuro (v Ameriki znači preprosto krčmo) -f človek, mož (angl. in nemško), tudi otok v Irskem morju, 10. ponavljati (iz lat.), 11. drog (prim. nem. Haken) + mestece, po katerem je dobila ime Rogaška Slatina, 12. kem. znak za galij ,+. rabota, kuluk, + protivni veznik. Na v pik: 1. nikalna izjava, na obe strani čitljiva o neodvisnem angleškem publicistu, ki piše v »list »Observer«, 2. rum in čaj (srbhr.) + tekoča voda, 3. državni socializem (po frc.) + kemijski znak za fosfor, 4. zvok, glas + frankovski kralj, Klotarjev sin, ki je zavladal 1. 628. čez vso Francijo, 5. Anica (otroško) + sol (srbhr.) '+ lagunski greben v toplem morju, 6. me-tateza iz »gode« -f dva predloga + gl. m. Letonske na Dvini, 7. Anton Martin Kri-lan (skrčeno) + nazadnjak v vodi, 8. ni-ponska mera za dolžino + upraviteljski mesti (tudi gospodarski poslopji), 9. besen ""a " b c d e f ЈГ "h" 8 ■ ■ m Ш 8 7 ■ И |ggp mm i 7 6 5 ■B mJ ■ Ш wm МЖ m 6 5 4 j ■ ш ш Ш Ш 4 3 И m И 3 2 m H up 2 1 ш ■ i ш & Ш 1 a b c d e f sr h Mat v dveh potezah Rešitev problema 198 1. Khl—g2!, Le5 (d4, c3, b2, al); 2. Te8-& Kg7; 3. Se7 poleg 4. Tg8 mat (a); 1... Kg7; 2. Tf6, Kg8; 3. Se7+ poleg 4. Tf7 mat (b); 1 ...Kg8, 2. Se7+ poleg 3. Sf5; 4. Te8 mat (c); l...Lf6, 2. gxf itd. (d). K ХГМШ SLIKAM •Ob окшм: Contai, Teas»r zasL б сдц 1Л36 мк, UREDNIK IVAN PODRŽAJ — TELEFON ST. 3126 — UREDNIŠTVO NACELNQ NE VRAČA ROKOPISOV — IZDAJA ZA KONZORCIJ ADOLF RIBNIKAR — TISKA NARODNA TISKARNA V LJUBLJANI, PREDSTAVNIK FRAN JERAN Uredništva W uprava v Ljubljani, Knafljeva ulica 5 — Mesečna naročnina Din po raznašalcih dostavljena Din 5*—»