Štev. 8.	V Ljubljani 1. avgusta 1879.	Leto IX.
NaroS-nina ae naprej plačuje
«Ua u-redniit-vu ▼ Lingar-jevih ulicah h iS. it. 1 r LJubljani.
Časopis s podobami za slovensko mladino.
fTsrijàtelj preljubi!
Prišli smo domóv A Od knjig in zadiiblih r Ljubljanskih zidóv. Zdaj suknjo ogrni, Pokrij si glavó, lu palico primi
Ter pojdi z meno. Po stàzi hodiva,
Ki vije se v hlad, Kreni va pod goro,
Tam vidiš jo zäd. Pod hribom prisöjnim ')
Vse giblje, živi, In 8olnca se v petji
Glasno veseli. Nastavi pod bukvo
Zeléno uhó, Kaj ptičja beséda Oznanja takó!
Chi j ! zeba2) prepóva
In vólga3) je vmés ; A vender je zgorel Vže lótoànji krés.
Tam pili sinica
V grmóvji na glas, A détel ti kljuje, Da sliši ga vàs. In tam črnogMvček4)
Na véji sedi, Otröke ClovéSke Modrosti uči: „Poslušaj mladina. Ti hčerka in sini Kaj ptica prepeva Vesela z višin." „Ne išči brez mero Na svéti blagä ; Le čćsar je treba, To Bog naj ti da."
') Prisöjno, préko soliica ležeče; sonnenseitig. ') Ščinkavec.
Kobilar. ') Schwarzplàttchen,
„Jaz nijsem nikoli Ki tèi ni oral; A vsega mi Oča Obilo je dàl."
„V kočijah se nijsem
Še vòzil nikdàr ; A v gnézdi sem svojem Le jaz gospod&r."
Josip KarLa.
Vojaka in razbojnik.
(Stara basen.)
Prijél razbójnik je vojaka dva, Teh zbežal jeden je, a drugi ne, Postàvil se inu, hrabro se je branil, Razbojnika je treščil ob zemljo. Ko v travi mrtev ležal je razbójnik, Plah lin se vrne ter izdere mèè, Zavpije: „kje je? kam je šel razbójnik? Naj zvó od mene, koga je napadel!" ToväriS hrabri mu odgovori: „Vpijat! da prej si kričal mi takó, A ne podplatov kazal na bojišči, Z besedo glasno bi pomögel bil Nadvladati sovražnika. — Zdaj m61či, In vtekni meč, ki vže ga tróba nij ! Junak z jezikom biti je lelikó ; A t èie je, boriti ae x roko."
Sv. P ... ar.
„Za slavo se mnogo Ne klanjaj ljudém, Če zdravega spanja Željan si oèém."
„Nedolžnost ohrani,
Ostini vesél, Ob tem zadovöljen, Kar bodeš prejel."
Prigovori.
Priden človek ima kruha; Glad mori samó lenuha.
Kjer je lenöba, kjer postavänje, T&mkaj je blizu hudo dejanje.
Kdor ne spoštuje starih ljudij, Täk se pod zemljo mlàd izgubi.
Nägel bodi, kadar kàm hitiš, Ali pazi, da se ne vsopiš.
Ljubezen, veselje do kake stvari Najvćčjo tež&vo v lehkóst premeni.
Poštenje in pravica zvenčita, kakor zvón, Zvijalca in lažnika sovraži ta in ón.
Sv. P ... ar.
Uboga Marijca.
Marijca, ljubezujiva deklica, irnajoč do dvanajst let, bila je Mi ubožnega tesarja, ki je živel v nekej vasici na Štajerskem. Ubogi tesar je imel Se četvero manjših otročičev. Casi so bili slabi, draginja velika in težko je bilo očetu kraha zaslužiti, da bi hranil petero otrok. Zató je morala Marijca od hiše, da si pri tujih ljudéb poišče vsakdanjega kruha. Da-si še mlada, bila je vendar čvrsto dekletce, in ni se bala, da bi ne mogla kruha dobiti; zatoraj je šla k nekemu kmetu, da bi mu krave pasla.
Vsacega jutra na vse zgodaj gnala je uboga H&rijca kmetove krave v bližnjo gčro na pašo. V tem, da so se krave pasle, sedela je ona v senci košatega hrasta in je plela nogavice svojej mlajšej sestri ali pa lične košarice, ki se jih je pri očetu plésti naučila. Tako je živela Marijca vsak dan in je bila srečna in zadovoljna. Znala je, da siromaštvo ni sramota in bogastvo tudi še ni sreča. Bogat je le tist, kdor je zadovoljen, kdor veselo dela in se ne boji trpljenja.
Bilo je necega vročega poletnega dne 1798. leta. Solnce je pripekalo in zelò je bilo soparno. Marijco, pod hrastom sedečo, spanec premaga, odloži delo na stran, zadremlje ter kmalu trdo zaspi. Ko se zopet prebudi, vidi, da so se krave izgubile. Zelò se tega prestraši. Hitro vstane, gre najpred v góro navkreber, potem zopet nizdolu, hodi na vse strani, zdaj na desno, zdaj na levo — ali zastonj, krav ni, pa jih ni. Misli si, da so krave znabiti samo odšle domčv, ker jim je pot dobro znana, zatorej pobere svoje stvari in gre proti dómu. Ali motila se je uboga Marijca ; krav tudi domi v hlevu ni bilo. Kaj naj stori ubogo dekletce? Jokajoč stopi pred gospodarja ter mu pové o nesreči, ki se jej je zgodila. Ali gospodar je bil surov in neusmiljen človek-Bésen skoči po konci, popreti jej z debelo pestjó ter reče: „Da se mi takój pobereš izpred oči ter greš iskat živinčet, a da se mi ne vrneš, predno jih ne najdeš. To ti povem, ako mi ne pripelješ krav domóv, vse kosti ti zdrobim in potàrem!"
Lačna in trepetajoč od strahd se vrne Marijca v góro izgubljenih krav iskat. Solnce je že zahajalo in noč se je že približevala, da pride Marijca do bližnjega gozda, v katerem ni bila še nikoli. Misleč, da so krave tù sem zašle in se izgubile, gre v gozd v pogledat, ki je bil z gostim grmovjem zaraščen-Zemlja je bila močvirna, in debela megla se je vzdigovala od tal k višku, da se ni videlo niti najvišje drevo pred človekom. Dolgo je hodila Marijca po neznanem gozdu, ter je tako daleč zašli, da ni več znala nazaj. Trudna id spehana ne more več dalje. Nogi ju bolita od hoje, lačna in žejna je, a nima-ničesa, da bi si utolažila glad in žejo. Pod nekim hrastom pade na zernljó, ter se glasno joka, a nikogar nt, da bi jej obrisal solzfee. Pozno je že, vse počiva, povsod je mirno in tiho, samo Marijčino srce je polno solz in bridkosti. Dolgo je zdihovala in jokala uboga sirota zunaj pod milim nebom v temnem, zapuščenem gozdu. Naposled jo premore sèn, dene desno rokó pod glavo ter kmalu čvrsto zaspi. Ali tudi v spanji ni imela sladkega počitka; grozovite sanje so jo mučile vso noč.
Kmalu potem, ko je surovi kmet Marijco pognal od hiše, prišle so krave same domóv. Kmet si je mislil, da se zdaj Marijca povrne. A motil se je.
8*
Nastala ja noč, debela megla je pokrivala vso vas, a Marijoe ni äe od nikoder. Ko je bila že temi in so se ljudje spravljali že k počitku, pošlje kmetič nekoliko sosedov, iskat sirote Marijee. Vso noč so jo iskali po bližnjej góri, kjer je navadno pasla krave, ali zastonj, nikjer je ni bilo in sosedje se vrnejo druzega jutra domóv brez Marijee. Ko oče to slišijo, bili so v velicih skrbéh. Na vse strani je iščejo. Mnogo vaščanov se napravi še enkrat z ubogiui očetom na pot, pretaknejo vse kotove, ali ne pomaga nič, Marijee ni, pa je ni.
Ko se Marijca druzega dne prebudi, bilo jo je strah in grčza velicega gozda, v katerem ni bila še nikoli poprej. Vstane izpod hrasta ter poskuša preko debelo zaraslega grmovja poiskati si pravi pot. Lakoto si je nekoliko utolažila z jagodami, ki si jih je nabrala v gozdu, ali strah, ki jej je stiskal srcé, ni jej dal zaželjenega mirü. Mislila je na preteče besede srditega gospodarja, še bolj pa na svojega nesrečnega očota, na zapuščene brate in sestrice.
Tekla je, kolikor ste ju nógi nesli, preko trnjevega grmovja in po močvirnem zemljišči — a nikjer ni bilo nobenega póta, nobene stozé niti sledd človeških nog. Splezala je na najvišja drevesa, vpila iz vsega grla in prosila ljudi v pomoč, a od nikoder nobenega glasi.
Nebó se je pooblačilo in okoli póludne je začelo deževati najpred le po malem a pozneje čedalje bolj in bolj. Uboga Marijca je bila premočena do kože. V votlem hrastovem drevesu je morala vedriti. Tu se je polasti nekak čnden strah in gróza, tresla se je po vseh udih, in to je trajalo do večera. Ko na večer dež nekoliko preneha, zleze iz votlega drevesa, ter gre dalje. Kmalu pride do neke votline pod veliko skalo, kjer je bilo nekoliko suhe zemlje. V to votlino se potisne ter kmalu čvrsto zaspi. Spala je vso noč, in prebudi se še le zjutraj, ko je bilo solnce že precej visoko na nebeškem obzorji.
Prebndivša se, čuti se slabo po vsem telesu. Komaj da še vstane ter poskuša, kako bi svoj pot nadaljevala. Še nikoli ni tako pobožno molila kakor to jutro. Da-si je poprejšni dan zelò deževalo, bilo je vendar zelò vroče in soparno vreme. Marijca si natrga zopet nekoliko jagod, moli svoje vsakdanje molitvice, ki jih je na izust znala, ter gre potem dalje po širocem gozdu. Ves pot jo je trgalo po glavi in huda žeja jo je trpinčila. Telesne moči so jej opešale in solzé v oč0h so se jej posušile, kajti jokati se ni mogla več. Zdajci se jej zdi, kakor da bi začelo v gozdu nekako svetlejše postajati. Vse svoje moči zbere, ter spleza na visoko smreko. O veselje! tu zagleda, daje že blizu kraj gozda. Naglo spleza z drevesa ter hiti, kolikor more, proti ónemu kraju, od koder se je svettilo.
Z veliko težavo je dospela kraj gozda. Zna se, da je bila zelò trudna in spehana; ni čudo tedaj, da pade onemogla in brez vse zavésti na zemljo pod neko drevo. Vročina je bila huda, cvetice so vele povešale k tlam svoje glavice in vsaka živalca si je iskala hladnega kotička, da bi se skrila pred pekččimi solnčnimi žarki. Tudi najzdravejši in najmočnejši človek bi bil moral onemagati pod žgččo vročino, koliko bolj mala in šibka Marijca, ki je že dva dni trpela lakoto in žejo, k temu pa še toliko bridkosti, da bi jih še celò odraščen človek ne mogel prestati.
Iz gozda prišedši, mislila je, da najde kako vas, kjer bi dobrih in usmiljenih ljudi prosila za svèt in pomoč. A temu ni bilo takó. Pred njo je stal visok hrib, a nikjer nobene hiše niti živega človeka. Ko se nekoliko od-
počije, poskuša dalje potovati preko visocega hriba. Ali komaj je hodila dober četrt ure, začuti, da jej pojemljejo moči, ter so ne more dalje geniti. Udje obnemorejo iu Marijca se zgrudi na tla ter obleži.
ćrui oblaki se priženč po nebu in bilo je slutiti, da bode huda ura. In res se kmalu stemi kakor po noči. Bliski sukajo po nebu in grom bobni, da človeka strah in grčza izpreletava. Čedalje bolj se sliši gromenje od bližnjih gorà in dež se vlije, kakor bi mu bili vsi duški odprti
Tiho in mirno leži uboga Marijca, tresftč se po vsem telesu od strahu in grčze, v znožji visocega hriba ter pričakuje v tej strašnej nevarnosti svoje osóde. Zdajci se zabliska, kakor bi bilo vse v ognji, strašno zabobni in vtem hipu trčšči v bližnje drevo. Marijca bleda kakor smrt, vsa premočena in z razmršenimi lasmi kleči ter moli k Bogu, da bi se je usmilil in rešil njenega trpljenja — Nevihta preneha. Solnce se zopet pokaže na jasnem nebu in vsa uarava je, kakor prerojena.
Tudi Marijci se zdi, kakor da bi dobila novih moči. Poskuša vstati, a vendar ne more. Po vseh udih čuti strašne bolečine, če se le količkaj premakne. Zahajajoče solnce razlije svoje poslednje žarke po okrepčanej zemlji. Vse se vzdiguje in veseli novega življenja. Le v Marijčinem srci ni veselja; čutila je, da se jej smrt bliža v tem pustem, zapuščenem kraji. Na večer je bilo zelò hladno, in Marijco je stresal mraz po noči kakor še nikoli poprej. Mislila si je, zdaj prihaja oni trenotek, da se preselim v boljše življenje. Nebó je bilo obsejano s svitlimi zvezdicami in mesec je plaval med njimi, kakor da bi prešteval te prekrasne lučice na nebeškem oboku. Proti jutru zaspi uboga Marijca iu se prebudi, ko je solnce že davno razlivalo svoje svitle žarke po hribih in dolinah. Lačna in žejna je, a nima ničesa, da bi si utolažila glad iu žejo. Zdajci sliši v bližini izpod sive skale studenec žuboreti. Poskuša se k njemu spldziti, da bi si žejo ugasila, ali o joj! nogi ste ju tako otekli, da jo zaboli po svem telesu, kadar koli nogč premakne. Poskuša po rokah se do studenca pripliziti, a tudi to jej ni bilo mogoče, ker je bila preslaba. Sreča, da vsaj solnce ta dan ni preveč pripekalo na ubogo Marijco.
Še le peti dan okolu pčludne bližala se je ura Maričijnega rešenja. Nek pastir je tam v obližji kozé pasel. Ko gre memo nečega jarka, da bi razkropljene kozč skupaj spravil, zasliši iz daljave milo zdihovanje. Pastir postoji in posluša, ali se morda ne moti. In res, žalostni glas se je ponavljal. Takój gre proti čnem kraju, od koder se je slišalo milo ječanje in kaj vidi pred seboj ? O Bog ! pred njim leži uboga Marijca vsa v nesvéstji. Bilo je videti, da se bori s smrtjo. Oči je imela zaprte, lica so bila bleda in vsi udje so bili otrpćli. „Uboga deklica," zavpije prestrašeni pastir, „kako si prišla tu sèm na ta kraj!" Marijca takój odprè oči, ko zasliši človeški glas, milo pogleda pastirja ter ga zaprósi požirek hladne vode. V tein hipu steče pastir do bližnjega studenca in jej prinese v prstenej posodi vode, da si sirota Marijca ohladi žejo. Potem skoči hitro po jedno kozo, pomólze v skledico malo mleka, podrobi vanj črnega kruha, ki ga je imel v torbici, ter prosi ubogo deklico, da bi jedla. Marijca to rada stori ter kmalu toliko okreva, da se zavé. S solzami v oččh pogleda blažega človeka, ki se jej je prikazal kakor mila zvezdica na nebeškem obzorji. Ob kratkem mu pové vse, kako se je ž njo godilo, ter mu toži hude bolečine, ki jih čuti v nogah. Pastirja zaboli
srce, ko vso to čuje in solzé mu zalijó oči, ko vidi kako ste nogi otekli ubogej Marijci. Skušal je, da bi jej čevlje izùl, ali zastonj, oteklina je bila taka, da ni bilo mogoče jej obdtala spraviti od nog. Videti je bilo tudi, da se nog že prisid poprijemlje. „Tu ni, da bi človek odlašal," misli si pastir, zadene Marijco na hrbet in jo nese dobro uro daleč v bližnjo vas k svojim staršem. Vsacemu se je oko solzilo, kdor je videl ubogo Marijco v tolikih bolečinah, in vsak si je prizadeval, da bi jej kaj pomagal. Ženejo takój slečejo in v suho obleko preoblečejo, mehko posteljo jej dadó in jej strežejo s tečnimi jedili Tudi pošljejo hitro po zdravnika in njenega nesrečnega očeta, ki je bil šest nr hodä od tega kraja. Vsak bi jo bil rad vzel v svojo hišo.
Druzega dno pride ubogi oče od velike bridkosti ves pobit. O da bi bili videli, ljubi otroci, ubozega očeta, ki ni imel mird ne pokoja, odkar se mu je bila izgnbila njegova ljuba Marijca. Dan in noč jo je iskal po vseh bližnjih in daljnih krajih, ter ni zatisnil očesa od velikih skrbi in žalosti. Veselje, da je zopet našel svojo preljnbo hčerko, se ne da popisati — Ali to njegovo veselje ni imelo dolzega obstanka, izpremenilo se je v veliko žalost, koje videl, koliko njegova Marijca trpi. Vsi so jej lepo stregli in na njo pàzili, ali Marijca ni preboléla hudih bolečin, umrla je, ko je še celih štirnajst dni mnogo trpela.
Nu, dolgo ni živel tudi ubogi oče. Žalost mu je razjedala dušo, in kmalu se je razbolélo tudi telo, — prišla je smrt in ga preselila góri v nebesa k njegovej Marijci Za ostale otroke so skrbeli dobri in usmiljeni ljudjé.
--It*» t.
Pošteni zdravnik.
Bil je v jutrovih deželah vladar, ki je imel na svojem dvoru zdravnika, Honaina po imenu. Da-si je bil zdravnik zelò poštena dnäa, vendar mu Sultan, njegov gospodar, ni zaupal. Ker je bil Honain kristjan, bal se je Sultan, da bi ne bil za njegovo smrt podkupljen od grškega cesarja, kar bi Honain na podlagi svoje vere tudi lehko izvršil. Sultan, bojčč se za svoje življenje, sklene izkušati zvestobo svojega dvornega zdravnika. Ostra je bila ta izkušnja. Pokliče ga namreč necega dne k sebi v sobo in mu reče: „Honain, hudega sovražnika imam, ki mi streže po življenji, a dokazati mu ne morem njegove zlobne nakäne. Ali izmislil sem si nekaj ; prehiteti ga hočem v njegovem zlobnem dejanji, in ti mi moraš to izvčsti. Poslušaj me tedaj, kaj ti pravim. S strupom mi ga moraš spraviti s poti. Napravi tedaj hud strup, ki bo imel to lastnost, da človeku gotovo življenje vzame, a ne pusti na njegovem mrtvem telesu nobenih znamenj kacega ostrupljeuja."
„Gospodar", odgovori Honain, „učil sem se pripravljati samo take stvari, ki človeku bolezen odvračajo in mu življenje podaljšujejo. Ko sem stopil k tebi v službo, nisem si mislil, da bodeš kdaj kaj druzega od mene zahteval. Ako želiš, da se tvoj ukaz izvède, prosim te, da me odpustiš iz službe in jaz grem v drugo deželo nabirat si ved o zdravilstvu, ki mi so do zdaj še neznane."
Iz tega Sultan takój spoznd, da bi se Honain njegovemu povelju rad odtegnil. Reče mu tedaj: „Stvar, katero sem ti zaukazal, ne sme se odlašati, in moj ukaz se mora brez odloga izvésti"
Zdravnik Honain se temu brani, ne brinčč se za Sultanovo pretenje.
To Sultana z eld razjezi. Takój ukaže svojim služabnikom Honainavječo peljati ter jim tudi naroči, da strogo päaijo nanj in da skrbno opazujejo vsa njegova ravnanja.
Z mirnim prepričanjem v svojem srci, da sramota le v pregrehah tiči, nikoli pa ne v käzni, prenašal je Honain potrpežljivo nezasluženo kazen. Delo mu je olajäevalo bridke ure v jetnišnici. Prelagal je namreč grške pisatelje v arabski jezik in pisal razlaganja o Hipokratovih spisih. To je trajalo leto dni. Čez leto in dan ga pokliče Sultan zopet pred sé. Na jednej mizi je bilo nakupičeno obilo zlatä, na drugej polno dragocénih oblačil, a na tretjej obilo različnega orodja, ki je bilo namenjeno trdovratnim jetnikom v trpinčenje na tez&lnici.
„Dovolj časa ti je bilo," nagovori ga Sultan z ostro besedo, „da si razmišljal o mojem ukazu. Ne verujem, da bi samega sebe tako sovražil, ter bi se še dalje ustavljal mojej volji. Izbéri si tedaj : mojo milost in obile zaklade, ki jih vidiš pred soboj, ali pa ostro kazen in trpljenje, ki se ima izvršiti z orodjem, pripravljenem na čnej mizi."
„Kar sem rekel, rekel sem," odgovori Honain s krepko besedo, „da so mi znani pripomočki le v podaljšanje človeškega življenja, a nikakor ne 6ni, ki ga krajšajo. Moja osoda je v tvojih rokah; — ne bojim se nobenega trpljenja 1"
Zdajci se Sultanu razvedri obraz in s prijazno besedo reče svojemu zdravniku: „Bodi miren, Honain! hudobni dvorjani so te dolžili nezvestobe do mene, a po ostrej izkušnji sem se prepričal, da imaš pošteno in zvesto srcé. Prestal si bridko izkušnjo in svoboda ti bodi! Samo to te prosim, da mi poveš, kdo te je nagibal k temu, da nisi izvršil mojega ukaza?
„Gospodar!" odgovori Honain, „težko mi je bilo tvojej volji se ustavljati, ali moja vera in moj stan ste me silila k temu. Kerščanska vera mi ukazuje tudi sovražnikom dobrote izkazovati, in prepoveduje mi toliko bolj ónim škodovati, ki mi niso storili nikoli nič žalega. A zdravilstvo, iznajdeno v blagor človeškemu življenju, rabiti se ne sme v pogubo njegovo. Razven tega moramo še zdravniki, predno stopimo v svoje delovanje, javno priseči, da ne rabimo nikoli stvari, človeškemu življenju nevarnih."
„To so izvrstni zdkoni važe vere," odvrne mu Sultan; „takej veri ne morem odrekati svojega spoštovanja, ker ima taka plemenita načela."
Jos. Lavrić.
Pravično povračilo.
Janez je bil sin premožnega kmeta na Gorenjskem. Oče mu so umrli, ko je bil deček komaj sedem let star. Mlada vdova, Janezova mati, se je morala drugič omožiti, da bi posestvo popolnem ne propadlo brez gospodarja. Pred zarčko se je moralo vse posestvo in vse gospodarsko orodje popisati, da bi se pozneje vse zopet sinu povrnilo, kadar postane polnoléten in sam prevzame gospodarstvo. Ker pa, kakor star prigovor pravi, nesreča nikoli ne miruje, tako tudi tukaj ni mirovala ; gospodarstvo je bolj in bolj propadalo in poslednjič pograbi nemila smrt tudi novega gospodarja.
V kratkem nastopi Janez svoje gospodarstvo. Videč, da mnogih reči ni, ki so bile zapisane v zapisniku, nikakor ni hotel škode imeti, zatorej je silil
ubogo mater, da mu mora vse 5ue reči povrniti. Uboga mati s solznimi očmi prosi nečloveškega sina da jej naj prizanese ker manjkajočih stvari povrniti ne more! Ali materine solzč niso ganile neusmiljenega sina. Od hiše spodi ubogo mater, a predno gredò, prodä jim vso obleko, še celò posteljo in vse, kar so imeli svojega. Ljudém je bila sinova trdosrčnost velika gnjusoba in tožili so nečloveškega sina božjej pravici Ubogo materino sreé bi bilo žalosti počilo, ako bi je ne bili sosedje tolažili.
Nov gospodar Janez si na videz nekoliko opomore ter svojo kmetijo v dober stan pripravi. Posestvo je zopet lepo napredovalo. Ljudjé so bogatega Janeza spoštovali in njegovo trdosrčnost do matere kmalu popolnem pozabili.
Ali božja kazen ne počiva ! Blagoslova božjega ni bilo pri hiši in Janez je moral propasti. Izpolnil se je prigovor, ki pravi: „Očetov blagoslov otrokom zida bije, a materina kletev jih do tal podira." Tudi Janezovo gospodarstvo se je podrlo do tal. Nevedoč se je zadčlžil in ker ni mogel dolgov o pravem času poplačati, prodali so mu upniki vso imovino. Dražba se je imela vršiti necega dne meseca avgusta v domačej hiši. Ljudje se obilno zberò. Vročina je bila velika. Zaradi tega želi sodnijski uradnik, da bi se prodaja vršila na dvorišči. Hitro prenesò staro orehovo mizo pod košato hruško včn na dvorišče. Dražba se pričnč.
Zdajci zapazi uradnik, da se kupci natihoma nekaj skrivnostnega pogovarjajo. Badoveden, kakšne pogovore imajo, ustavi dražbo in vpraša ljudi, kaj se na tihem razgovaijajo. Nihče si ne upa stvar razjasniti. Naposled dobi nek prileten možanec pogum ter začnč vse to pripovedovati, kar smo slišali poprej o neusmiljenem sinu Janezu. Sodnijski sluga pa še pristavi, da so še prav dobro Bpominja, kako je pred 1& leti ravno na tem kraji kakor danes prodajal svojino uboge zapuščene matere. Tudi sosedje temu pritrdijo ter rekó, da je to očitna kazen božja in pravično povračilo za sinovo hudobijo.
Ljubi moji otroci! spomnite se večkrat na to resnično prigodbo in se nikoli ne pregrešite nad svojimi starši. Ne žalite jih zdaj, ko ste še mladi, a slušajte jih tudi pozneje, kadar vam kaj dobrega sovetujejo. Spoštujte jih ter jim prejete dobrote po moči povračujte. Kako veselo je videti hvaležne otroke, ki s svojimi starši prijazno, v miru in sreči iSivé do njih poslednje ure, a še celò po njihovej smrti se z veseljem in hvaležnostjo spominjajo svojih staršev. Tacih otrok je ljubi Bog vesel in izpolnila se bo nad njimi obljuba četrte zapovedi božje. Taki otroci bodo dolgo in srečno živeli, a po smrti se bodo pri dobrem Bogu v nebesih s svojimi ljubimi starši veselili.
Leopoldina Krmik.
Breskve.
(Iz francoskega.)
Delavec, prišedši necega dne iz mesta, prinesel jc svojim otrokom petero lepih breskev, kakoršnih še nikoli niso videb'. Strmčč gledajo otroci rudeče, s tenkim mahom pokrito ovočje (sadje) ter so ga zelò veseli.
Oče so svojim štirim otrokom dali vsacemu po jedno breskev, a jedno je dobila mati.
Z večera, ko so se otroci spravljali spat, vprašajo jih oče, kako so jim breskve dišale.
„Dobre so bile, ljubi oče," reče najstarejši otrok, „imajo prijeten, sladek in kiselkast okus. Koščico sem spravil, hočem jo vsaditi, da bom tudi jaz imel tako drevo."
„Dobro,0 rečejo oče, „vidim, da misliš na prihodnost, kakor vsak priden gospodar; to je pametno od tebe."
„Jaa sem svojo breskev snedel," zavpije najmlajši otrok, a koščico sem stran vrgel, in mati so mi dali še polovico od svoje. Oh ! bila je tako sladka, da se mi je kar razcedila po ustih."
„To ni pametno," rečejo oče, „ali ti si storil kakor otrok, in tojetvojej döbi primerno. Imel boš v življenji še mnogo priložnosti, da rabiš pamet, kakor se človekn spodobi."
Nato reče drugi sin: „Jaz sem koščico pobral, katero je moj bratec proč vrgel, razklal sem jo in pojedel jederce, ki je tudi sladkò kakor oreh, a svojo breskev sem prodal ter za njo dobil toliko denarja, da lehko kupim dvanajst druzih pri prvej priložnosti, ko pridem v mesto."
„Glédi ga, pametnjaka!" rečejo oče z glavo kimajoč," res jako pametno od otroka. Daj Bog, da bi ne bil druzega kot trgovec!"
„A kaj ti Tone?" vprašajo oče. — Tone odgovori: „Jaz sem nesel svojo breskev sosedovemu Martinku, ki ima mrzlico; ni je hotel vzeti, a položil sem mu jo na posteljo in odšel sem."
„O, dobro, dobro!" rečejo oče; „kateri izmed vas je svojo breskev najboljše obrnil?"
„Tone !" zavpili so. otroci jednoglasno. — Tone je molčal, a mati so ga objeli in poljubili s solznimi očmi.	Pmlocenil B. F.
Spijoči Jezušček.
Bila je zgodnja pomlid. Svetej družini vNazaretu je primanjkovalo drv. Ko torej sv. Jožef necega jutra seže po sekiri, da bi šel v gozd iskat drv za kurjavo, takój je pridni Jezušček tudi na nogah, poišče svoj kčšek, ter gre s svojim ređnikom iz dòma. V gozdu obedva pridno delata : sv. Jožef z dobro nabrušeno sekiro drevesa podira in veje seka, a mali Jezušček jih nosi na zeleno trato ob kraji gozda, da bi jih potem zvozila domóv. V mali košek pa hoče na vse zadnje Jezušček nabrati še drobnih tresäk, da bi ljuba mati Marija imela tudi kaj te drobnine pri rokah za podkurjavo. Od pridnega dela in tekanja so mlademu Jezuščku plamtéla nedolžna ličeca kakor rndeča jutranja zärija ; ves truden in poten se vsede na mehek mah pod neko smréóico, poleg katere je rasla tudi prijazna breza. Ptički so tako ljubeznjivo ščebetali, da se Jeznščku malo zadremlje, nasloni se v smrečjej senci na mehek mah in kmalu sladko zaspi. Ko mah, smrečica in hreza Jezuščka spati vidijo, silno se raz-veselé. Želčč, da bi svojemu mlađemu stvarniku kolikor mogoče ustregli, požene mah prelepe cvetice iz svojih koreninic, da bi imel Jezušček lepšo posteljico ; a smrečica in breza nagnete svoje goste vejice k tlam, ter naredite okoli njega zelen, hladen šotorček. Ko se Jezušček prebudi in vidi, kako mu so mah, smrečica in breza postregli, zelò je tega vesel, vzdigne svojo desno ročico in jih blagoslovi. Zato se zdaj o svetem božičnem času rabijo otroci mah za jaslice, in postavljajo na sv. Telesa dan Ijudjé smrekove mlaje ia brezove veje ob cestah, koder hodi procesija.	Poii. Rod. Podrautmtki.
Šolarska k sv. Duhu.
S krepkim glasom zapojimo, lil zaupno vsi recimo: Pridi, pridi sveti Duh!
Prvi dar nam daj modrosti, Vir presladkih vseh blagósti ; Pridi, pridi sveti Duh!
Umnosti nam žari vlijaj, Srca k dobremu zavijaj; Pridi, pridi sveti Duh!
Dar nebeški tvoj'ga svéta, V stiskah naj pomoč obéta; Pridi, pridi sveti Duh!
Daj moči k svetósti pravi, V vsakej zmàgati skušnjavi; Pridi, pridi sveti Duh!
Daj, da lehko se učimo, In lepó Bogu služimo; Pridi, pridi sveti Duh!
Daj pobožno nam živeti, Po svetosti hrepeneti; Pridi, pridi sveti Duh!
Daj nam v strahu ti služiti, Po otročje te ljubiti; Pridi, pridi sveti Duh!
Miloljub.
Kar danes lehko storiš, ne odlašaj na jutri.
Trgaj cvetke, ko cveto, Jutri morda zvénejo; Cvet se posuši, — Hitro čas beži!
Daues priliko imaš, Mnogo delo da končaš ; Jutri morda ne, — Zdaj podvizaj se!
Dobrih del poprimi se, Da kesàl ne bodeš se, Ko prepozno bo — Ure minejo!
Hipa zamudite ne, Vsacega porabite, Opominjam vas — Hitro mine čas!
123 Poljaki.
Znam, da ga ni med vami, ljubi otroci, ki bi ne bil že slišal, kako Btrašna osoda bi bila skoraj zadela prestolno mesto Dunaj, ko ga je Kara Mustafa 1683. leta s strašno silo od 200.000 m6ž in s 300 topovi oblégal. Slabo bi bilo našej občnej očetnjavi, ako bi se bilo Turkom ta pot posrečilo Dunaj vzeti, in to bi se bilo tudi zgodilo, da ni prihitel Avstrijcem na pčmoč poljski kralj Sobieski II., kateri je s svojimi hrabrimi Poljaki razgnal divje čete ne-vernikov. Bila pa je tudi takrat še zlata döba poljske slave, na katero se še zdaj vsak Poljak e ponosom spominja. Ali vsled vednih domačih prepirov razpadlo je staro poljsko kraljestvo, in prorokovalna beseda Koscinskega: „Finis Poloniae!" (konec je Poljske!) velji še za naše čaae, ker nekdajna Poljska je morda že za vselej iz površja Evrope izginila.
Poljaki prebivajo dandanes pod tremi vladarji in sicer v Rusiji, Avstriji in Prusiji. Dežela, v katerej Be nahajajo v Avstriji, imennje se: Galicija; a v Prusiji : Slezija in Poznanj. Njih število maša 9,492.160 duš, katerih polovica odpada na Rusijo. Da-si se tudi nahajajo pod tremi vladarji, vendar je njih mejsobna zveza dosti tesna, in prav lehko je dobiti književne izdelke, ki se izdavajo v jednej državi, tudi v drugej in nasprotno.
Glavno središče poljske književnosti je kraljeva Varšava, ki šteje 252.000 prebivalcev. Na Nemškem je kot poddružno središče mesto Poznanj s 56.000 prebivalci, a na Avstrijskem mesti Levov in Krakov. Levov, kjer se pa že tudi dosti Husinov nahaja, šteje 87.000 prebivalcev, a v Krakovu jih je le blizu 50.000. V zadnjem mestu nahajamo tudi slavnostno akademijo, ki je že mnogo storila za rdzvoj poljske književnosti.
Zgodovina poljske književnosti sega daleč nazaj v prejšna stoletja. Vsled tega premorejo Poljaki mnogo raznovrstnih knjig. Zlasti vsako izvrstnejšo angleško, francosko, italijansko, nemško in celò madjarsko knjigo najdemo že prevedeno v jozii poljski.
Izmed premnogih poljskih pisateljev najbolj znan je gotovo preslavni Kraszewski. Ne samo, da je vse, kar piše, lepo in izvrstno, temveč tudi plo-dovitost njegova skoraj da ne najde prispodobe. Slavni pisatelj poljske bibliografije K. Estreicher je naštel njegovih književnih del že blizu do 600; a v pretočenem letu obhajala se je tudi petdesetletnica njegovega književnega delovanja, katere se je udeležila tudi večina ruskih učenjakov. Izmed mnogih pesnikov gotovo prvo mesto zaslužuje Mickiewicz in Slowacki. Izmed učenjakov dela vsemu Slovanstvu posebno čast zvezdoznalec Kopernik, kateri je prvi začel učiti, da ne teka solnce okoli zemlje, nego le zemlja okoli solnca.
Najžalostnejše za vsacega Slovana je, da se Poljaki le malo brigajo za ostale Slovane; nu pa tudi tu so nekatere izjeme. Takó postavim je spisal \V. Bogustawski zgodovino Lužičkih Srbov. Zmorski je preskrbel prevod nekaterih srbskih närodnih pesni ; Cjrvl je prevèl iz francoskega knjigo : Slovani pod turško in avstrijsko vlado ; Nak?ski je načrtal : S6sede narodov slovanskih; Pawinski zgodovinsko-närodopisni obraz „SeTbia", a drugih spisov, ki bi se bratovsko ozirali na druge Slovane, bi sedaj le zastonj iskali Pozabiti se pa ne smé, da je bilo v začetku tega stoletja prav dosti slovansko zavednih možev, kakor so : Linde, Potočki, Surowiecki, Čarnoeki, Rakowiecki, in da je
bil tudi zbiratelj „Kranjskih nirodnih pesni" gospod Emil Korytko poljske narodnosti.
Za poljsko mladino do sih dob še ni pisalo mnogo pisateljev. Znamenitejši poljski časopis za mladino je „Otročji prijatelj", ki je začel od leta 1861 po jedenkrat na teden izhajati. Vseh časopisov poljskih je bilo 1877 L 151, od katerih jih izhaja 58 v Varšavi, a 24 v Poznanjskem.	—ki—.
trtice iz ruske zgodovine.
(Po Nestoru priohßuje A. K.)
Svetopolk ubije tri svoje brate. (1015—1019. I.)
Boris, ne našedši Pečenčgov, povrne se z vojsko, in pride vést k njemu : „otec ti je umrl." Gčrko se je plakal Boris po otci, a družina otčeva mu reče: „ti imaš družino otčevo in voje ! Pojdi, sèdi v Kijevu na stol otca svojega!" On reče: „ne bodi meni položiti roko na brata svojega staréjsega; če mi je otec umrl, to mi ti bodi v otca mesto." To slišavši voji razidó se od njega, a Boris ostane sam z družino svojo na Alti réki. Ali Svetopolk, izpolnivši se brezzakčnja, pošlje k Borisu in reče: „hočem s tobéj ljubezen iméti, in dodam še k temu, kar imaš od otca," mislčč, kakó bi ga pogubil. A Svetopolk pride po noči v Višegrad in skrivije pokliče k sebi nécega Putšo ter više-gridske boljirce in jih vpraše: „ali ste moji z vsem srcem?" — „Glave moremo položiti zi-te," odgovoré Putša z Višegradci. On jim reče: „ne povédite nikomur, nego idite in ubijte brata mojega Borisa !" Obétajo mu to stvoriti. Poslini pridejo po noči na réko Alto, kjer je bil Boris, in podstopivši bliže, zaslišijo blaženega Borisa, pojočega zajdtrenjo, kajti bila mu je uže vést, da ga hotó pogubiti.
Kadar se je Boris pomčlil, lčže na pčsteljo, in evo, napidejo, kakor zveri, okolo šat5ra, ter ga nasdnejo s kopji in prebčdejo Borisa, a slugo njegovega Jürija, padšega ninj, tudi prebodejo ž njim. Ta mladčnič je bil rojenji ogersk sin, ki ga je ljubil veliko Boris ter vzložii nanj grivno ') zlito veliko, v katerej je stil pred njim, ter izbili so tudi še druge mnoge od družine Borisove; a Juriju temu nijso mogli naglo snéti grivne, ter zatd usekč njega glivo, in takč snemé grivno a glivo odvržejo proč. Borisa zavijč v šatbrno plitno, vzložč na kóla ter ga odvezč (odpéljejo) še dihajočega. Kadar Svetopolk zvé, da še diše, pošlje dva Varéga, ter eden njiju izvlčče meč iu mu ga zasadi k srcu.
Svetopolk, ubivši Borisa, pomisli v sebi, kakč bi pogdbil tudi Glèba, ter pošlje povèdat Glébu, kateri še nij znal o smrti otca svojega: „pridi naglo! otec te zove; nij zel<5 zdrav !"
Naglo vséde Gléb na konja ter otide v Kijov z milo družino; kajti bil je posldšljiv otcu. Ali uže na poti mu pride vést iz Novega Grada od Jaro-slava: „ne hodi v Kijev! otec ti je umrl, a brata Borisa je ubil Svetopolk." Slišavši Gléb o smrti otca in brata svojega, zaplače zelč in začne moliti; ali nahčdoma pridejo od Svetopolka, poslini mu na pogubo, in po njih povelji Glèba umori Torčin, njega pSvar.!)
l) Gri v na, veriga; die Kette.
*) Pövar — vàra, kuliar: variti, kuhati.
Potem ubije Svetopolk Se trećega brata, Svetoslava, ki je bil zbézal v Ogre ; a ubojniki so ga dohitéli. Zdaj začne Svetopolk premišljati : „pobijem vse brate, in primem vläst rusko sim." A kazen se mu je uže bližala iz Novega Grada.
Novogràdci dadé Jaroslavu obilo vojske ter on otide na Svetopolka. A tndi Svetopolk pristròji brez čisla vojske, Ruskih in Pečenegov, ter izide proti LjtSbčn. Brata stojita oM proti sebi po obéh bregovih Dnépra, ter nijso sméli ni ti na óne iti, a ni dni na té. Takó sta tri mésece stala. Zgodi se, da začne vojevoda Svetopolkov, jezdé poleg bréga, karati Novogradce: „käj ste priäli s tem hromcem ?" (Jaroslavje bil hrom.) „A vas, ki ste sami plotnfki, *) prisilimo hrame tesati naSe." Novogradci, to sliSavSi, rekó Jaroslavu: „jutri se prevezSmo nänje; če kdo nb pojde z nami, sami ga poséèemo." Bilo je uže v zämraz. ') Svetopolk je z vojsko stil mej dvema jezeroma in pil vso noč z družino svojo. K svitu se Jaroslav z vojsko prevčze, a Novogradci potem odrinejo ladije od brega, in poidó proti sebi ter se sestópijo na mèsti. Bila je seča zlà, in Pecenégi nijso zaradi jezera mogli pomagati Svetopolku, ter Novogradci pritisnejo Svetopolka z družino k jezeru, da vstdpijo na léd, in oblomi se ž njir ii léd ter zmagovati začne Jaroslav, a Svetopolk zbeži v Léhe (Poljike). Jaroslav sède v Kijevu na stol otčev in dédni. Bil je tedaj Jaroslav lét dvajseti in osem.
Drago lóto pride Svetopolk zopet na Jaroslava z Boljeslavom, kraljem lédskim (poljskim). Jaroslav z Varégi in Ruskimi prestrčže Léhe (Poljike) na reki Bugi. Imel je Jaroslav krmllca ■) in vojevodo, po imenu Budi, ta začne ukärjati kralja Boljeslava, govoreč: „s treskó ti preb6demo tolsti trebuh!" Kajti bil je Boljeslav velik in težek, da ni na konji mogel nij sedeti, a bil je umen, ter je rekel dražini: „če vam tega uk6ra nij žal, jaz jedini poginem!" Vséde na konja in vbréde v réko ter za njim vflji njegovi. Jaroslav se nij utegnil izpčlčiti, *) in potolče Boljeslav Jaroslava. ki ubeži sè Stirimi možmi v Novi Grad, a Boljeslav vnlde v Kijev sè Svetopolkom. Lédska vojska se razvede po mestih. A skoraj se pokaže Svetopolku, da so trdi taki gostje, in nkaže izgnati Léhe. Tedàj pobegne Boljeslav, oplénivsi Kijev, in pride v svojo zemljo.
Kadar je bil Jaroslav pribézal v Novi Grad, hotel je uže iti za morje, a Novogradci mn nijso dali, rekoč: „hočemo se i Se biti z Boljeslavom in Svetopolkom I"
Začnd zbirati novce in vojsko ter pokličejo Varége. Svetopolk, bivSi brez Boljeslava, kadar je zvédel, da ide brat niuj, zbeži v Pečenčge, skliče tam silo težko, ter z njó pride na Jaroslava. Srečata se brata na bregu Alte réke. Bilo je v petek, in jedva se pokaže sobice, sestópijo se obóji, in priččla se je sééa, kakerSne Se nij bilo v ruskej zemlji. Sékali so, za roke se grabčči, in trikrati so se posprijéli, da je kri v doHne tekla.
K večeru Jaroslav premore, a Svetopolk zbeži. Mej beždnjem napade nanj straSna groza. Kosti so mu razslabéle, da nij mogel sedeti na konji, ter nosili
') Plotnik je, kdor dela pioti; tudi tesar.
J) Z&mraz, začetek mraza.
Ermilec je učitelj : krmilo, Steuerruder.
') IzpóUiti se: svoj polk (vojsko) v bojni ród postaviti.
so ga na nosilili in prinesli k Bréstju. A on je rekel : „pobegnite z menój ; ženiS za nami!" A nij bilo nikogar v sléd gonečega, vender so bežali ž njim. A on je ležal v nemoči. Vzdigoval se je in kričal: „evo, žen6! Pobegnite!" Nij se mogel trpéti na jednem mèsti, in takó je prebežal lédsko zemljo, gnan z božjim gnévom, ter je prišel v pust kraj mej Léhi in Céhi, kjer je izpro-vrgel svojo dušo.
Jaroslav se vrne v Kijev; a dolgo še nij bilo mini po ruskej zemlji. Péto leto se vzdigne drug brat Jaroslavelj, Mèstislav, knez Tmutorokanjski, in pride nànj z vojsko. On je bil hraber in izkušen v bojih. Jaroslav je tedaj bival v Novem Gradu, in pozval je Varége ter odšel na brata. Snideta se pri Listvenu. Mèstislav je z večera vpčlčil svojo družino ter postavil Séverce v čelo proti Varógom, a sam je stài z družino svojo po obéh krilih. Kadar pride doč, bila je temà in bliski in grom in dež. Beče Mèstislav družini svojej: „pojdimo ninje!" Ide Mèstislav, a Jaroslav proti njemu. Sestópi se čelo, Séverei z Varégi, in trudili so se Varégi, sekajčč Séverce; a potem nastopi Mèstislav z družino ter načne sekati Varége, in bila je séèa silna, a svetili so bliski, blesketalo se orožje, ter bila jo groza velika in sééa silna in strašna. Jaroslav je zbežal potolčen. A Mèstislav pošlje k Jaroslavu, rekčč: „sèdi ti na stoli svojem v Kijevu, ti si staréjgi brat; a meni bodi ta stran Dnépra!" Od tega časa je mej brati bil mir. A kadar je Mèstislav umrl, 1036. 1., potem je bil Jaroslav samovlästec ruskej zemlji.	(Dulje prib.)
3) v ponočnjake, ki so po dnevi navadno skriti in samo po noči letajo okoli; 4) v metuljčke, to so najmanjši in po številu najmočnejši metulji, ki imajo dolge, ščetinaste tipalnice in zelò tenko truplo. — Metulj, ki ga imate denes v podobi pred seboj, prišteva se k somračnikom ali veščecem. Ta metulj ima celoroba, nenazobčena krila. Prednji krili ste pepelasti s tremi črnimi progami po sredi, a zadnji ste rujavkasto sivi. Zadek je črno in belo pasast. Gosenica tega metulja je zelenkasta, rujavo in belo progasta, ter živi na boru, smreki in jelki, kjer je večkrat zeM škodljiva. Ta velika sovražnica borovemu drevju se pokaže najpred po listji ter lazi potem tudi po vejah. Pokončajo se te gosenice, ako se po letn pridno pobirajo in otresajo ter potlej
Priredepisno-natoroznanske pelje.
Borov veščec.
Med metulji je svilni prelec jedini metulj, ki donaša človeku obilo koristi, drugače so nam vsi drugi metulji manj ali bolj škodljivi. Po velikosti in življenji delimo metulje: l)v dnevnike, to je take, ki letajo po dnevi, najrajše pri solnčnem svitu ; 2) v vćščece ali somrač-nike, to so taki metulji, ki letajo navadno le v somraku;
pomoré. Dobro jo tuđi, aio se po zimi, v poznej jeseni ali zgodaj v pomladi iz gozda, v katerem se je vgnjezdil ta Škodljivi mrčes, pograbi nastilo prav do čistega in se sežgč, a to zaradi tega, ker se gosenice v nastilu rade zapredejo. Iz mešičkov, v katerih gosenice kakor v grobu počivajo in spé, izleti metulj, ki zaleže jajčeka, iz katerih se potlej gosenice izvalé. Metulji letajo le zvečera in po noči okoli, a po dnevi mirno čepe na skoiji borovega drevja. Jajca ležejo med razpokano skorjo.
Vsi veščeci švigajo kakor strela hitro po zraku, a to navadno le v mraku, nekateri tudi pri belem dnevu. Za hitro in vztrajno letanje jim služi močno, debelo truplo, in ozki pa dolgi prednji krili. Zadnji krili sto kratki, ter ste s prednjima po dlakovem šopku zvezani. Tipalnice imajo ti metulji večjidel kratke in v sredi debelejše nego na koncéh.
Strupene rastline.
Od meseca junija do avgusta cvetè'po naših vrtih precej visoka rastlina, ki nosi v vrhu enojnat, mnogoeveten grozd vijoličastih, vignjavih ali višnjavo belih cvetov, ki imajo visoko čelado. To je pravi oméj, preobjéda, lisjak ali vrajnica (Aconitum NapéUus, echter Eisenhnt). Ta rastlina ima iz več, répi podobnih gomoljev sestavljeno črno koreniko. Énojnato steblo je poraščeno s temnozelenimi, svetlimi, dlanasto 5 do 7 krat razcepljenimi listi. Plod obstoji iz treh narazen stoječih mešičkov, ki se po -dolžini razprezajo ter imajo v sebi ostro, trirobato, strupeno zrnje. Prava preobjeda je zelò strupena rastlina, posebno njena korenika. Kaste le po višjih gorah in planinah; po vrtih jo sadé zavoljo lepšega. Te rastline imamo po več vrst; nekatere imajo rumeno, pisano ali tudi belo cvetje in so vse strupene.
BazhMnik ali pasje zelišče (Solinum nigrum, schwarzer Nachtschatten) je zelišče, ki raste ob cestah, omejkih, po grobljah in neobdelanih krajih prav pogostoma. Bela, vitka korenika, ki se s svojimi vejnatimi koreninicami obširno razprostira, poganja k višku stoječe, štirirobato vejnato steblo. Zelišče je enoletno, malo kosmato in preko 3 decimetre visoko. Peceljuati listi so jajčasti in zamolklo temnozelene barve ter imajo jako neprijeten duh. Beli cveti so podobni krompirjevim cvetom, so pa mnogo manjši iu stojé v peceljnatih češnljah ob stranéh stebla in vejic. Plod so svitločrne, kakor grah debele jagode. Sok teh jagod je rudečkast, sladko - kiselkastega okusa, diši neprijetno iu naredi bolečine v želodcu, omotico in krč. Kure in race poginejo od takih jagod. Cvetè meseca julija do oktobra. Cvetje, zrele in nezrele jagode vidimo ob enem na tej rastlini.
Grenkoslid ali grenkosladni razhüdnik (Solànum dulcamara bittersüsser Nachtschatten) je polngrm in raste ob vodah in po mokrih gozdih! Njegove veje so zelnate, ležč na tleh ali pa se spenjajo. Jajčasti listi so pri dnu mnogokrat srčasti, najvišji so tudi suličasti. Vijoličasti cveti so nekoliko nazaj zavihani in krompiijevim cvetom podobni ter stojé v stranskih kimastih nepravih kobulih. Male jajčaste jagode so škrlatno rudeče, po katerih človek ako jih zavžije, močno bljuje. Grenkoslàd je omotno strupena rastlina; njegove veje imajo s prva zoprno grenek, a pozneje osladen okus.
jt	J. KaUk.
DESazne Kratkočasnice.
*	Umirajoč kmet je svojo poslednjo voljo tako-le zapisal : „Ničesar nimam, dolžan sem mnogo, a to, kar še ostane, zapuščam siromakom.
*	Nekdo je imel mlin in gostil nico, skupaj pod jedno streho. Necega dné mu pivci očitajo, da ima premajheno mero za pijačo, katero jim prodaja. „Nič ne goljufam," reče jim posestnik ; „za kolikor imam v gostilnici pre-majheno mero, za toliko imam večjo v mlinu, kadar vam in sebi merim."
*	V nekej družbi so pripovedovali, da je nek Človek stavil, da ne bode 24 dni niti najmanjše stvarce jedel, pa da je stavo tudi dobiL „Za denar tudi jaz kaj tacega naredim," reče neka zvita buča v veselej družbi. „Kako to ?" vprašajo ga njegovi tovariši. „Prav leliko," odgovori <5ni, „ker po noči bi jedel, a po dnevi bi spal."
*	Zakaj niso vaši zvonovi lepše vbrani," vpraša meščan bližnjega vaš-čana. „I zato, ker jih imajo le neumni otroci v rokah," odgovori kmet.
Slovstvene novice.
*	DragoljubcL Zbirka poučnih pripovedek. Nabral in spisal Ivan Tomšič, učitelj na c. kr. vadnici v Ljubljani. Zvezek I. — Tako se imenuje najnovejša 94 strani debela knjižica v 8°, ki obsega 40 mičnih povestic za našo slovensko mladino. S to knjižico je ustanovljena podloga tako imenovanej „Knjižnici za slovensko mladino;" zatorej naj bi vsak, kdor premor».-, podpiral to obče koristno podvzetje. Drago-Ijubci veljajo trdo vezani s platnenim hrbtom 45 kr. in se dobivajo pri „Vrtčevem uredništvu" kakor tudi pri knjigarju Giontini-ju v Ljubljani.
*	Slavček. Zbirka šolskik pesmi Vglasbil Anton Nedvéd, c. kr. učitelj godbe. Prva, druga in tretja stopnja. V Ljubljani. Natisnil R. Milic 1879. — Tako se glasi zbirka šolskih pesni, ki jih
je dal v treh ličnih zvezkih na svetlo naš obče znani skladatelj A nt. Nedvéd, Take zbirke je bilo živo potreba v našem domačem slovstvu ter mislimo, da jo bodo naši slovenski učitelji z velikim veseljem pozdravili. Cena L in II. zvezka je vsacemu po '20 kr.; III. zvezku 30 kr.
* Slike za hrvatske i slovienske poviesti za gradjanske i više djevojačke učione. Prema školskoj osnovi sestavio Janko Tomić, učitelj više djevojačke učione u Karlovcu. — Tako se imenuje 138 strani debela knjiga v 8°, ki je velike važnosti za vse óne, ki uče zgodovino v ljudskih šolah. Mi to knjigo živo priporočamo vsem ónim, ki so hrvatskega jezika zmožni.
Uganke.
1)	Kdo nam na oči kri pije?
2)	Po morji hodi. pa si nog ne zmoči. Kdo je to?
3)	Katere verige so se same skovale in razkovale ?
4)	Spredaj kakor česelj (glavnik), v sredi kakor jagnje, a od zadej kakor srp. Kdo je to?
5)	Vsa krava črna, samo tiebuh ima rumen ?
6)	Dokler je živ, hrani žive, a mrtev žive nosi ?
7)	Sto prstov, pet krstov, a samo štiri duš; kaj je to?
8)	Lesen pes na potoku laje?
9)	Majheno, okroglo, beži iz temnice v temnico, ter ves svet obide. Kaj je to?
10)	Kaj je močnejše od morja?
11)	Kaj je močnejše od valov?
12)	Kaj je močnejše od zemljo?
13)	Manjše kakor mačka, a višje kakor ti; kaj je to?
(Odgonetke uganek v prihodnjem Usta.)
LISTNICA. Gosp. —ki.— v A. : Z «uličnim delom založeni, nismo Se mogli vseh Valih spisov pregledati. Storili bomo to zdaj o počitnicah in Vam potem svoje mnenje razodel!. — Zaporski v Lj. : Vaia pesen „Tujček* ne ugaja v tej obUki naäemu listu. Treba bi vso predelati. S časoma Vam kaj boljžega Upod peresa poteče. — J. Ò. K. v Lj. : Nekoliko Vaših umotvorov porabimo sčasoma v naSom listu. Hvala I — R. K. v K.. : Vaie poslovilo nam je prepozno doSlo za denainji list; pa tudi tacih stvari „Vrtec" ne sprejema.
Izdatelj, založnik in urednik Ivaa Toašič. — Natisnila Klein in Kovač (Eger) v Ljubljani.