121 Naši dopisi. V Gorici 10. apr. — Tukajšnji listi popisujejo ovacijo, katero so napravili Goriški mešcanje dež. glavarju in državnemu poslancu g. grofu Pr. Coronini-u v St. Petru (y4 ure od Gorice proti jugoizhodu). Kakor hitro so bili prišli naši poslanci z Dunaja domu, začelo se je govoriti o ovaciji. Pravili so, da je že sestavljen v ta namen odbor, da že nabira denarje za bakljado itd. Pa zanesljivega se ni nič vedelo in še v ponedeljek, ko je že imela biti ovacija, ni občinstvo nič vedelo, kateri so odborniki za njo. Samo to je bilo jasno, da iniciativa prihaja od naprednjaške italij. stranke, od „Isonzo"-ve. V ponedeljek pa je bil dež in se je odložila demonstracija na sredo 8. dne t. m. Tisti dan je bil po voglih prilepljen poziv k vdeležbi. Po razlaganji podpisanega osnovalnega odbora bi imele biti povod* ovaciji grof Coronini-eve pridobitve (?) zastran preuravnanja naših srednjih šol na narodni podlagi. Ker je pa mnogo ljudi pri nas, katerim preuravnanje šol ne diši, ki bi pa vendar v liberalizmu za napredujaškimi narodnjaki radi ne zaostali, raznašala se je njim po volji go vorica, da ovacija ima namen gosp. poslanca le bolj zato poslaviti, ker je odličen liberalec in nasprotnik jezuitov. Bodi si kakor koli: gotovo je, da se je zbrala (v sredo) ob 7. u. zvečer na Travniku velika množica ljudi, ki so šli za bando v St. P.; bakelj je bilo kakih 50 (ali so gorele — ne vem, ker je bil močan veter in zimski večer). Kako ginljivo je bilo v St. Petru, ne bom popisoval. Zapomnil sem si iz dotičnih časni-ških popisov ondašnjih prizorov najbolj tiste grof o ve besede, ki jih je rekel deputaciji, ko ga je v dvorani pozdravljala. Rekel je neki v svoji ponižnosti, da se mu vse preveč časti izkazuje za njegove zasluge. Jaz pa mislim, da ne bi bilo preveč, ko bi preuravnanje šol že dognano bilo, kakor si ga naši gospodje meščani domišljujejo. Pa saj si ga ne domišljujejo dognanega, ne? ampak le pritiskati hočejo eno-malo vlado in državni zbor; vlado, da resolucijo izvrši, zbor pa, da se ne skesa in jutri ne ovrže, kar je včeraj potrdil. Kar se mene tiče, menim, da resolucija ostane resolucija. Ce se jasni §. 19. osnovne drž. postave ni izvršil, kako hočete, da bode sedanje ministerstvo kaj maralo za (v splošnih izrazih sestavljeno) zborovo resolucijo? Znabiti pa vendar, da je gosp. minister baron De Pretiš, ki je bil o velikonočnih praznikih tukaj, in ki je gotovo slišal govoriti o pripravah za g. Coronini-evo ovacijo, svojim gg. tovarišem kaj pošepetal na uh6, in da se resoluciji vdajo. Na vsak način hočem jaz v tem primerljeji postati novodoben človek, in bom hvalil in častil še ^ — vspeh. — Naj se povrnem spet k odboru za ovacijo. Odbor ta šteje še precej glasovitih mož ex omni genere musicorum. Ne zaslišano pa je to, da mu je načelnik — mestni župan, da, prav naš izžrebani mestni župan! Sploh razvija naš oče župan, kar je nekaj časa, tak takt, da znabiti še noben javni glavar ne tacega. Se brezozirni Garibaldi uno leto v Siciliji in v Neapolji sejetaktniše obnašal. V neki zadevi tukajšnjega dekliškega sirotišča goni sam časniško polemiko v takem tonu, da mi ni mogoče opisati ga. Jaz mislim, da ne ve, kaj pomeni beseda ,,decorum". Ce so naši glavarji taki, ni čuda, da se bližamo z orjaškimi koraki dobi zlate — surovosti. Naš izžrebani župan je bil tudi prvi, kar Go- rica stoji, ki se je pri „ vstajenji" na Vel. saboto odlikoval po svoji — nenazočnosti. In to je načelnik „klerikalnega" mestn. starašinstva! — V kratkem bodemo imeli dopolnilne voljtve za naš mestni zastop; borba bo bržkone živahna. Slišim, da je liberalna stranka razcepljena. — Pretekli teden je imelo prestrojeno deželno šolsko svetovalstvo prvo sejo tukaj v Gorici; zastopnika dežele se je nista udeležila, ampak pred sejo odšla. V Istri (v Poreču) sta bila deželnega odbora pooblaščenca pri seji in nista menda nič protestovala, kar se mnogim čudno zdi po takih vzletih, o kakoršnih smo brali po časnikih. — Imenovan je okrajni glavar za Primorsko nek ministerialni tajnik namestnik gosp. Aleksander Sche-merl (menda s Kranjskega doma). Znabiti da pride v Tolmin na g. Winkler jevo mesto. Tominci nam bodo znali o svojem času povedati, kakošnega moža so dobili.*) — Prva doba sodnijskih obravnav s porotniki se je končala prve dni preteki, tedna. Pravijo, da se o porotnikih ne sme slabo govoriti; zato bom tudi jaz molčal. Samo dvema obsojencema prisojeno kazen naj oznanim. Nekdo, ki je svojo pijano zakonsko ženo sežgal, dobil je 7 mesecev; nek drug, ki je prijatelja — pričo njegovih pregreh — umoril, 10 let ječe!! V poslednjem primerljeji namreč so naredili porotniki (z večino) iz umora uboj. Nočem pa trditi, da so vedno množeča se hudodelstva in n. pr. umor pretekli ponedeljek v bližnji Fari doperneseni — nek krčmar je ustrelil nekega Ma-rega-o — sad tacih ia enacih obsodeb. Iz Istre 12. aprila. — Letos imamo po Istri mnogo siromaštva in glada, pripovedujejo, da so se vže našli ljudje po lakoti mrtvi. Mnogi hodijo okoli milošnje prosit, ki je niso še nikoli; na to prihajajo ljudje iz Italije iskat dela na železnici, ali ga ne najdejo, ker se je delo še le na nekih mestih odprlo, pa se klatijo proseči po Istri. Dragina je strašna; vina ni cenejega od 50 nov. bokal. Pravijo, da se je v dolnji Istri pričela neka bolezen goved in prascev. Uboštvo je strašno, a pomoči od nikoder, Slovani si ne znajo pomagati, a Italijani, ki imajo vso oblast v rokah, pak nečejo Slovanu pomagati, še celo ga razmagajo, kedar morejo. Iz Novega mesta 11. aprila. {Zahvala). Slavni odbor narodne čitalnice v Rojanu blagovolil je nam poslati 100 gld. kot dohodek „b e s e d e", katero je napravilo omenjeno društvo v nedeljo 19. marca na korist našemu „narodnemu domu." Slavna čitalnica Rojanska je s tem stopila v kolo ustanovnikov „narodnega doma" Novomeškega. Podpisani odbor toraj v imenu čitalnice in „narod-nega doma" izreka najiskrenejo zahvalo slavnej čitalnici Rcjanski za znameniti dar od 100 gld., kakor tudi vsem rodoljubom, ki so pri omenjenej „besedi" dejansko ali inače sodelovali. Druga naša narodna društva pa naj posnemajo svojo sestro, vrlo čitalnico Rojansko, ter naj na enaki način podpirajo nas, da čem brže dovršimo težki nalog zidanja „narodnega doma". Odbor narodne čitalnice kot stavbeni odbor „narodnega doma". Iz Kamniške okolice 13. apr. — Vreme je pri nas letos jako čudno. Včliko sredo, ko je bilo prejšnja dva dni res prav gorko, skoraj bi rekel vroče, je med groznem gromenjem tudi toča se vsula. O ljudskih boleznih Čuje se skoraj prav od vseh strani. Smrt po nekaterih krajih grozno kosi. Pravijo, da jih po nekaterih farah na dan imajo mrličev po 7, 8 ali še več. Najbolj razsajajo koze. Ljudje so sploh močno preplašeni, ter tožijo nad hudobnimi, zarad katerih Bog svet tepe. Po- *) Ce je pregovor resničen, da jabelko ne pade daleč od drevesa, „grand-nemčurja." Vred. 122 sebno nad liberalskem predrznem pohuj siji vem obnašanjem se ljudstvo kaj močno spodtika, toraj dobiva do liberalcev slovenskih kot nemčurskih vedno večo zamrzo, skoraj bi rekel nekako črtenje. Iz Ljubljane. — Letošnji občni zbor družbe kmetijske bo 6. dne prihodnjega meseca maja. Program zborovih obravnav se kmalu razpošlje. O priliki tega zbora bode odbornik g. Jožef Debevec na dvorišču svoje hiše v Gradišči (na Tržaških ulicah) razstavil nekatere kmetijske stroje (mašine), pa rad tudi dovoli, da se k njegovi razstavi doda, če želi tudi kdo drug kako kmetijsko orodje na ogled postaviti. — (Iz seje deželnega odbora 10. aprila.) Na vprašanje c. kr. deželne sodnije v Ljubljani: kako stoji z natisom slovensko-nemškega Wolfovega slovarja, se je deželni odbor obrnil na Ljubljanskega gospoda knezoškofa za odgovor, kako daleč je dovršeno delo za natis pripravljenega rokopisa, ker je že skrajni čas, da se izpolni dotična oporoka zastran slovenskega slovarja. — Nasvetu krajnega in okrajnega šolskega sveta, da se Janez Tomšič, učitelj ljudske šole v Dobrniku, potrdi za stalnega učitelja, je deželni odbor pritrdil. — Za poizvedbo nekaterih okoliščin zastran sprejema rokopisov prof. Žepičevih „latinskih vaj za I. in II. razred" z dotičnimi slovarji — v deželno založbo se je deželni odbor obrnil na deželni šolski svet. — Sklep občinskega odbora v Litiji zarad pobiranja 20odstotne priklade na direktne davke za občinske potrebe leta 1874 se je odobril. — Vsled požara v Smarčini v Bo-štanjski občini 27. marca t. 1., ki je po naznanilu c. k. okrajnega glavarstva v Krškem okoli 40.000 gld. škode vzročil, se je deželni odbor obrnil na deželno vlado zarad prizanašanja pri pobiranji davka od pogorelcev in zarad postavno dopustljivega odpisa davkov. — Služba kancelijskega asistenta pri deželnih uradih bila je oddana diurnistu Fr. Pečniku. — (Volitve mestnih odbornikov) so se začele v pon-deljek s 3. razredom in včeraj nadaljevale z 2. Narodnih mestjanov nihče ni prišel volit; prišlo pa je tudi od nasprotne stranke od 354 volivcev le 113, ki so jih z veliko silo prignali peš ali z v o z o m na „rotovž" k volitvi. Poznamo 94 let starega moža, po katerega so z vozom prišli, obečaje mu, da ga tudi domii z vozom peljejo; al starček ni se dal na voz spraviti; da pa se odtegne nadležnim volivnim beračem, ki po dva- in trikrat pridejo, je šel od doma. „Čemu pa so nemčurji napeli spet vse sile pri volitvah, ker vendar so v „Novicahu in „Slovencu" brali sklep društva „Slovenije", da se tudi letos po starem volivnem kopitu ne udeležimo volitve, cel6 v plakatih so z lažj6, da se bode narodna stranka udeležila volitve, svoje ljudi pridušali, naj gotovo pridejo volit ?" — utegne kdo vprašati. Te finte uganiti ni težko.^ Ker so — razen nekaterih zagrizenih dohtarjev in uradnikov — tudi nemčurski mestjani celo malo zavzeti za te gospode na rotovžu, in kolovodje njihovi to ved6, zato treba bilo vse strahove napeti, da se mlačni njih volivci vdeležijo volitve, sicer se v 3. razredu utegne primeriti, da volivna komisija in 15 železničarjev je ves kontingent^ volivcev. To pa bila bi sramota pred svetom, zato s6 kričali: „volivci, na noge, nasprotniki tudi pridejo volit!" kakor so nekdaj plat-zvona bili, ko so Kranjce hoteli na noge spraviti zoper krutega Turka! V 3. razredu je bil za materijalno korist mesta in dežele marljivi gosp. Peter L as ni k enoglasno voljen, dr. Steiner, po stari „Pressi" „zmerni mladoslovenec" in kandidat za prihodnje županstvo, pa je dobil 79 glasov. V 2. razredu, to je, razredu c. kr. uradnikov in dohtarjev, so včeraj bili izvoljeni: vitez dr. Kaltenegger s 329 glasovi, Leop. Biirger s 317, Ant. Laschan z 271, Rajmund Zhuber z 254. Zmagal je tedaj z vsemi kandidati volilni odbor konstitucijonalnega društva, propadla sta tedaj dva druga volivna odbora: eden pod imenom „mehrere unparteiische", kije od unih zbrisalLaschana inZhubra, pa namesti nju stavil dr. Eisel-a in Hartmana, — drugi pa malo slo venski (to je mladoslovenski liberalni pod generalom dr. Zamikom) združen z nemčurji, ki nočejo uradnikov pod imenom: „mehrere unabhangige", ki so dr. Eisel-a odbacnili in namesti njega stavili Teod. Tschinkelna, ki pa je v „Laib." očitno protestiral zoper ljubav mladoslovensko. Oba dva ta odbora sta tedaj kakih 50 glasov od 657 volivcev vjela, po takem kakih 25 vsak. „Parturiunt montes et nascitur ridiculus mus" (gore so rodile smešno miš) nam je ponosno rekel neki birokrat glede na to, da vsak teh odborov jih je dobil 25. — (Slovensko gledišče.) Prihodnjo nedeljo vabita gospodičina Podkrajšekova, zarad svojega talenta in marljivosti posebno priljubljena igralka dramatičnega društ\fgfc in gosp. Schmidt, vrli igralec junaških nalog in ljubiteljev, k svoji benefici. Igrala se bo Mosenthalova „Debora", ljudska igra v 4 dejanjih. Dobra igra in pa priljubljena beneficijanta — vse to zbuja nam željo, da bi bilo gledišče v vseh prostorih polno.