Brez naslova
Ko pridem spet domov,
tedaj bo prav gotovo že svoboda.
Pod mostom ho kot vedno šepetala voda,
a jaz šla tiho bom mimo tisoč grobov.
Kot vedno, se bom vsedla v naslanjač,
zamišljeno 'bo zrla name mati —
če še ž i v i . . .
Jaz pa s pogledom bom objela hkrati
še goi^ke se kadeče razvaline bajtic in palač,
na kakžnem kamnu bo še k r i . . .
Tedaj pa na dvorišču se bo smejal otrok
in to smeh naših delavnih rok,
nas mladih vseh!
Ko pridem spet domov,
ne bo več časa za solze
izmed grobov...
253
Vse bolj nam bo bledel spomin
na kri, dim.
In naše še utrujene roke
že bodo vile jeklo
in bodo lile st€Sklo
za steibre v novi svet mladine brez dkov.
Justinka Petemelj-Nada
SPREMNA BESEDA
Pričujoči izbor iz slovenskega anonimnega narodnoosvobodilnega pesništva
vključuje štirinajst/ avtorjev — golo naključje je, da jih je enako število, po sedem
iz vsake od omenjenih dolin — ki so se poskušali v verzih in si prizadevali v njih
oblikovati svoja čustva in občutja: slutnjo približajočega se vojnega viharja, odločenost
za boj proti sovražniku, obsodbo domačih izdajalcev, stis'ko in bolečino
ob itzgubi njihovih dragih, a vendar vse to z vročim upanjem in trdnim prepričanjem
v svobodo.
Gre za poseben ipojav med NOB, ko so ljudje vseh slojev in z najrazličnejšo
izobrazbo množično dokazovali svojo iskreno privrženost idejam in ciljem narodnoosvobodilnega
gibanja» ne le s ,puško v roki, ampak tudlj s požlahtnjeno, iiesniško
besedo. Včasih je bila sicer nebogljena, okorna, toda tudi taka je dokazovala svoj
obstoj, ko sta bila slovenski narod in jezik obsojena na smrt.
Čeprav je nekaj avtorjev, ki so okupacijski čas takoj zaznamovali v verzih,
je očitno, da je iz prve polovice NOB ohranjenih, če n0 tudi napisanih precej manj
besedil kot iz druge, nekako od kapitulacije Italije naprej. Verjetno so jih v začetku
res manj pisali, saj je bilo prebivalstvo ohromljeno in tudi tisk, ki je bdi
precejšen pobudnik za nastajanje množičnega anonimnega NOB pesništva, še ni bil
tako razširjen. Pozneje se je ta dejavnost raizmaknila, in četudi so žrtve še padale,
so ipo propadu Italije in drugem zasedanju Avnoja ljudje vedno težje pričakovali
zmago NOB, kar je tudi vplivalo na intenzivnejšo vključitev vanj lin sodelovanje v
njem. Ni redko, da je bilo tudi sestavljanje verzov dokaz tega sodelovanja. Pa ne
samo to. Tudi oblika najglobljega osebnega upora in izraz najbolj zatajene bolečine.
Pri tem gre za imena, ki so sicer ugotovljiva, toda literarnemu občinstvu v
glavnem neznana, saj je večina avtorjev, ki je z NOB oživela, z njegovim koncem
tudi umolknila. Le redki od tistih, ki so pisali že prej ali nadaljevali tudi pozneje,
so se prizadevali izleviti se iz anonimnosti in prebitil v zahtevnejše ali vsaj širše
literarne kroge.
Tudi v Selški in Poljanski dolini smo torej odkrili štirinajst avtorjev*, ki so
s svojimi pesemsikimi besedUi prispevali svoj delež k slovenskemu anonimnemu NOB
pesništvu, vendar ni rečeno, da jih ni še več. Mogoče pri dosedanjem delu še nismo
iimeli sreče, da bi zvedeli zanje. Med nje sodi npr. Florijana. Njeno ime je zapisano
ob pesmi Na delo! Prvi dve ikitici ise glasita:
Pač rod naš dolgo že ječi. Na delo urno vse hitimo,
pod jarmom krute sužnosti, hrabre žene in mladina,
za gorami zarja nam žari, za blagor domovine te,
znanilka lepših, boljših dni. ljube slovenske žemljice.
(SM, Gtradivo, str. 525)
* Gre za delo, v okviru zjnanstvene teme Slovensko nairodnoosvobodilno pesništvo
1941—1945, ki ga vodi prof. dr. Boris Paternu na katedri za zgodovino slovenske
književnosti pri FilozoMa faiktilteti v Ljubljani.
254