Štev. 8. (Tek. račun s pošto. C. C. con la Posta) V Trstu, petek 17. februarja 1928. - Leto VI.
!st»
Leto VI.
Izhaja vsak petek dopoldne. Izdaja konsorpij Malega lista. Naslov: Mali list, Trieste, ca-sella oentro 87. — Urad: via Imbriani 9*111.
Odgovorni urednik: dr. L. BEBCE.
POSAMEZNA ŠTEV. 30 STOTINK. NAROČNINA za celo loto 10 L., pol leta fi L., četrt lota B L. - IZVEN ITALIJE oelo leto 21 L., pol leta 12 L., četrt leta 5 1.
MILI
Ti t ib
TEDNIK ZA NOVICE \IN
Mali koledar.
Petek, 17. februarja: Kristijan. — Sobota, 18.: Simeon; Flavijan. — Nedelja, 19.: 3. predpepelna; Konrad. — Ponedeljek, 20.: Sadot; Elevterij. — Torek, 21.: Irena. — Sreda 22.:	pepelnica,
začetek 40 dnevnega posta. — Četrtek,
23.: Peter Damijan; Romana. — Petek,
24.: prestopni dan. — Sobota, 25.:	ap. Matija (Bogdan); Sergij.
MALE NOVICE.
Pozdravi.
Pozdrave pošiljamo iz Južne Amerike slovenski izseljenci sorodnikom in znancem, posebno pa Malemu listu. Jenko Jožef, Jenko Ivan, Logar Jožef, Logar Anton, Urh Ivan, Tone Ivan, Tominje pri Bistrici. — Priporočamo našim fantom, ki hrepene po Južni Ameriki, naj se ne prenaglijo, kakor se je marsikdo, ki ne more več domov. Mi smo pa vseeno korajžni. Z Bogom!
Smrtna kosa.
V	Trstu je umrl visokošolec Jožko Stanič v starosti 33 let. Pokojnik je potrpežljivo prenašal težko bolezen, ki si jo je nakopal v oficirski šoli I. 1915 in mu je počasi glodala življenje. Skoro celih 5 let ni zapustil stanovanja; kljub temu je še vedno upal, da mu Bog povrne zdravje. S sv. poslednim oljem ga je mazilil č. g. Božo Milanovič. Svetoivan-čani so mu priredili lep pogreb. Bog daj pokojniku večni mir in preostale potolaži! ■
Iz časnikarskih krogov.
Inž. Rustja je pustil uredovanje »Gospodarskega lista», ki ga izdaja »Zadružna zveza v Gorici*. G. Rustja tudi nima več službe pri isti Zvezi.
Predavanje.
Gospod inženir Cobol, deželni fašistov-ski tajnik v Trstu, je imel v Benetkah predavanje, ki so se ga udeležili zastopniki oblastev in številno občinstvo. Med drugim je rekel tudi tole: Pokojna Avstrija je v novih deželah ustvarila umetno stanje; avstrijske statistike o Italijanih in Slovanih v novih deželah so bile lažnive; to je dokazala praksa in sedanje stanje, iz katerega je razvidno, da je število drugorodcev majhno in se vedno bolj krči. Iz, leta do leta se italijanstvo širi med Slovenci. Nekateri okraji so politično in narodno že očiščeni (boni-ficati), drugod je čiščenje v dobrem teku. 1 Te uspehe so dosegle zlasti Balila in Dopolavoro.
Nato je rekel g. inženir, da je zadovoljen, da se nahaja v Benetkah, ki sta s Trstom prav za prav sestri. Pri tem ne j morem pozabiti hrepenenja drugih Ita- j lij a nov ki pričakujejo, da bi se povrnili i v okrilje domovine. Krilati levi na stav- j bah, na zidovih dalmatinskih mest govore večno besedo ljubezni Benetk, kra- ; ljice Jadranskega morja. Saj je zapisano: «Dove el leon pianta la sua zampa, no ghe xe forza al mondo che sgrafi via la stampa* (Po domače: kamor lev stopi, naredi znamenje, ki ga nobena sila na svetu na zbriše).
Občinstvo je burno ploskalo in govorniku častitalo.
j
Maoedonski komitažl.
Angleški poslanik v Sofiji dobil je j poročila, da makedonski odbor zopet j napravlja atentate proti državi S H S. j šel je k bolgarski vladi in jo uradno obvestil. Vlada je nato internirala številne člane makedonskega odbora ter ukrenila stroge odredbe proti ostalim. Tako je angleški pritisk enkrat blagodejno učinkoval.
U&UANt
ST]j
CEA-a.
•»Vv,	v
j *	'oli*on	4	Tj.
•javA k. y 0 popusta, pri 10 krafcni i ‘26 kratni objavi (pol leta) ratni objavi (celo leto) 60% popusta.
MALI O UL ASI: 80 stotink vsaka beseda v navadnem tisku ; mastno 40 stotink beseda; z VELIKIMI ČRKAMI 60 st. beseda. Pri stalnem oglašanju primeren popust.
Za
Pri 6 k -Wl
....
Videz in resnica na Turskem.
Vsakdo ve, da so po svetovni vojni na Turškem odpravili cesarstvo ali sultanat in vpeljali republiko. To republiko ima v rokah Kemal paša, vojskovodja in di-plomat. Premagal je Grke in jih izgnal z ozemlja Male Azije, pridobil je nazaj Carigrad in Dardanele, a za glavno mesto si je izbral Angoro. V teh letih svojega vladanja vpeljal je Kemal vsakovrstne reforme: civilni zakon je prezvel po švicarskem; odpravil je prednost mohamedanske vere ter dal vsem verstvom priznanje; prepovedal je fes in zapovedal nošnjo klobuka po evropsko; odpravil je j staro vzhodno šego, da so ženske zakrivale obraz. Kdor se je takim in podobnim reformam ustavljal, je kmalu nehal živeti.
Kemal tudi skrbi, da vse turško časopisje svira po njegovih notah in da navdušeno poveličuje njegovo osebo in njegova dela. Zato se v Evropi bolje misli
o	njem kakor na Turškem. Seveda včasih pride v evropske liste tudi nasproten glas, ki se v turških listih ne more tiskati. Tako je v hrvaškem listu Narodni Prosveti podal precej dolgo poročilo neki Hrvat, ki je sam potoval po Turškem in videl, kako je tam v resnici. Od tega poročila podamo izvleček:
Stare razvade.
Od turške meje, kjer so mi carinski uradniki prav po živinsko razmetali kou-čeke in niso znali drugega jezika kot turškega, pa tja do Carigrada, sem videl skozi okno samo puščavo. Stare hiše propadajo, le redko zazreš kako novo poslopje. Na postaji v Carigradu so zagrabili brez mojega dovoljenja nosači kovčeke iz vagona in jih prenesli na peron. Za teh 15 metrov daljave je zahteval eden usamo» 150 dinarjev, drugi nekaj manj. Čital sem bil spotoma, kako je treba ravnati s temi ljudmi, zato sem dal vsakemu malenkost in jih spodil.
Carigrad.
Že na vlaku sem moral povedati, kje bom prenočil. Dobil sem sobo v nekem hotelu. Hoteli so zanemarjeni. Vratar se mi je takoj ponudil, da mi za 500 dinarjev uredi potni list. Nisem dal. Šel sem na policijo sam. Za pregled potnega Usta sem plačal precejšno svoto in uradnik je izjavil, da je vse v redu.
Predno sem zapustil Carigrad, sem sc odglasil pri policiji. Toda na moje začudenje je prav isti uradnik, ki mi je pri dohodu izjavil, da je potni list v redu, zahteval, da plačam še 600 dinarjev, ako hočem potovati dalje. Kaj sem hMel? Plačal sem, dobil neki listek in odpotoval dalje v Smirno.
Vse£propada.
Ilil sem več dni v Carigradu: vse propada, nič novega ne nastaja. V tako zva-nem sirotinskem delu mesta, kjer so posebne lesene turške koče, je nastal neredko ponoči požar. Pozneje sem zvedel,
da Kemal paša smatra taka poslopja za nedostojna moderne države in da na njegovo povelje srna policija in ognje-gasčit —1 zažigajo. Posebno žalosten je pogled z Zlatega roga na nekdanje sultanove palače, ki so bile najlepše in naj-dragopenejše v vsej Evropi. Kar je bilo zlata,1 srebra, starin in knjižnic, je Kemal paša polagoma prodal. Stalni veter s Črnega morja pa brije skozi sobe, propadajo dragocene rezbarije in slike. Razne manjše predmete sultanove palače lahko kupiš v prodajalnah. Krasna poslopja turškega sultana, ki bi bila na Bosporu in Zlatem rogu lahko naj-
i	zvrst ne jša zdravilišča, propadajo.
Smirna tudi po turško.
Ko sem došel v Smirno, so zopet trdili, da moj potni list ni v redu. Pa se nisem vdal in — zmagal. V Smirni sem'zvedel marsikaj zanimivega.
Kdor ima prodajalno ali delavnico, plača davek od kvadratmetra. Na vsakem, tudi najmanjšem hlebu kruha je nalepljen davčni listek. Za čašo čaja ali kave plačaš 50 odstotkov davka, za r.mko sobo 10 odstotkov, za vsako pismo ali časopis poldrug Din, drugače je izključeno, da prejmeš pošiljko. Če si bival dva ali tri mesece v Turčiji in zahtevaš končno vizum na potni list, ti še odtegnejo davek za vojsko, pa tudi davek od morebitnega zaslužka, pa ne od svote, ki si jo res dobil, ampak od tiste, ki so ti jo turški goljufi obljubili, pa nikoli dali,
Pogodbe in sodbe.
Moj prijatelj je napravil z gledališkim ravnateljem pogodbo za 200 turških lir (6600 dinarjev) mesečnega zaslužka. Na koncu meseca pa so mu dali le 50 lir. Tožil je službodajalca. Iskal je advokata, toda odvetnik je zahteval, da mu plača vnaprej vse advokatske in sodhijske stroške. Rekel je, da mu bo denar vrnil, če bo dobil pravdo. Moj prijatelj ni šel na limanice. Konzulat mu je nasvetoval drugega advokata, ki ni zahteval denarja takoj. Toda tudi ta advokat je založil, predno je prišlo do razprave samo za razne takse več kot 700 dinarjev. Do sodnijske razprave sploh ni prišto, ker se ni izplačalo čakati nanjo. Sodi se tam takole: Ako obtoženi trdi, da ni dolžan, je pravda navadno izgubljena, ako pa prizna, ga sodišče vpraša, če meni dolg poravnati. V slučaju, da obtoženec pritrdi, odplačuje tožitelju lahko samo po 1 dinar mesečno in stvar je rešena, ker je dolžnik že s tem pokazal dobro voljo za plačilo dolžne vsote.
Vsako turško mesto žre torej tvoj denar, kadar prideš in kadar odideš. Napredka ne vidiš nobenega. Povsod je propadanje, razuzdanost, krivica, tatvina, prevara, a med njimi kraljuje turški bog
—	Kemal paša.
Fovč in telefon.
Doktor Nadovič je sodnik v Bujah. Dne 23. januarja pozvoni telefonski zvonček. Sodnik gre k telefonu in praša: Kdo govori? pa dobi odgovor: Ta, ki govorim, je občinski tajnik v Umagu. Prav kar sem zvedel, da se je od nas odpravil 53 letni Andrej Doz, se oborožil in je nastopil pot v Buje, kjer vas hoče ubiti. Gospod sodnik, varujte se! Nato dr. Na-dovich: Gospod tajnik, srčna hvala za opozorilo!
Sodnik je obvestil orožnike, ki so se podali na pot proti Umagu. In res so srečali Andreja Doza, ga aretirali in odpeljali v zapor. Imel je pri sebi dva
krivca (fovča) in par debelih kamnov. Rekel je, da krivce rabi za trte, kamne pa proti	psom.	Sodnik ga je	obsodil	na
3 mesece, toda	pogojno, to	se pravi,	če
bo‘ dober mu bo odpuščeno, če bi bil kdaj še obsojen, bo moral obsedeti še 3 mesece po vrhu.
Pri naprednih narodih.
Za bližajoči se postni čas je nemška vlada sklenila, ne udeležiti se nobene zabavne prireditve. Nekateri protestan-tovski in katoliški listi pa so sklenili, da ne	bodo	priobčevali	veselic	in
športnih	zabav,	katere bi se	nameravale
ob dnevih pokore.
Mandljev cvet.
Sv. Valentin je tudi letos prinesel j ključe od korenin. Okoli Trsta že cveto mandlji in opoldansko solnce prav toplo greje. Da le ne bi za Velikonoč iskali gorkote pri peči.
Kurski v R mu.
Novi ruski poslanik Kurski j^e pravkar nastopil svoje mesto v Rimu. Bil je že v avdijenci pri Mussoliniju.
Stari se umikajo.
Umrl je lord Asquith na Angleškem, star 75 let. On je bil ministrski predsednik 1. 1914. in je podpisal vojno napoved proti Nemcem. — V Belgradu je umrl odličen radikalski prvak Ljuba Jovanovič. Pokopali so ga zelo svečano.
Še par imen predelanih.
Dolenc (Dollcnz) bo Dollenti, Dovič bo Dovis, Drobnič Dronigi, Drožina Rosina, Fritz Frizzi, Gastvvirt Gasti, Glavan Gal-vani, Godnič Godini, Hrovat Rovatti, Janežič Gianetti, Jazbec Tasso, neki drugi Jazboc bo Tassini, Jug bo Ughi, Ivetac Giannini, Konjedic Cavallini, Kosovič Cossini, Kovačič Covi, Kreševič Creselli, Liščak Lissiani, Lovišič Loviselli, Mak (Mačk) Macchi, Markovič Marchi, Marinšek Marinesi, Mayer Mari, Mauer Mau-ri, Meštrovič Mestroni, Mlinar Molinari, Nitsche Nice, Nemec (Nemez) Tedeschi, Okoren Corelli, Onič Onici, Pavčič Pauli, Peric Pieri, Peršič Persi, Pišek Piz-zecchi, Pogačnik Fogazzaro, Poldrugo Poldini, Zadnik Sani.
Mleko in Piccolo.
«Piecolo» je prinesel članek, v katerem pravi tudi tole: Tržaške družine morajo premagati navado, da mislijo, da je mleko najbolj pristno tisto, ki ga dobivajo po zastarelih navadah*. On hoče reči: Bolj gotovo je, da pije meščan dobro mleko, ako ga dobi iz mlekarn, kakor pa če ga dobi od mlekaric. Mi pa pravimo: Kakor je; vse je odvisno od vesti. Eno pa je gotovo: Ako hoče človek dobiti sveže, neposnoto mleko, ga bo vendar prej dobil od mlekaric kakor iz mlekarn.
Za veliko družino.
G. Mussolini ,je poslal očetu Jvanu Cq-scia v Viguzzolo, ker ima 15 živih otrok, v darilo 600 lir.
Elektrika v Pazinu.
Mesto Pazin v Istri je dobilo elektriko. Zaenkrat imajo električno razsvetljavo še samo po hišah, na ulici sveti še dalje plin.
Časnikarska smola.
Oni dan je Edinost tiskala novo pristno slovensko besedo «usepelitev» za «po-kop». (Ed. št. 28,	2. febr.). Naglica
časnikarskega dela povzroča, da se jezik zapleta in pišejo kar neverjetne besede.
Za ubogo ljudstvo.
Vsemogočni boljševiški tajnik Stalin je poročil svojo hčer z nekim francoskim baronetom. Balo so naročili iz Pariza in je stala 100 tisoč frankov. To je komunizem v praksi.
Evropska človekoljubnost.
Človekoljubnosti so nam v Evropi usta polna, a v dejanju se ta lastnost malo kaže proti drugim narodom. Iz francoske Srednje Afrike poročajo, da tam strašno razsaja spalna bolezen med domačini. Odkar so prišli Francozi v tiste kraje, padlo je baje število prebivalstva od 12 na 4 milijone. Uradno francosko poročilo samo priznava, da so domačini slabo pre-skrbovani s hrano in- da trpe zaradi težkih del, ki se jim nalagajo. — Seveda Evropi se mudi napraviti še tam kraljestvo kapitalizma in izmozgavanja. Ubogi zamorci!
Pastirsko pismo tržaškega škofa.
Letošnje pastirsko pismo tržaškega vladike obravnava krščanski pojin o ljubezni do bližnjega. Po krščansko ljubi človeka, kdor mu dobro želi ne le za telo, ampak tudi za dušo. Ni pa dovolj, da mu le v mislih želi: pokazati mora v dejanju, da mu hoče k dobremu pripomoči. Tudi skrb za zveličanje duš mora biti dejanska. To naj verniki zlasti kažejo s tem, da podpirajo Katoliško akcijo, katoliška društva in časopise ter take dobrodelne zavode in naprave, katere poleg telesnih delijo podpiranim tudi duhovne dobrote.
Iz tega lepega pisma navedemo radi pomanjka'n.ia prostora le nekatere od!-stavke.
»Ljubezen v katoliški cerkvi izvira in raste iz njenega bistva in se razodeva v delih. V človeku ona ljubi Kristusa, ki s svojo sveto krvjo daje vsaki duši nadnaravno ceno, Kristusa, ki je lačen in žejen, premražen in bolan v osebi ubožca (Mat.
25,	38-40), lačen resnice v neverniku, premražen in bolan v brezbrižnežu. To je skrivnost namenov in želja svete perkve, njenih podjetij in njenih žrtev. In v čem je pomen duhovništva, apostol-stva, verskih redov, katoliških društev? Opgzujte in našli boste, koliko luči in tolažbe izžarja, koliko duhovnih in telesnih dobrot razširja vnema in moč katoliškega srca. Življenje Cerkve je življenje ljubezni, in mi bi bili nevredni otroci njeni, ako ne bi sprejemali njene pobude, ako se ne bi navzemaLi njenega duha.
Vem, da imajo mnogi med vami odprto srce za ubožce in z ganotjem slišim, da kdor ima en sam hleb hruha, še tega deli s potrebnimi. Te ljubezni navdahnjeni ste z veseljem pozdravili ustanovitev vsakovrstnih dobrodelnih naprav v Trstu in po celi škofiji ter jim priskočili na pomoč s svetom in dejanjem. A to še ne zadostuje. Kaj ste pa storili za duše svojih bratov?	1
Duša človeška je Bogu kakor vzdih lastnega srca, kakor dihljaj njegovega lastnega življenja (1. Moz. 2. 7). Narejena je po njegovi podobi; ko jo je ustvarjal, ji je vtisnil podobnost svojega bitja, sled svojih lastnosti. Duša je zaključek vsega njegova dela v času, saj je zanjo naredil, kar je ustvaril na zemlji in v nebesih. Ona je po naredbah modrosti ‘ božje spremljevalka večnosti njegove, njo hoče poveličati v zarji svoje neskončne slave; odkupil jo je z dragoceno krvjo svojega Sina; vedoč, da mu bo še in še nezvesta postala, odločil je, da naj ostane Jezus na zemlji do konca dni, da bo reševal po rokah duhovništva duše, ki so ga zapustile, pa se žele vrniti k njemu.
Če torej zares ljubimo Boga, mu ne bomo odrekli ljubezni do duš, ne bomo odrekli svojega sotrudništva, da mu pridobimo duš, ki tako hrepeni biti ljubljen od njih. In kako bi si kdo mogel domišljati, da ljubi Boga, pa bi mu za duše ne bilo nič mar?»
((Ničemrna ljubezen je slepa, na opaža slabosti in napak ljubljene osebe: prava
ljubezen pg odkrije bratove hibe in nadloge, toda le tako, da mu z usmiljenjem želi pomagati.
Katoliška vera in nravnost propada po tolikih vaseh, gine po tolikih družinah po mestih. Tedni, meseci, leta minejo, da se ne moli, ne gre v cerkev. Sramoti se Jezus Kristus ne le s kletvino, ampak še huje z dejanjem. Dogaja se, da pod kakim lepim videzom preganjajo Cerkev in da duše pogubljajo celo s pretvezo, kakor da branijo pravo vero. Nekatere predstave po kinematografih in glediščih, nekateri časopisi in knjige, nekateri izleti in športne prireditve služijo le v to, da podžigajo grde strasti proti veri in proti nravnosti. Neštevilo duš dere v pogubljenje, ženstvo se ima zahvaljevati prav krščanski katoliški veri za vzvišeno mnenje, ki si ga je družba ustvarila o dostojanstvu žene in matere; in do zadnjih časov je ženska stala v prvih vrstah na braniku te vere; zdaj pa je postala v tako mnogih slučajih utelešeno, golo pohujšanje v družabnem življenju in zapeljivka sinov in hčera; le te pa se zopet pripravljajo na bodoči zakonski stan ne več v cerkvi in domači družini, ampak po nesramnih plesih, po cestah'in trgih, da postanejo kot matere vredne svojih malopridnih staršev. Nič ne pretiravam! Kajti če vi brezmiselno gledate, kako se s komedijo začenja, vidimo mi duhovniki, kako se kasneje vse v žaloigro obrača.
Kaj pa delajo tisti, ki še ostajajo zvesti sredi splošnega odpadništva? Nekateri ne vidijo nič, ali pa gledajo vse skozi rožnata očala ter brezbrižno prisostvujejo zmagoslavju grchote, kakor da se jih kar nič ne tiče ta grozni požar, ki >se širi na vse plati in kaže, da nas pokoplje pod razvalinami kot narod, ki ga je Bog zapustil. Pa taki gredo vsako nedeljo k maši in menijo, da so s tem izvršili vso svojo dolžnost do Boga in do bližnjega, češ saj nikomur nič žalega ne storim! Drugi vzihujejo in tožijo, kako slabi da so današnji časi; pa to ni dovolj in ne zaleže nič. Vsaj nekaj tiste vneme je treba imeti, s katero govori David: Gorečnost za tvojo hišo me razjeda in name pada sramotenje tistih, ki tebe sramote (Ps. 68, 10).
Ljubezen Jezusova, ljubezen apostolov, mučencev, svetnikov, ljubezen dobrih kristjanov sploh nas je izvedla iz teme in smrtne sence in je našim deželam naklonila dar vere: če ta ljubezen do bližnjega izgine, bo izginila tudi vera in padli bomo nazaj v paganstvo, bolj ničevo in bolj hinavsko, nego je bilo paganstvo davnih prednikov. Kaj menite-li, da ne bo tako, če vam ni mar niti za duše svojih lastnih otrok? Kaj pa bodo vedeli o veri, ali kaj bodo verovali, če ne obiskujejo krščanskega nauka, ali pa če se nauče samo za silo nekaj malega, potlej pa, v najbolj nevarnih letih, jih prepustite samim sebi, bolje rečeno tistim, ki vero pačijo ali preganjajo; vi pa ne skrbite, da bi v cerkvi ali vsaj v domači hiši dobivali otroci dober poduk, da bi
brali morda kako dobro knjigo, ki razlaga ali brani od Boga razodeto resnico? Kako neki bodo po veri živeli, izpolnjevali božje in cerkvene zapovedi, čistost in poštenje ohranili, Če jim vi roditelji ne dajete dejanskega zgleda? Isto velja za vaše uslužbence, ki ne poznajo več nedelje in praznika. Pa če ne ljubite s krščansko ljubeznijo tistih, ki so z vami najtesneje zvezani v vsakdanjem življenju, kako si morete lagati, da izpolnjujete božjo zapoved? Kako se bo obvarovala vera in pa nravnost med nami?«
Nato opominja škof, da se ne gre zanašati samo na delo duhovščine za zveličanje duš ampak vsi verniki morajo sodelovati. Vsaj z molitvijo. Drug način sodelovanje je, dajati zgled dosledno krščanskega življenja. Navedimo še sledeči odstavek:
((Zanašajte duha katoliške vere v znanost in umetnost, v trgovino in obrt-nijo, v politične zadeve, v vse panoge človeškega dejstvovanja: tako boste vršili poslanstvo ljubezni v človeški družbi; kajti vse človeške sile in vsi človeški napori morajo prejemati luč razsvetlenja od krščanske pravičnosti, dobrote in svetosti. Ne pozabljajte svoje vere pri obravnavanju velikih poblemov, po šo-
lah, po zborih in sestankih; pri vsaki količkaj pomenljivi ■ zadevi imejte pred očmi Boga in njegovo sveto voljo«.
Potrebna je tudi organizirana Katoliška akcija. Papež veliko daje nanjo. Tudi škof priporoča vernikom, naj se vpisujejo v katoliške organizacije ter v njih delujejo. Bero naj krščanske časnike. Otroke naj pošiljajo v krščanske zavode in zabavišča. Podpirajo naj dobrodelne zavode, ki delujejo po krščanskih načelih. Navedimo še posebej, kar pove pastirski list o deškem semenišču za vzgojo duhovniškega naraščaja. Tako pravi:
«In kako bomo reševali duše, če bo ne-dostn.ialo duhovnikov, poklicnih oznanjevalcev vere in ljubezni? In v ti škofiji jih bo žalibog res na pomanjkanje, če ne boste hoteli razumeti svoje prve in svete dolžnosti: dajati miloščino predvsem v korist in podporo, našega, to se pravi vašega semenišča. Ljubi verniki, stvar je na tem: ali boste vi priskočili z darovi za vzdrževanje semenišča, ali pa bomo na veliko svojo žalost primorani odsloviti tretjinp gojencev, ker nam ne-dostaje gmotnih sredstev, da bi jih mogli vzdrževati dolgo vrsto let do završetka študijev«.
Kaj nam z dežele pišejo
LANDOL.
Pred 4 tedni je v Gospodu zaspala ženica II. Ogrizek p. d. Boletova, najstarejša vaščanka. Dasi od mladega ni uživala nobenih posebnih dobrot, imela je vkljub temu še na starost čvrste oči, dober sluh in bister razum. Ni bilo pri hiši knjige ali časnika, da ga ona ne bi preči tala, a kar brez naočnikov; tako je tudi šivala.. 90 letna- žena se je bolj zanimala za politiko nego možje in fantje poprek. živo se je zavedala svoje narodnosti in bila nanjo ponosna. Starim in mladim bi lahko služila zg vzor bodisi v krščanskem ali v narodnem in kulturnem oziru. Bog daj mnogo ljudi njenega duha, njej pa zaslužena, nebesa.
Letino smo v preteklem letu imeli dokaj boljšo od prejšnih let. A navzlic temu se vedno težje shaja. Pri gozdarstvu se malo zasluži, blago (živina) je pod nič, seno nič, nikjer nič. Mlekarsko poslopje v Hruševju nas je mnogo stalo, a smo zadovoljni. Glede občinske palače pa meni mo, da je bila za naše razmere le pre-gosposka in predraga.
Kurent ali pust šemari tudi po naši občini. V Landolu še ne norijo preveč. Pri tem imajo zaslugo pametna dekleta in nekateri fantje, ki jim gre čast. Seveda vse tudi v Landolu ni vzorno. Lahko bi se več hodilo v cerkev in čitalo dobre knjige in liste. Nedeljsko pohajkovanje in posedanje po gostilnah naj bi se le še bolj omejilo. Par jih bom še povedal ob priliki, zlasti če ne bo pravega reda ob nedeljah pri žoretu in na placu.
DORNBERG.
Pri nas čakamo še vedno na ureditev občinskih zadev. Gre za to, ali ostane urad združenih občin v Dornbergu ali v Prvačini. Upamo, da oblastva ne bodo priključile občine, ki šteje 2500 duš, v kateri se nahaja veliko raznih obrtnikov in trgovcev poleg lepo urejene zadružne žganjekuhe, drugi manjši občini.
Čudimo se našim mladeničem, ki tako nasedajo nekemu v vas doseljenemu krčmarju. Kadar se temu zdi primerno,
spravi vkup četvorico mlečnozobežev in hajdi po prvaško plesno bando. Kako se vam drže ti fantiči, ko stopajo- pred godci po vasi! Ali vas ni sram še tako javno kazati, kdo je prireditelj neumnih plesov? Saj dobiček imajo le tisti, ki vas k temu prigovarjajo. Koliko družinskih prepirov napravljate s to lahkomiselnostjo. Pokažite raje, da ste fantje in ne krčmarski hlapci.
8TUDEN0.
Prejeli smo v odgovor na zadnjega «Pepota« dopis, ki v bistvu ugotavlja, da se o priliki fantovskega čakanja na svatbeni sprevod niso godile nepristojnosti, kar da lahko- potrdijo-'Vsi- svatje in drugi navzoči. Tudi izraza «barabe» da ni uporabljal nobeden. Toliko objavljamo, ker hočemo vsakomur dati priliko, da se zagovarja.
VATOVLJE.
V	«staro fantovstvo«, to je davčni seznam za samski davek nas je na Vatov-ljah zapisanih le C fantov, od teh 4 doma, 2 pa> v domačem mestu Trstu. V kolikor simo davku podvrženi, žalujemo po nekdanjem «!edik» stanu, imamo pa zato ponos, da vzdržujemo staro vatovsko tradicijo, seveda s premagovanjem. Koliko je pa mladih, nepreštetih fantov in deklet, naj pa sami štejejo. Mi pa ostanemo, kakor smo bili. Naša stara fantovska in nje število naj vsem ostane za spomin in opomin, zlasti tistim dekletom, ki bodo po letošnjem kratkem predpustu vlekla’ z nami ploh, seveda brez samskega davka. Plačamo vse mi stari fantje za letos.
HRAŠČE pri Postojni.
Hrašanje se lahko postavljamo s svojo izobraženo mladino. Imamo fest fante, petnatsterce in šestnajsterre, in nekaj starejših spada tudi med inteligenco. Nikdar ne zmanjka lir za to lino izobrazbo-. Od novega leta se vrste_ «bali» in plesne brige in kar je takih višjih reči. Tudi pusta moramo spoštljivo obhajati, kajpak! živela nadebudna mladina!
Vaščan.
PODLISTEK.
Gosfaceva hči.
6	(Spisal 'A'.)
Ležeč zopet v slami, kakor v omotici, začuje pod oknom trdo očetovo govorico, ki kara Andreja. Pa kar neče se mu poleči srd: sedaj bolj tiho, sedaj glasneje zabobni mrmranje pred hišo, kakor bi burja bučala po drevju.
Naenkrat pa zagrči od vozare čez senožet sem hripav glas:
En starček je bil,
Je vince rad pil,
En glažek je spraznil,
Pa je druz’ga nalil.
Komaj oddoni to malo melodično petje, oglasi se kakor odmev gori nekje v zraku
—	na češnji — tanek glas iz otroškega grla ter zakroži živahno z istim napevom:
En šimen je bil,
Je žabe lovil,
Nobene ni dobil,
Pred seboj jih je podil, šimen — ker prav ta je bil tisti pevec
—	ostrmi, in korak se mu ustavi; vleče na uho,, od kod ta glas. Predno odzveni zadnji zvok, stoji že pod češnjo ter hoče pogledati kvišku.
»Kateri vrag pa je tu gori, da se upa norce briti, s poštenim človekom?« zadira se ter teka okoli debla, kje bi mogel lože kaj zazreti. Klobuk mu pade z razmršene glave, in, ne da bi se zato kaj zmenil, opoteka se še dalje na okoli; kolena se mu šibe, korak mu je vedno bofj nestalen: revež se je bil s pijačo preobložil. Še enkrat nagne nazaj glavo, napne oči, ,češ, sedaj ali pa nikoli, a v tem hipu Zgubi ravnovesje in prav trdo se posadi na ogoljeno zemljo, da bolestno zaječi.
Z drevesa pa se oglasi dobrovoljen nasmeh.
((Kateri čuk neki čepi na veji? Moram pa ga dobiti v pest... niagšri...« huduje se možiček, pobirajoč skromno svoje telo od tal. -iAli so se veverice ali sove peti naučile? Primaruha, doli mora, če ga le sam vrag nima gori priklenjenega!« In Šimen se togotno zaleti v češnjo ter jo trese in maje od vseh strani, kakor bi jo hotel s korenom vred izruvati. Mali paglavec tam gori ph se čvrsto drži debla ter kiha od samega veselja. Za plačilo za tolik trud pa pušča nanj češnjeve pečke, da ga še bolj razsrdi.
Debele potne kaplje padajo možu raz čelo, sape ima toliko, da bi mogel napolniti ž njo tri kovaške mehove, a vse zaman; le kaka češnja cepne na tla. še enkrat poskusi. Pet korakov stopi nazaj, pomane si roke, potem pa se zviškoma zaleti v deblo. Pa, oh! Mož menda ni prav meril, ali pa so ga noge zanesle: po strani je rinil v drevo tako neusmiljeno, da je telebnil poleg njega na zobe, ko-
likor je bil dolg in širok. Kar sapo mu je zaprlo za par trenotkov.
Močan krohot se začuje od Korenove hiše sem. «šimen, kaj pa misliš? Vse češnje mi boš otresel. — Pa še ubij se mi, da bodem imel sitnosti s teboj«, reži se Koren iz daleka ter se tolče ob kolena. «Pusti, pusti! Nebeška ptičica te je slišala, pa se ii je oglasila«.
«Ka-aj? Nebeška ptičica?« zateguje šimen, komaj sopihajoč, «če pa so take nebeške ptičice, potem si pa ne želim nikoli med nje priti«. Počasi pobere klobuk, pritisne ga na glavo, da mu jo zakrije skoro do nosu, potem pa krene k svojemu znancu.
«Saj pravira, vse gre nazaj!« togoti se možiček, in žgana pijača ga potisne rakovo pot. «Časi smo imeli še kaj spoštovanja do starih, poštenih ljudi, sedaj pa vsak paglavec misli, da nas sme imeti za norca. Saj pravim, sedaj bi bilo treba par takih medvedov, kakršna sta prišla na
PODGRAD.
Županstvo, ki se je naročilo na dnevnik «Popolo di Triesten in časopis Baliia, je predložilo ta sklep deželni upravi, ki je na.ročitev odobrila.
LOKEV.
Gospod inženir Klavžar je imel predavanje o boleznih živine. Predavanje s pomočjo skioptičnih slik. Predavanja so se udeležili tudi oblastniki. Takoj po predavanju je vstal tenente g. Grazioli in imel govor o sindikatih, nakar se je izvolil odbor za sindikat, ki mu načeluje g. Anton Muha.
DUTOVLJE.
Na sy. Blaža se je vršil običajni sejm. Prodajalcev je bilo precej, še več pa zijal. Edini resni dobiček so imeli krčmarji, ki so točili dober teran. Društvo Baliia je priredilo ples, čigar dobiček gre v korist Balile^ da se nakupijo uniforme za šolarje, ki so v Balili.
KORITNICE na Pivki.
Je še dokaj prijazna vas pod gozdom. Ljudje se pečajo večinoma z lesom. Dokler je šuma pokoncu stala, je bilo vse veselo, pilo se je in jedlo, tudi vriskalo iji plesalo. Ko je pa šuma legla k tlom, je vse žalost objela. Nekateri še cerkovnika ne morejo plačati in so ga sploh odstranila. Zdaj se ne siLiši ura biti ne zvon zvoniti. Ljudje skačejo in poprašu-jejo, koliko je ura. Eden pove, da j? nima, drugi zavrača, naj si jo sami "kupijo. Tako smo <l©gospodarili po moderno.
POSTOJNA.
Na svečnico je bil tu g. K oboi, glavni tajnik fašistovske stranke iz Trsta. Prišel je k seji, v kateri se je razpravljalo, kako izvesti vladni prograan glede obmejnih dežel. Sklenili no pospešiti akcijo za Balilo.
Premska cerkev.
«I)o 4. oktobra so zidarji še delali, — potem ko je bil cerkveni zid okoli in okoli sežeflj visok, — se je potrebno zaeio, — za to leto odnehati. Stara cerkev je še čez zimo stala — notri v (nastavljeni) novi. Ko se je nehalo cerkev zidati, — smo se pa lotili pokopališče širiti doli na farovžki vrt.
Že l. 1865. je bilo pripeljano kamnje čez 1000 voz se je za fundanient in za IV, sežnja cerkve nad fundamentom porabilo. Torej je bilo treba za britof spet ga kopati in voziti. Razširjanje pokopališča pa je bilo nevtežno potrebno, — prvič, — ker že nismo skoraj kam pokopavati iiiieli, — ko je nova cerkev veliko prostora povzela -— drugič pa zlasti zato, da se je prostor za zidarski mate-rijal napravil, ker sicer bi se volovi še silkati ne bili mogli na tesnem starem prostoru.
Mimogrede omenim, da smo tudi nekoliko farovžkega dvorišča (borjača) vzeli za cer k vemo mirje, — sicer bi ne bilo mogoče iti okoli nove cerkve. Pomladi letos se je tudi na severozapadni strani — nad farovžko potjo — podrl-visoki zid cerkvenega pokopališča. Vse to je tedaj bilo treba dodelati 1. 1866., vse je čakalo teh hudih časov, ker se je v dobrih letih premalo štorih?. ■— Bilo je v nedeljo, — dan sv. Martina, — ko smo blagoslovili za pokop mrličev polovico odmerjenega pokopališča, drugo polovico pa smo pustili za prostor materialu.
Po zimi se je zmeraj kamnje kopalo in vozilo. Zima lepa. — Velikonočne praznike 1867. smo še praznovali v stari •cerkvi. Velikonočni pondeljek ^—	22.
aprila — je bila pri slovesni božji službi zahvalnica — Te Deum, s primerno pridigo za slovo. Drug dan (23 aprila) smo po sv. maši prenesli sv Zakramente (S.
pomoč Elizeju v starem testamentu. Saj človek nikjer ni varen paglavcev. Glej, ravno včeraj sem Sel po opravkih tje čez Lukanovo senožet, pa — vidiš spaka! — .še tam, kjer ni žive duše, ne puste me v miru. Tista gostačeva je po vsi sili hotela, da se jaz motim; kar kričala je. In danes, ko sem v mestu prodajal lepe kračice za postno juho — ti ne veš, kako lahko sem jih razpečal, vse jih je hvalilo — saj pravim, pa so me iztaknili tisti poredni šolarji na cesti. Predno sem se ozrl, pa jih je bilo že toliko na okrog, da skofo naprej nisem mogel. Pa kaj so počeli! Ne vem, ali se takih reči v šolah uče? x prsti so migali... tako-le ...kakor žabice plavajo. Paglavci, norčujejo se, jedo jih pa le radi! Kaj meniš, Joža, ali ne bi jezilo to pametnega človeka? Vsak otrok bi se že vjednl. Tega pa ne bom pustil, primaruha, da ne!» In šiinen udari junaško s peto ob tla.
«Prav govoriš, Šimenb pritrjuje mu Ko-
R. T.) v grajščinsko kapelo, — ter cer kev oropano vsega — podirati začeli.
Pri podiranju smo našli v lončeni posodi 520 srebrnih denarčkov z napisom: uMainhard Comes Tiroln.
(Mainhard je umrl 1. 1295.).
Drugega starinskega spominka' nismo našli, dasiravno smo do dna iz funda mentov kamnje pobrali. Nova cerkev stoji namreč 3 čevlje nižje od stare —• toliko smo splanirali in zemljo zmetali na farovški vnt t. j. na novi prihodnji britof.
25. aprila so prišli zidarji, Italijani, — nekaj je mojster pa tudi domačih zidarjev privzel. Začeli so postavljati arma-duro. Polir je Pietro Covazzi — znajden junak, ki je že tudi pri starološki, cerkvi zidarstvo vodil, meni od ta n) znan, — želel sem ga sam iinefi, ker sva tam skupaj malto mešala, 'ko sem tam bil kaplan. Dvanajst do osemnajst zidarjev dela dan na dan. — 20. dan maja je že ves kamen pošel, kar se ga je vso zimo nalomilo, pa še tudi vsa groblja stare podrte cerkve povrh. — Starci cerkev je bila sezidana iz samih drobnih nepri-pravnih kamnov — kugelj. Huda stiska! — ob denarje smo, ob kamnje tudi! — Cerkvena lastna obligacija se je že lani prodala po takratnem kurzu za 2050 fot. S tem denarjem se je začelo delo in so se poskrbele prve najpotrebnejše reči. Pri takih delih zgine denar kot bi pihnil. Vse hoče denar, vse tirja, — za apno, za spicanje, za lohnak, za les i. t. d. (Lesa smo tudi nekaj /beračili). Zdaj tirja zidar, zdaj altarist zdaj ceglar (opekar) i. t. d. — Hude, neprespane, strašne noči!! Zasloni bi se trudil popisati prestarašno stisko takratno. Pa tudi za uboge farane je huda. Vsak teden dvakrat pride vrsta za tlako na vsako hišo. Od 20. maja do 12. junija pa vsaka hiša vsak dan, da se je spet kannnja dovolj nakopalo in navozilo-.
Vrhtega je treba voziti les za cjmper (ostrešje), katerega zdeluje M. Plečnik iz Hotedršice z 8 delavci na farovški njivi pred cerkvijo. Dalje treba zmiraj več lesa in dil (desk) za armaduro.. Zdaj pa še drv za Ceglarja. Kar dobili smo nalašč Ceglarja, da nam za cerkev dela opeko doli pred mostom, poleg klobuča-rije. — To leto je žgal 4 peči. — Dalje je treba lepo belega kamna iz Petelin-skega jezera poleg Selc na Pivki za alta-rista Franccta Antonini, ki dodeluje veliki altar, da bo bolj cerkvi primeren. Treba dalje dan na dan peska; sreča edina., da še vode ni treba od daleč voziti, ker jame, katere smo nalašč zato pretečeno zimo skopali, — imajo zmeraj vode za malto dovolj.	(Dalje).
Pepo brez doma*
Kematižem me je lomu an lep cajt, taku de prov nism mogu s hiše, pej je pršu v našu vas tisti Luke z Avbera, tisti ke mrkancava ses švedskimi kapicami jen taku robu. Lih mimo moje hiše je pasav, kadar sem ot velikega trpljenja kričov: Jejzeska, jejzeska, oh jejzeska, kaku me boli! Luke me je čou jenu je zalklicou: Pepo, pej kej ti je, de cviliš, mar te Matilda kolje, zdej po novem leti?
Jen je pršu v hišu. Matilda me je sce-dila an malo fondača jen mu povedla, kaku nu kej. Pej je Luke odpru soju cu-
lu, potegnu ven anu flaškecu jen reku: Pepo, lubi muj Pepo, s tem gajstam se maži trikat na dan jenu u nedelju boš
že fl aj!
An taku je tiidi ratalo. Tri bote na dan me je Matilda f rigal a s tistem gajstam, ma taku je drgala, ku de bi frigala kamru za iiohcet. Saboto zvečer sm že biv pr Ni neti u Zgon iki.
Ta prva moja put je bla u Dutovlje na sveti Blaž. Sam seip šou, ke Matilda je mogla bet doma zaradi krave, ke jema stort vsak cejt.
U jetro je bla u Dutovljah cerkvena andoht, pod vasiju pej živinski semenj. Ni blo Buli ve kej. Popodan pej je biv dutovski pla,c kukr tržaški koršo. Vsega zludja so prodajali, ma je blo več betgarjev ku kupcov. Lir ni; provzaprov so, ma drzde, v na še h garšteh jeh ni. Kukr sam zagledou Nipeta sez Zgonika, ke je šou u oštarijo h Švabi, sm si mislu: Gvišno bo birma pr Švabi, kukr pred tfemi leti, ke je Ludvik ses Sežane bir-mov barona Fakuča. Tabot je blo dosti botrov, ma kapo botr je biv Nine sez Zgonika.
jKe sem vidu Nineta stopet u oštariju, sem hitu h inrkantam jen šem kiipu anu cajnu kolačov za birmu. Kadr sem stopu u oštariju, sem vidu Nineta pr mizi, ke jeh je tašne kjatu de so se vsi smejali, ž njem so ble še druži taki možaki, samo dveh ni telo bet: ne Ludvika ses Sežanč ne Fakuča; taka ni mogla bet birma, ke ne blo škofa ne birmanca. Tu je še Nineta taku razjezilo, de je hmalii ustov, je napregu, me povabu na karetu jen sva jo odfurala.
Nini je biv šaldo luštik jenu je zapo-jov:
Kolači so bli jen botr je biv, barona Fakuča pa zlodi je vzeu.
ren ter stopi par korakov bliže, »tudi jaz sem takih misli. Našim mladičem pustimo preveč peroti rasti; pristriči jih bo treba, kakor goskam. Tako so svojeglavni in vsi so enaki, kakor krajcarji, nobeden ni nič boljši. Glej ga, kakšen je moj Jurij! Kar čez noč mu je tako prišlo, in sam ne vem, zakaj. Kaj, če mu je tvoja Jera kaj «naredila» tedaj, ko je pred tisto nevihto kozolce po travniku prekucavala. Jaz bi ne rekel dvakrat. Če je le kaka čarovnica na svetu, tvoja babnica je gotovo med njimi. I ak je nekaj dnij sčm, da... Nobena pametna beseda se ga ne prime«.
«Saj pravim, da je tako«, kima šimen. «Pa... pa... Joža, čarovnica pa le ni moja Jera. Huda je res kakor sam zlodej, čarovnica pa ni; tega pa ne pustim, da bi tako govoril o moji stari, čeprav si Koren. Joža, ako bi bila ona čarovnica, gotovo bi me vzela kdaj s seboj na Klek. In vendar me doslej še ni!» In Žabar se je posiljeno nasmehnil.	(Dalje).
Lega Nazionale.
Leta 1890. je bila pod avstrijsko vlado ustanovljena «Lega Nazionale« (Narodna zveza). Delovala je povsod, koder so bivali Italijani pod Avstrijo: v Trstu in celi Julijski krajini, v Dalmaciji in na Trentinskem. Imela je velika sredstva in uspešno širila italijansko in iredentistično vzgojo. Vzdrževala je 33 ljudskih šol, 28 otroških vrtcev, 2 zabavišči, 8 večernih in strokovnih šol, 35 knjižnic. Vrhu tega je Lega dajala podpore drugim kulturnim organizacijam in napravam, ki so delovale za italijanstvo; dajala je tudi štipendije ubožnim dijakom.
Leta 1915, ob izbruhu svetovne vojne je Avstrija Lego razpodila. Ko so se Italijani zmagovito vrnili ob koncu vojne, je Lega 1. 1919. zopet začela delovati. Vrtec v Sv. Križu in v Sčedni je odstopila tržaški občini, tako tudi zabavišče pri Sv. Jakobu. Misli pa odstopiti občini še nekatere druge, n. pr. v Barkovljah.
V povojnih letih je Lega opustila ljudske šole, ker so itak vse državne šole italijanske. Tembolj pa snuje vrtce in zabavišča izven Trsta. Ona ustanovi vrtec ali zabavišče, potem pa dela na to, da napravo prevzame občina, Lega pa gre ustanavljat drugam. Delo Lege je zelo napredovalo in se razširilo v teh letih. Statistika za 1. 1927. izkazuje 77 otroških vrtcev (Scuole materne), v katerih je 4280 otrok; zabavišč (ricreatori) in društev (Doposcuola) je 14 z 2398 obiskovalci.
Piccolo je v članku, iz katerega smo te podatke vzeli, natisnil tudi zemljevid, na katerem so zaznamovani kraji, kjer
Lega deluje. Po tem zemljevidu je razvidno, da je zlasti okolica Trsta in Kras proti Vipavščini dobro zaseden z napravama Lege (Bazovica, Barkovlje, Prosek, Sv. Križ, Brežina, Opčine, Trebče, Sežana, Senožeče, Dutovlje, Tomaj,, Šentvid, Vipava, Komen, Štanjel, Ajdovščina, St. Peter, Postojna). V Severni Istri je pod Lego Bistrica, Mune, Krkavče, S. Pietro delFAmata, Račjavas. Zelo številne pa so Legine naprave v Južni Istri in na otokih.
ZANIMIVOSTI.
Stara cipresa.
V mehikanski vasi Santa Maria del Tule stoji cipresa, ki je brez dvoma veteran vseh dreves na zemlji. Ženevski naravoslovec Candole računa, da je drevo staro okoli 6.000, let. Že najstarejša izvest ja Mehike omenjajo to ogromno drevo. Cortez, ki je v letih 1519. do 1521. zavzel Mehiko, v pismu na španskega kralja omenja to cipreso. Njegova «armada», ki je štela le 400 mož, se je vsa senčila ▼ senci tega orjaka. Obseg debla meri 54 metrov, visoka pa je metrov! Kljub starosti in različnih rastlin, ki se po cipresi vspenjajo, je drevo še vedno mladostno sveže. Kakor vse kaže, hoče Še tisočletja stati pokonci. Domačinom je drevo nekaj svetega ter tudi ne tjopu-ščajo, dabi se podvzemala raziskavanja, ki bi drevesu mogla škodovati.
Iz nemftkega Gradca.
V Gradcu je umrl pred kratkim župan, ki se je pisal Kamnikar. Njegov prednik je bil Muhič. Torej še za župana nimajo ljudi nemškega izvira, ampak pristno slovenskega. Takih zgledov kar mrgoli po štajerskem in Koroškem.
O ti preljubi mir.
Ameriške Združene države so pred vojno izdajale vsako leto 240 milijonov dolarjev za oboroževanje in armado, zdaj pa dajo letno 580 milijonov. V enaki meri so poskočili armadni izdatki na Japonskem. Pa tudi razne druge države v Evropi trošijo zdaj za vojsko razmeroma več kakor pred izbruhom svetovne vojne.
Prezgodaj brad&t.
V okolici mesta Rio de Janeiro v Južni Ameriki se je baje rodilo dete z moško brado.
Odkod so vilice.
V starodavnih kronikah iz 1. 1050. po Kr. bere se, da je neka esearična iz Carigrada prišla v Benetke na obisk. Pri jedi je rabila vilice. Benečanom je to ugajalo, pa so od svojih ust mero vzeli in vilice delati začeli. Imenovali pa so to novo orodje z grškim imenom «pei-ron», kakor je govorila cesarična. še dandanes rabi se v benečanskih krajih in v Trstu beseda »peron» za vilice.
ll!!llll!IIIIlnlllllllllllllllllllllllll;il!lll!ll!llllllllllllll9IIIIIIIUIIIIIIIIIIIKI!l!lll1IIIIIIIIIIIIItlll!ltlllllM
MAIvI OGLASI
VELIKA ZALOGA papirja, papirnatih vrečic. Uvoz in Izvoz na vse kraje Po ugodnih cenah. Tvrdka Gaatone Dolinar, Trst - Via Ugo Polonio 5.
VELIKO POSESTVO pri Ajdovščini s hišo in zemljiščem se proda. Pojasnila pri upravi «Mali lista«.
iooooraoooicMooaoooo
B^je pa vi kupujete obutev?
Najboljšo čevljarnico t Trstu ima
Matija Palior
Trst — Via Aroata 10 — Trst
LASTNA IZDELOVALNICA
Čevlji delani samo na roko
Tvrdha znana po vseh pode-želshlh sejmih.
Velika izbera.
Q	Prijazna	postrežba	—	Zmerne	cene.
Hooaaaoaocmiaiaaaaaai
Socialni vestnik.
Najemnine v Trstu se ne smejo zvišati. 24. febr. je termin za odpovedi do 24. avg. Zveza hišnih gospodarjev je izdala na gospodarje okrožnico, naj ne odpovedujejo stanovanj drugače kakor v slučajih, katere našteva dekret od 16. junija 1927. oz. tozadevne min. naredbe. Istočasno poziva Zveza gospodarje in upravitelje, naj ne dovolijo premenitve stanovanj, kadar stranke nameravajo zaslužiti «buona uscita». To se mora preprečiti. Kdor pride v stanovanje, naj pride brez posebnih stroškov.
Na Švedskem je nedavno štrajkalo 45.000 delavcev, med njimi 18.000 žagarjev. Lastniki žag so sploh ustavili obrat.
Monopol na žito bodo v Rusiji odpravili. Kmet se vztrajno upira, oddajati pridelano žito po nizkih uradnih cenah, ker mora orodje in druge potrebščine razmeroma veliko dražje plačevati.
Na Nemškem štrajkajo kovinarji. Zahtevajo 15 pfenigov na uro večjo plačo. Gospodarji se ne udajo, češ da je gospodarski položaj tovaren tako slab, da ne prenesejo tovarne novih izdatkov. Bati se je, da potegnejo iz cele Nemčije kovinski podjetniki skupaj in zapro delavnice. Na ta način bi bilo molijon ljudi brez dela.
Krščanski socialisti v Sloveniji imajo precej dobro organizacijo. Delavstva je organiziranega pod krščansko zastavo okrog 10.000 oseb. Veliko' pristašev je tudi izven organizacij; cenijo vse pristaše v delavstvu na 25.000. Pri volitvah v Delavsko zbornico 1.	1927. je dobila
krščansko socialna lista 17.000 glasov. (»Jugoslovanska strokovna zveza« (naslov kršč. soc. sindikata v Sloveniji) ima 5.300 članov. Delavsko prosvetno društvo «Krekova mladina« v Ljubljani šteje 800 rednih članov. Delavski list (»Pravica« se tiska v 2200 izvodih.
Po čem je lira ?
Dne 17. februarja si dal ali dobil:				
Za	100 diiiarjev		33.10	L
»	100	čeških kron	55.85	»
)>	100	franc, frankov	74.15	»
))	100	švicarskih fr.	362.75	«
»	100 nemških mark		447.—	»
»	100	avstr, šilingov	262,—	»
))	1	dolar	18.50	»
»	1	angleški funt	91.60	»
Tajništvo in naša pošta.
Tomšič Alojzij — Bač. Odredbe glede poklica veljajo za vse države. Ostane pa v veljavi določba, da se sme izseliti v Severno Ameriko le 3800 italijanskih državljanov; to število je zasedeno že za več let.
Gregorčič Miha — Poljubin. Vam bila likvidirana vsa vojna odškodnina in sicer zadnji znesek (1300) meseca decembra. Za vas smo že večkrat posredovali.
Župna cerkev v Batujah. Konkordat se nahaja na finančni intendanci pod Mod. 2. N. 203690; manjka še računski izvleček Zveznega zavoda v Benetkah, Izvleček si oskrbi direktno finančna in-tendanca.
I. Poklar — Podgraje 77. Morate nam poslati bolj natančne podatke: ime vašega očeta, dan dekreta, s katerim vam je bila dovoljena pokojnina, in št. pokojninske knjižice.
B. A. Belsko. Jasno je, da pritiče vam orodje. Pobrigati pa se morate sami. Če je proces končnoveljavno dovršen, vam to ne bo težko storiti. Pobrskajte najprej na Sodniji v Postojni, potem še v Trstu.
Gorenje pri Divači. Dopis v neki ju-sarski reči nam ni dovolj umljiv. Za domačine utegne biti vse jasno, a za druge bravce treba vse jasno in določno popisati.
Landol. Nekaj smo skrajšali; boste že razumeli, da je bilo potrebno. Se priporočamo še!
vina, po L. 1.20 za komad trt namiznega vina. Na prodaj so sledeče vrste:
Bela vina: rebula, malvazija, laški rizling, beli sauvignon, zelen in tokaj.
Črna vina: Merlot, domači in kraški refošk, refošk iz Faldis, modra frankinja, marzemino, coudere 7120 in kabernet.
Namizne vrste:	rdeči moškat, žlaht-
ni na, boldon, juljevka.
Naslov ravnateljstva razsodnikov je — Gorica, via Trieste 43. —- v prostorih kmetijskega potujočega urada.
Pridelovanje čebule.
Čebula uspeva najbolje v gorkem, rahlem, bolj lahkem svetu, ki se je gnojil prejšnje leto. Če je zemlja jako težka, se ji mora primešati nekoliko cestnega prahu, peska ali apna. Dobro je, če zemljo, kjer hočemo pridelati čebulo, že v jeseni prekopljemo ali preorjemo. Čebulo je treba sejati koncem februarja ali začetkom marca, bodisi v vrste ali raztreseno. Seme je treba z grabljami nekoliko zagrebsti in zemljo nato z deska-j®	Lepa	kniJŽltica
mi .Potolči- Ko so rastlinice skalile, je||je kras s{ovenske hi5c> Pa ni do. treba presaditi čebulice na deset do Ig	y
petnajst centimetrov narazen. Še prej j® >olj’ <ia imas v hiši mnogo knjig dobimo čebulo, če sejemo seme mesto l|) treba je, da so vse vezane, kajti na prosto, v zimske gredice (pod steklo), i S samo tako se bodo dolgo ohranile, in ko so rastlinice napravile tu tri listke, j| Kje naj bi jih vezali? y Katoliški
II!II>II!IIIIIIIIIII1II!II!IIIIIIIIIIIIII!III!IIIII!IIIII!IIIII!II!IIIII!IIIIIIIIIIIIIII1I!IIIIII||||||||||!II|||!IIIII!!||||!
Duhovnik išče za takoj
Kuharico
ki mora biti obenem prvovrstna gospodinja. Ponudbe z naslovi zadnjih služb na upravo „Mal. lista.«
l!!!l!!ll!ll!ll!l!!tl!l!ll!ll!!l!lllll!!l;!llll!llllll]l!!i:iliil!llii!!lllll![||[|[||!!ll!ll!l!ill!llll!illll!!l![|l!l![|!l|[
Ižsšel je
ŠTOKOV
VEDEŽ
za leto 1928 cena v platno vezan L. 3.6D
P O 55 O H I
Velika zaloga mrtvaških oprem 1.11. in III. razreda. 25°/0 ceneje kot povsod drugod. I. Saksida - Dornberg 3.
jih presadimo na prosto. Posebno se priporoča tudi dveletno pridelovanje čebule. V ta namen se poseje seme mese- J ca julija ali avgusta prav gosto na gredico, v zemljo, ki ni močno gnojena. Tu se razvijejo prvo leto le drobne čebulice. Te čebulice je treba pred zimo pobrali in shraniti v gorkem in suhem prostoru, kejr ne čutijo ne mraza, niti ne gnijejo. Naslednjo pomlad se posadije te čebulice v primerno pripravljeno zemljo, že poleti se ta čebula lahko rabi. Da je treba zemljo okoli čebule tu pa tam ople-sti, tega menda ni treba praviti. Čebulo se mora brati iz zemlje, ko je listje porumenelo, in ob suhem vremenu. Dobro je, če vpletemo čebulo v kite ter jo na zračnem kraju obesimo, da se bolje posuši.
tiskarni v Gorici, Biva Piazzutta 18. s H
Gospodarstvo.
Oddaja sadnih drevesc in mladih trt.
Kmetijski urad v Gorici sporoča vsem kmetovalcem goriške dežele, ki se zanimajo za sadjerejo ter vinorejo, da oddajajo v Gorici deželni razsadniki sadna drevesca najfinejših vrst in sicer po sledečih cenah: breskve po L. 3 za komad, hruške, črešnje in slive vse po L. 3, jabolka pa od 3 do 4 lire. — Kdor kupi nad 100 drevesc, ima 10% popusta.
Cene trtam, cepljenim na aimerikanski podlagi, so L. 1 za komad, trt za navadna
Konkurenca. Hamburg še vedno noče nehati od škodljive konkurence proti Trstu, češka trgovina se vedno bolj obrača na Hamburg. Sedaj bodo Čehi dobili tam še posebno prosto luko. Namerava se zvezati s prekopi Hamburg od reke Labe do Odre in prav do Donave, tako da bi s Češkega kar na ladjah plulo vse blago k morju; vodna pot je pa zmerom cenej-š» od železne. Celokupni čehoslovaški promet' preko Hamburga je petkrat večji nego preko Trsta. Pri tem se opaža sko-ro nerazumljivo dejstvo, da gre mnogo blaga, ki je namenjeno na bližnji vzhod, preko Hamburga. In to kljub temu, da bi bila pot preko Trsta krajša za celih 4300 kilometrov!
Cestna.uprava. Uprava cest 1. razreda se bo izročila posebnemu ((Avtonomnemu cestnemu podjetju«, ki bo prevzelo vse oskrbovanje dotičnih cesta.
Vino čaka v kleti. Vesti iz Istre se glase tako, da kmet ne more vina prodati, čeprav bi ga rad, ker mu gre trda za denar. Ni kupca, pravi kmet. Ni pivca, toži gostilničar.
Cene v Tržiču.Od 15. februarja veljajo sledeče uradno ukazane cene: Riž 1.70, 1.50; testenine 2.70, 2.60; govedina 5.80, 7.40, 10; sir 14; polenovka «Hammerfest» 4.80; oljčno olje polufino 7.80, semensko navadno 5.50; sladkor 6.50,	6.70;
kava Rio fina 21.40, «Santos» dobra 22.50, «Portoriko» fina 29; mast ameriška 7, domača fina 9, II vrste 8.20; slanina domača 7.80, ameriška 7.60; surovo maslo tolminsko 19. drugo 15.40; koruzna moka 1.25; fižol gališki 2; mleko 1 L, na dom 1.10; ječmen debel št. 10 2 L, srednji št. 5 2.30; cikorija «Frank» 100 gr. 1.40, 200 gr 2.55, 500 gr 6.40; kisla repa 1 L; grah domači 2.80; kruh v kosih po 200 gr 2 L kg, v kosih po 500 gr. 1.85 L kg.
Illll!ll!ll!ll!llilllllllllllllllilllllil!!llllll!ll!ll!llllllll!!!!llill!!llll!!ll!l!llll
Slamoreznice
in več sto raznovrstnih nožev (klinj) za slamoreznice. Velika izbera modernih PLUGOV svetovnoznane tovarne EBER-HABDT. Jamči se za dobro in lahko oranje vsakega pluga; na željo se da plug tudi na poskušnjo. — V zalogi imam tudi obračalne pluge.
Matija Valenčič, Ribnica s. Št. Peter na Krasu.
Ill!llllil!!lllllll!ll!lllll!ll!lllll!!lllli!!lll!!llll!l!illl!lill!l
Jakob Bevc
urarna in zlatarna
TRST, Čampo S. Giacomo št.5
(Podruž. Sv. Mar. Magd. zgor. štev, I.) ZLATO kupuje v vsaki množini po najvišjih cenah.
KRONE plačuje više kot vsi drugi. ZALOGA raznovrstnih ur in zlatenine.
pl!ll!l!llillllll!IJ!il!lll!ll!|]il!!]!!|[|||||||||il!lilll!l||j||lllll!ll![illlllilllill!lllli|l!||||i!l!llitE
Zobozdravnik
Idr. Sardoč	D.	1
s	§t
orcCSnipa
v Trstu	|
S visli.R.Imbiriani I6S9I	1
M	^
(Prej via S. Giovanni)
od 9-12 in od 3-7.
ACOUA DELLALABARDA
proti izpadanju las. Vsebuje kinin in je vsled tega posebno priporočljiva proti prehladu in za ojačenje korenin. Stekle-nica po 6 lir — se dobiva v lekarni Ca-stelkuiovic.h, lastnik F. BoUafio, Trst, Via Ciuham 42. — V Gorici, Via Cardueci 9 pri Fiegel.
Orgle, klavir,
kompozicijo podučuje absol-virani konservatorist, slovenski skladatelj. Naslov v uredništvu.
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiHiiiiiiiHiiininiiiiiHiiiiiiiiifiiiiiliiiiiBiBj|D-
Zobozdravniški ambulatorij
Dr. G. LAURINSICH
TRST — Yia del le Sette Fontane 6 — TRST
Izvršuje točno vsako delo z zlatom in kavčukom. - Slovencem z dežele poseben popust za potne stroške.
Govori se slovensko.	Delo zajamčeno.	Gene ljudske.
Odprto od 9-13 in od 15-19 - Ob nedeljah od 10-12.
forcessinB
Cevljartiica
odlikovana« Parizu in Genovi 1924. z veliko premijo, diplomo in zlato svetinjo
via Caprin 5 pri Sv. Jakobu
Trst
Trsti
Tipografia Fratelli Mosettig — Trieste.
Zima prikima ptičke spodi. Do Forcessina človek hiti.
Kdor zmrzovati noče v nogč, hitro nabavi čevlje novč.
Cena je prava, dobro blago. Vsi Forcessinu hvalo dajo.