Porabje TEDNIK SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Monošter, 14. septembra 2017 - Leto XXVII, št. 37 stran 2-3 Nekaj misli o obeh dvojezičnih šolah v Porabju »Dobila sem državljanstvo« stran 8 Začno je na folklornom ... stran 4 Na Študijskih dnevih Draga tudi o Slovencih v Porabju stran 10 2 Mlajši radi v šaulo ojdijo… Tau je v osnovi (alapjában véve) istina. Vej pa mlajši so najgeri pa ka je briga, tisto bi radi znali, vedli. Mlajši vse do tistoga časa radi v šaulo ojdijo, dokeč se njim nika takšnoga ne zgodi, ka njim od šaule pa od včenjé volau kraj vzeme. Volau leko zgibijo najbole zavolo školnikov pa leranc na eni strani, na drugi strani pa zavolo starišov. Vejndrik vsakši od nas ma lagve izkušnje s šaule, gda so ga osramotili, gda ga je bilau trno sram, ka ga je školnik ali leranca postavila pred klas (pred tablo), on pa nej znau odgovarjati. Pa nej gvüšno, ka zatok, ka se je nej včiu, leko ka je samo zablokiro ali je po naturi takšen, ka težko guči, če ga dosta lidi, dosta njegvi vrstnikov poslüša. Leko, ka če takšno dejte dobi priliko, ka odgovor napiše, de dosta baukši pa baukše ocene dobi, de uspešnejši pa de rad v šaulo ojdo. Dapa če se ma parkrat zgodi, ka de postavleni pred klas, kak »somar klasa«, kak negativna pelda, de brž volau zgübo pa nede sto v šaulo ojti. Pedagog mora meti trno občutlive senzore, ka vpamet vzeme, stero dejte kelko je sposobno (mire képes), ka ma dé, ka se bole težko vči. Pa tau je nej tak na léki, tau vsi vejmo. Sploj pa nej v šaulaj, gde majo v klasi po tresti mlajšov. Zatok pa majo prednost takše male šaule, kak sta dvej porabski dvojezični šauli. Volau mlajšov od šaule pa leko vzemejo stariške tö. Na dvej fele forme. Eni so tisti stariške, steri v svoji mlajšaj ščejo doživeti svoje senje, tiste stere so se njim nej ispunile. Zatok svojega deteta ne vidijo realno, liki mislijo, ka je on najbole čeden, najlepši, najbole flajsen... V njega vcepijo, ka on smej samo ötöše (petke) dobiti, mora odličnjak biti. Dejte ščé stariši ugoditi pa se tere, ka bi kak najbaukši bijo, dapa če je nej telko nadarjeni (tehetséges), se prva ali sledi pojavijo psihološki problemi, steri leko prejkdéjo v telesne baje tö (glava ga boli, črvau ga boli, lagvo ma grata...). Zatok je pa baukše meti dejte z malo lagovejšimi ocenami (jegyekkel), stero je srečno pa srečna mlašeča lejta ma, kak pa maloga »čednjaka« z betegi. Drugi stariške tam zapravijo volo svoji mlajšov, ka se sploj ne brigajo, ka dejte v šauli dela, kak se vči ali ne vči. Svojo dejte nigdar ne pohvalijo, ga ne motivirajo pri včenji. Tak mislijo, ka je včenjé naloga šaule, oni tak majo dosta drugoga dela, vej pa dejte trbej krmiti, ravnati ma trbej srejo nad glavo dati itd. Pa če smo že pri starišaj, v zadnjom časi se je cejlak spremejno odnos starišov do šaule pa do pedagogov. Gnauk svejta je pedagog bijo avtoriteta, stariš je svojo dejte pito, gda je domau iz šaule prišlo, ali je dober bijo, če se je lepau ponašo (obnašal) do školnika ali lerance. Zdaj pita dejte, če je leranca dobra bila, če se je lepau ponašala do njega... Kriza vrednot? Marijana Sukič Nekaj misli o obeh dvoj 1. septembra se je s svečanima otvoritvama šolsko leto pričelo tudi na obeh porabskih dvojezičnih šolah. O dne, ko imamo različne krož- skujejo pa visoko šolo ali se ke. Tudi preko teh šolarjem pripravljajo na jezikovni izpit. ponujamo možnost učenja Mislim, da imam določene jezika. Morajo pa pozitivno uspehe pri kadrih. Upam, da vplivati tudi uči- bodo tisti, ki študirajo, tudi telji in se s šolarji ostali na naši šoli. In da bodo čim več pogovar- vse to, kar so se naučili, prejati v slovenščini. dali svojim učencem in tudi Na dvorišču smo kolegom. Zavedam se, da je to skupaj kot velika težka stvar, saj je eno, kar se družina in mo- naučiš, in drugo, kar pokažeš ramo spodbujati v praksi pri dvojezičnem pouučence, da se po- ku. Nekaj smo začeli in misgovarjajo v slo- lim, da hodimo po dobri poti. venskem jeziku.« Odvisno je od nas samih, kako - Za take nalo- bomo vse to uresničevali.« ge je verjetno - Šola ima zagotovo veliko zelo težko najti dobrih lastnosti, če se odloustrezne kadre. čajo zanjo. »Vsako poletje se »Glavna prednost je ta, da mi zgodi, da več imamo malo učencev v ponoči ne spim. sameznih razredih, z vsakim Trudim se, da bi učencem se lahko učitelj poimela čim več in sebej ukvarja. Imamo različne Ravnateljica števanovske šole Agica Holec čim boljše kadre. krožke, izvenšolske dejavnosti Lansko leto je in izlete, in vse to predstavlja odnosu učencev, pogojih za prišel na šolo učitelj slovenšči- spodbudo. Ni vseeno, če imadvojezični pouk in načrtih ne z monoštrske gimnazije in mo 25 učencev v razredu ali smo najprej povprašali rav- pri nas nadaljeval poučevanje, pa samo 6-7. Učitelj vidi, kako nateljico DOŠ Števanovci kar je bila velika pomoč. Obis- otrok drži svinčnik, kako piše, Agico Holec. kuje nas učiteljica-asistentka kako napreduje z vajami. Če - Ali se je v prvi razred vpi- iz Slovenije, letos pa sem pri- je učitelj dober, opazi vse. Tudi salo tudi kaj števanovskih dobila tudi učiteljskega pri- na odprtju šolskega leta sem malčkov? »Zelo sem vesela, da sem novo šolsko leto odprla tudi petim prvošolcem iz svojega vrtca, razen njih pa bo pouk v prvem razredu začela še deklica iz Monoštra. Našo šolo bo letos obiskovalo 50 učencev, mislim, da je to zelo lepo število. Res pa je, da nas je za enega manj kakor v lanskem letu.« - Kako sprejemajo učenci, da se učijo po dvojezičnem programu? Na dvorišču števanovske osnovne šole »Mislim, da morajo imeti motivacijo, ki je odvisna tako od učiteljev kakor staršev. Zdaj pravnika, ki sicer še nima pe- povedala, da moramo ohraimamo že dobrih 70-75 od- dagoške izobrazbe, položil pa niti družinsko vzdušje na svoji stotkov učencev iz Monoštra, je jezikovni izpit na višji ravni. mali šoli.« toda tudi oni so se odločili, da Vsak dan nam bo pomagal - Pred kratkim vam je potese bodo udeleževali dvojezič- po osem ur pri dvojezičnem kel petletni mandat. Zakaj nega pouka. Starši lahko mo- pouku in podaljšanem biva- ste se odločili za nadaljevativirajo svoje otroke pri tem, nju. V letu dni bo na visoki nje dela ravnateljice? da pridobijo pozitiven odnos šoli doštudiral in upam, da bo »Mandat mi je potekel letos do slovenskega jezika. Seveda tudi do tedaj dajal motivacijo 15. avgusta, 16. avgusta pa ne le med poukom, na obvez- učiteljem, ki še ne govorijo v sem začela nadaljnjih pet let. nih urah, temveč tudi popol- zadostni meri slovensko, obi- V desetih letih smo dosegli Porabje, 14. septembra 2017 3 V spomin! jezičnih šolah v Porabju DUŠAN UDOVIČ veliko. Pod mojim vodstvom veseljivo veliko šolarjev na potekata res v obeh jezikih.« smo začeli uvajati dvojezični Gornjem Seniku. - Ali imate tudi vi težave z pouk, pomoči nismo dobili. »Letošnje šolsko leto bomo zaposlovanjem ustreznih Sami smo določili dvojezične začeli s točno 70 učenci. V kadrov? predmete, nismo imeli učnih prvem razredu imamo osem »Vedno obstajajo kadrovske priprav in nismo imeli učbe- otrok in smo zelo veseli tega težave, ki jih je potrebno renikov. Slednji so zdaj že na števila. Iz domače vasi smo ševati. Tudi če se najde primevoljo, predvsem kar se tiče dobili sicer le enega učenca, ren učitelj, nastopi problem predmeta slovenski jezik. medtem ko so prišli štirje iz neznanja slovenskega jezika. Učitelji pa še naprej pišejo dolnjeseniškega vrtca, trije pa Tudi učitelji potrebujejo čas, dvojezične letne da se naučijo jezik. Pri tem pa učne priprave, nam je v veliko pomoč učiteljdo 1. septembra -asistent iz Slovenije, ki pomi jih morajo maga pri pripravi slovenskih oddati vse. Ohraoziroma dvojezičnih ur, kjer njati moramo ga najbolj potrebujemo.« stike s partner- Ali se bodo slovenske popolskimi šolami in danske dejavnosti izvajale organizacijami, še dalje? moramo odpreti »Vse dejavnosti, ki so prejšnje vrata. Pomembleto uspešno delovale na šoli, no je sodelovanje se bodo nadaljevale tudi letos. z vdrževalko DrNa slovenski jezik so najbolj žavno slovensko navezani pevski zbor ter glesamoupravo, dališka in folkorna skupina.« sodelavci kate- S čim lahko pridobite k vpire nam največ su otroke v širši okolici? pomagajo kar »Vsaka šola se trudi, da pridopreko telefona, bi otroke, saj poznamo sistem saj čeprav so Gornjeseniška ravnateljica Ildiko Dončec Treiber financiranja. Kakor vsako oddaljeni le 8-9 leto, smo tudi letos spomlakilometrov vožnje od nas, ne so iz Sakalovcev.« di priredili dan odprtih vrat. morejo vsak dan priti na našo - Ali se bodo od ponedeljka Prisotni so lahko videli, da šolo. Pomagajo nam, da lahko vsi vključili v dvojezični je naša šola lepa in sodobno vsako leto kaj obnovimo, letos na primer dve učilnici in streho. Delo je zahtevno. Ko so objavili razpis za delovno mesto, sem veliko premišljevala, ali naj se prijavim. Deset let je veliko časa, toda ko sem pomislila, kaj vse smo z vzdrževalcem in učitelji dosegli, sem rekla, da moram pot nadaljevati. Ne vem, koliko časa bomo še uspevali, upam, da vsaj še pet let. Ne bi zaupala novemu ravnatelju, čeprav Gornjeseniški prvošolčki se lahko človek vsega priuči. Nadzor je vse strožji in odgovornost ravnatelja je velika. program? opremljena ter tudi strokovno Če bom zdrava, bom poskusi- »Vsi učenci v tistem trenut- podkovana. Majhno število la narediti vse, kar se le da, da ku, ko postanejo naši šolarji, šolarjev v učilnicah je prav postanejo tudi udeleženci tako privlačno. Več časa ostabi ostala šola dvojezična.« Tudi na večji, gornjeseniški dvojezičnega pouka. S tem se ja za posameznika: učitelj se DOŠ Jožefa Košiča smo pred morajo sprijazniti tako starši mu posebej posveča, če je namikrofon postavili ravnate- kot učenci, učitelji in ostali darjen ali če mu gre kaj težje zaposleni. Delati moramo na od rok.« ljico Ildiko Dončec Treiber. - Zadnja leta srečujemo na tem, da življenje na šoli in vsa- - Je vaše delovanje nemoteodprtjih šolskega leta raz- kodnevno sporazumevanje no? 1950 - 2017 V Trstu so se poslovili od Dušana Udoviča, nekdanjega odgovornega urednika Primorskega dnevnika (edinega zamejskega dnevnega časopisa), javnega in kulturnega delavca, človeka odprtega uma in velikega srca. Kako so Dušana Udoviča cenili in spoštovali, se je videlo po množici zbranih iz Slovenije in Italije v gledališču, kjer je bila žalna seja. V imenu Slovenije je bil na žalni seji tudi minister Gorazd Žmavc. Predsednik Slovenske kulturno gospodarske zveze Rudi Pavšič je spregovoril o praznini, ki jo je za seboj pustil prijatelj in tova- riš. O pokojnikovem javnem angažiranju je povedal: »Bili smo izraz generacije na prehodu iz štiridesetih v petdeseta leta. Duško bi rekel, da smo prišli iz istega gnezda, iz skupne družinske usode, ki jo je povezovala predanost partizanstvu in osvobodilnemu gibanju ter skrb za slovenski jezik.« Kakšen garač je bil Dušan Udovič, je povedal odgovorni urednik Primorskega dnevnika Aleksander Koren, ki je spomnil, da je Duško v uredništvo hodil vsak dan tudi po upokojitvi leta 2015. »Veliko je bral, pisal reportaže, intervjuje in spraševal, če potrebujemo pomoč. Pripravljen je bil opravljati tudi delo začetnika, saj je dobro vedel, da nas je malo, dogodkov pa veliko«, je dejal govornik in dodal, da je nekdanji odgovorni urednik »dihal za Primorski dnevnik.« Od Dušana Udoviča so se poslovili ugledni kulturni delavci, kolegi iz študentskih let, novinarski kolegi in množica ljudi z obeh strani meje. Dušan Udovič, rojen v tržaški četrti Sveti Ivan, je poznal razmere v celotnem zamejskem prostoru. Kot deželni tajnik Slovenske kulturno gospodarske zveze se je udeleževal nekdanjih Srečanj manjšin iz sosednjih držav, srečanj, ki so bila na avstrijskem Koroškem, na Madžarskem, v Italiji in Sloveniji. Tudi po tem, ko se je prenehal poklicno ukvarjati z narodnostno politiko v SKGZ, je bil sproti seznanjen z aktualnim dogajanjem, najprej kot novinar, potem pa odgovorni urednik, tudi v Sloveniji odmevnega Primorskega dnevnika. Hvala za vse, spoštovani prijatelj in kolega! E. Ružič »Od 1. julija 2012 je vzdrževalka obeh dvojezičnih osnovnih šol Državna slovenska samouprava in z veseljem lahko povem, da je od tedaj res zagotovljeno ustrezno delovanje šole tako strokovno kakor finančno.« - Kako gledate v prihodnost? Porabje, 14. septembra 2017 Ali je na Gornjem Seniku dovolj naraščaja? »Število malčkov v našem vrtcu znaša zdaj 19 otrok, kar je zelo lepo število. Upamo, da bo tako ostalo in bodo naši mladi tako aktivni še naprej.« -dmFotografije: K. Holec 4 Fran Jerebic – najbole znani prekmurski pozvačin PREKMURJE Šunka in gibanici Zadnji konec kedna je v Murski Soboti dišalo po gestiji. Društvo za promocijo in zaščito prekmurskih dobrot, steroga že duga lejta uspešno vodi Janko Kodila iz markišavske Šunkarne Kodila, je pri soboškom gradi pripravilo 8. festival prekmurske gibanice in šunke. Poleg domanjih gurmanov je na glavni, sobotni tau prireditve prišlo tüdi dosta obiskovalcov iz Ljubljane, vej pa je iz glavnoga varaša v Soboto pripelo en posebni cug. Pred približno dvajstimi leti je Kodila poslo svojo šunko na ocenjevanje mesnin na gornjeradgonsko kmetijsko senje. Te, gda so v komisiji nej znali, kama naj bi jo dali, vej pa je nej pršut, se je odlaučo, ka začne s kampanjo za njeno zaščito (levédetni). In tak se je naraudilo Društvo za promocijo in zaščito prekmurskih dobrot, steromi je uspelo zaščititi, tüdi evropsko, tak šunko kak prekmursko gibanico, drüge prekmurske jedi in izdelke pa odavlejo pod blagovno znamko Diši po Prekmurji. Dostakrat pravimo, ka je gnesden nej tak žmetno neka pripauvati ali napraviti, kak tau znati odati. Z obema zaščitama je bilou dosta napravleno za tau, ka se prekmursko gesti bole pripozna tak doma kak na tihinskom. Tüdi naši bratje z drüge strani Müre so se zatau odlaučili, ka do zaščitili svojo gibanico. V Društvi za promocijo in zaščito prleških dobrot so zdaj prišli že tak daleč, ka so poenotili recept. V primerjavi s prekmursko, v steroj se dvakrat ponovijo štirge nadevi (makov, škipkov, orejov in djabočni), ma prleška samo škipkov nadev. Obej pa sta trno dobrivi, najbole te, gda jih pripravijo domanje vertinje. Silva Eöry ZAČNO JE NA FOLKLORNOM FESTIVALI »Prijdite vsi, šteri ste od kolena vekši pa od podplata menši, z glasnimi gutami, friškimi petami ino s trdimi mošnjami!« Tau so rejči, stere je v svojom žitki že dostakrat povedo Franc Jerebic. Böltinčan, steri že duga lejta živi pod Lipo, kama se je oženo, je najbole znani prekmurski pozvačin (tau je tisti, steroga v Porabji poznate tüdi kak zvača). Po navadi je tak bilou, ka so stariši sneje in mladoženca zaprosili takšoga bole brblavoga, uglajenoga mladoga oženjenoga moškoga, največkrat od žlate, ka je v njihovom imeni in imeni mladoporočencov na gostüvanje zvau žlato, sausede in pajdaše. - Gospaud Jerebic, zanimivo je, ka ste vi prvo paut kak pozvačin nej bili na gostüvanji, liki na böltinskom folklornom festivali. Kak je do toga prišlo? »Tau je bilo ške te, gda je biu vodja festivala Boris Žalig. Ge sam te pleso pri folklori. Parov za plesati je bilou zadosta. On je pravo, ka sam ges takši navihani (frejtoš), in mo zatau pozvačin v povorki. Tau je bila te velka čest. Prva lejta sam biu pozvačin samo v cajti festivala, prvo paut pa sam na gostüvanji pri žlati, ženini pausestri, pozavo.« - Ste te vi že meli svoj pozvačinski gvant? »Prvo smo si ga sposaudili v Gančanaj, neka je mejlo naše kulturno drüštvo, za festival pa smo se ške bole pripravili in smo ga furt malo dali popraviti. Prvo si trbej gor obleči prič lače, tau so svetašnje čarne lače, in laneno srakico, te pa si ške obüješ čarne lederne čizme. Nad kolena se privežeš zvonce, okauli ramen pa brisače s hetiško vezenino. Po tistom se cujdenejo pantliki, pisani trakovi iz krep papera. Prejk ene rame se dene turba za cukre, prejk drüge pa ške frlük ali rog in čutara, imenovana kulač. Fontoški tau je tö klobük, steri je okrašeni so te bili pozvačini gornaravnani? »Nejso bili tak bogato oblečeni, kak sam ges zdaj. Te se je z enoga na drügi konec vesnice čülo, gda je šau pozvačin, vej pa je nej bilou dosta autonov in traktorov. Deca smo vse trepetali, vseeno pa smo ga šli iskat po vesi. Tau je te za vse biu svetek. Včasi so dva kedna pred gostüvanjom ojdli okauli, zatau ka so te lidge ške bole doma bili. Gnesden, gda jih dosta ma slüžbe, odi samo konec kedna, in se tau Franc Jerebic v obleki prekmurskoga pozvačina razpotegne na več kak mesec »Ceker, v sterom ma vino pa dni. Vala baugi, ka se zdaj ta vrtanek. Tau je znak poštenja tradicija nazaj obuja.« s pantlikami in s pavovim, fazanovim in petelinovim perdjom.« - Ka ške more pozvačin meti s sebov? Vsakšo leto vodi povorko na beltinskom folklornom festivali in spoštovanja do tistih, stere ide pozavat. Te je tü ške ježevka, na stero more paziti, ka njemi jo ne vkradnejo. Z njau naj bi pavočino briso. Včasi je mlade dikline redno poježo, zdaj pa jih samo bole strašim, tüdi zavolo zdravja, ka se ne bi kakša zastrupila. Rejsan je dosta gvanta in opreme. Zdaj, gda z ženo kama deva, se samo ške eden leko pela z nama.« - Gda ste vij mlajši bili, kak - Brodim, ka je za pozvačina fontoško tau, ka ne zmoči svojoga gvanta. Kak dugo držijo pantliki? »Več kak za eno gostüvanja skor ne zdržijo. Tüdi če nega deža, se vničijo. Če je pa je kaj malo rosa in vlažno vreme, se cejla oprema raztegne. Tisto skor ne moreš več meti. Pozvačin mora vsigdar biti lejpi. Pri vsakšom rami ga čakajo in vsi si zaslüžijo lejpoga pozvačina. Tau je furt biu najvekši Porabje, 14. septembra 2017 in najbole veseli dogodek v Prekmurji.« - Kelko znam, vi ne pigete alkohola, gda ste pozvačin. »Rejan je tak. Ge se rajši hecam. Pauleg toga nika ne smem po istini povedati. Guč in vabilo na gostüvanje, drügo pa ne smem vöovaditi, zatau te morem tüdi kaj zlagati ali jih kaj napelati. Gda se oblečeš pozvačinsko, te si kak drügi človek. Vse, ka napraviš, vse je lepo in dobro. Ne smeš prkunjavati in grdo gučati, dosta pa moreš na hec obrnauti.« - Pravijo, ka so včasi pozvačini, če so preveč poglednoli v posanco, pozabili tü in tam iti pozavat »Tau se je dostakrat zgaudilo. Tüdi meni se je gnauk, nej tak dugo nazaj, v Gančanaj. Na dvej mestaj sam že biu, te gda sam do tretjoga rama prišo, pa sam pozabo, kak se pišejo. Lepau sam mimo rama odišo, pa k preminaučomi nazaj pitat, kak se pišejo. Nikak se nej bi mogo prositi na grünt, če ne vem, kak se pišejo. Cejla vilica se je smijala z mene.« - Nej samo na gostüvanjaj in na folklornom festivali, zdaj vas kak pozvačina zovejo ške na drüga mesta tüdi. Kak se vam tau vidi? »Fajn je. Odim na različna, najbole turistična senja, tüdi v drüge rosage. Pauleg toga morem turistom, steri pridejo k nam, pokazati, kak pozava pozvačin. Tüdi šaule iz cejle Slovenije odijo k meni. Vse njih zanima té lik pa cejli običaji, povezani z njim. Trno mi je fajn, ka na té način predstavlam Prekmurje. Gda pridem v Ljubljano, tam nikak ne morem vujti. Vsi turisti se radi kejpajo z menov.« Silva Eöry Kejpi: osebni arhiv Franca Jerebica 5 Nove knjige: Panonski letopis 2017/24 »PRIDI MUZA, IMAM PREMALO ČASA!/ PRINESI MI CVETJE S PARNASA« Panonski inštitut v Pinkovcu/ Güttenbachu na avstrijskem Gradiščanskem, ki ga vodi dr. Robert Hajszan Panonski, nadaljuje z izdajanjem Panonskega zbornika, po jezikovnem pristopu posebne publikacije v tem delu Evrope, kajti objavljeni prispevki so v gradiščansko-hrvaškem, hrvaškem, madžarskem, slovenskem in nemškem jeziku. Avtorji pišejo o življenju-položaju manjšin, o zgodovini, šolstvu, kulturi, verskem življenju, literaturi in športu, predstavljene so pomembne osebnosti, objavljena krajša literarna dela, zlasti poezija in reprodukcije likovnih del. Tekste dopolnjujejo številne fotografije, ki zelo popestrijo obsežno knjigo s kar 620 stranmi. »V središče pozornosti smo letos postavili 500. obletnico reformacije,« sporoča odgovorni urednik in dodaja, da je gradivo o obletnici in Martinu Luthru tako obsežno, da je en del objavljen v zborniku, ostalo pa v Panonskem listu, ki izhaja dvakrat letno. Izstopajo tudi prispevki, posvečeni dvema sodelavcema Panonskega zbornika, in sicer patru Raimondu Temelu in profesorju Djuru Frankoviću. Slednjemu tudi zato, ker je zadnja leta objavil številne članke tako v hrvaškem kot v madžarskem jeziku. Urednik z zadovoljstvom ugotavlja, da mu je s pomočjo sodelavcev uspelo zbrati dovolj prispevkov za kakovosten in obsežen zbornik, ki bo z objavljeno vsebino pritegnil bralce. Po že uveljavljenem uredniškem pristopu so predgovore napisali politiki in diplomati, z gradiščanskim deželnim glavarjem Hansom Niesslom na prvem mestu. Iz Madžarske sta se povabilu odzvala veleposlanik János Perényi in iz Železne županije Bertalan Harangozó. Vsekakor bi se spodobilo, da bi s krajšim predgovorom bila zastopana tudi Slovenija, ker ji zbornik že ves čas namenja pozornost v slovenskem jeziku. Obletnicam znanih osebnosti je namenjen prvi del zbornika, sledijo Panonske biografije, v spomin Djuru Franko- knjiga Sveti Martin, ki smo jo v Porabju posebej predstavili ob izidu. Le-temu sledi v nemškem jeziku zapis o prvem madžarskem kralju svetem Štefanu. V dveh člankih je predstavljeno življenje, delo in pomen Martina Luthra. viću in Rainmundu Temelu, pa obširno poglavje O zgodovini, kulturi in literaturi in posebej prispevki iz Madžarske in Slovenije, še nekaj o športu, mladini in dijakih ter jezikoslovju. Zadnje strani so popisane s čestitkami, spomini na umrle in prav za konec zbornika Pesništvo oziroma lirika. Naštevanju vsebine in poglavij bi kazalo nameniti več pozornosti zaradi večje preglednosti. Za tiste, ki zbornike prebiramo in o njih pišemo že skoraj od začetka, nas ta koncept ne moti, za priložnostne bralce pa bi ga kazalo poenostaviti oziroma narediti preglednejšega. Poglavje o obletnicah in jubilejih se začenja s podrobnejšo predstavitvijo svetega Martina (316 - 397). Omenjena je tudi Kot piše urednik, je leto 2017 tudi leto jubilejev v Pinkovcu/ Güttenbachu (kraju, v katerem je Panonski inštitut in kjer izhajata Panonski zbornik in Panonski list), zato je temu namenjena samostojna rubrika v zborniku. V uvodnem poglavju Obletnice so omenjene osebnosti iz političnega in kulturnega življenja v tem delu Evrope, tako Joseph Háydn, Ljudevit Gaj, Josip Broz Tito, Václav Havel, Feri Sučić, pa tudi gimnazija v Obervartu/Borti, Televizijska oddaja Dober dan Hrvati in posaditev jelše v Šiftarjevem vrtu na Petanjcih in drugo. V Panonskih biografijah so tudi Ivan Muler, dolgoletni predsednik Hrvaškega kulturnega društva v Železnem, in Nikola Tesla (znanstvenik svetovnega slovesa, ki si ga lastita Hrvaška in Srbija). V najobsežnejšem razdelku O zgodovini, literaturi in kulturi se seznanimo z izstopajočimi dogodki in osebnostmi s tega področja, kot na primer predavanje o svetem Martinu v Sombotelu, srečanje hrvaških manjšinskih književnikov v Rovinju, ocena Panonskega letopisa, objavljena v Porabju, in še vrsta zapisov v jezikih zbornika. Posebno poglavje imajo prispevki v madžarskem in slovenskem jeziku. Prispevki Franca Kuzmiča: Dr. Franc Ivanocy - budil in branil je narod svoj; Rodovina Berke; Poet Jožef Baša - Miroslav; Cerkvena uprava zagrebške škofije v Prekmurju in njen vpliv na Prekmurje in Stiki matičnega naroda z ogrskimi Slovenci - Zgodovinska in kulturno-politična podoba. Iz Porabja so prevzeti prispevki in fotografije člankov Ernesta Ružiča: Petanjci/Murska Sobota: Ustanova dr. Šiftarjeva fundacija v letu 2017 - Ob uveljavljenih prireditvah sodelovanje zlasti v širšem kulturnem prostoru; Monografija Rojena v narečje - akademikinji dr. Zinki Zorko ob 80-letnici; Puconci: 500 let reformacije - V začetku je bila beseda, in Murska Sobota: Domoznanski večer - Reformacija v Prekmurju. Proti koncu zbornika je članek o dr. Sanji Vulić, čestitke ob jubilejih, tudi novinarski in pesniški kolegici Timei Horvat, rojeni v Sombotelu, nekrologi, med njimi Antunu Kričkoviću, vodji osrednjega folklornega ansambla pri nekdanji Demokratični zvezi južnih Slovanov, ki je plesal tudi v Porabju, v njem pa je pela Anka Bunjevac, v zaključni rubriki Pesništvo pa so dela znanega gradiščanskega pesnika Antona Leopolda: »Pridi muza, imam malo časa!/ Prinesi mi cvetje s Parnasa/. Ernest Ružič Porabje, 14. septembra 2017 ŽELEZNA ŽUPANIJA Drevo leta Že se iščejo po cejlom rosagi drejve, med sterimi sklad Ökotárs vöodabere drejvo leta. Tü nedo samo tau gledali, kak staro je tau drejvo, liki najbola zgodbo, ka se k drejvi drži pa tau, aj tau drejvo važno baude tisti skupnosti, stera tam žive. Sploj dosta drejv so predlagali s cejloga rosaga, zdaj na konci je trinajset »kandidatov« ostalo, pa s tauga je edno drejvo iz Železne županije iz vasi Horvátnádalja pri Kermedini. Bola bi tak pravo, ka sta tau dvej platani, stere tak stojita kak kakšna vrata pred cerkvenim gračenkom. Te dvej drejvi so že vejn več kak štiristau lejt nazaj posadili, steblo, če kauli vrat zmejrimo, edna več kak pet mejtrov ma, pa več kak tresti mejtrov visiko sta zrasle. Letos do junija, kak je rok biu, ka so leko predlagali drejvo za drevo leta, so prijavili 48 drejv, od nji je trinajset prišlo v finale. Zvün naše platani iz Horvátnádalja je še divja grüška iz Délegyháze, lipa z Gyule, hrast z Nyírbátora, topa s Szentkirálya, djablana s Családa, bejle tope s Fonyóda, cipresa pa močvirska cipresa iz Miskolca, malina z Imre brga, pa zvün tauga še več gostanjov je v finali. Tau, ka stera baude med tejmi drejvo leta, se lüstvo odlauči tak, ka online leko svoj glas dajo na tisto drejvo pa zgodbo, stera je njim najbola simpatična. Tejvi dvej našivi platani tak stojita pred cerkvenim vrtom, kak če bi lüstvo sprejemala, njigve vejke so pa že tak vküpzaraščene, kak če bi zalüblene bile ena v drugo. Tau stalno niške ne vej, ka sto je posado te dvej platani. Legenda tak drži, ka telko sta stari kak tisti Hrvati, steri so pred Törki bejžali pa v tau vesi so se skrili, aj je ne najdejo. Stera baude med tejmi trinajstimi drejvami drejvo leta, tau konca oktobra zvejmo, gda se sklad Ökotárs odlauči. Karči Holec 6 OD SLOVENIJE... Bled gostil strateški forum Bled je gostil že 12. strateški forum, na katerem je tisoč udeležencev iz 70 držav, med njimi 15 zunanjih ministrov, razpravljalo o »novi realnosti« sveta, ki jo določata globalizacija in digitalizacija. Med številnimi gosti je bila tudi visoka zunanjepolitična predstavnica EU Federica Mogherini, ki je poudarila, da je bila že pred 13. leti dana obljuba o prihodnosti Zahodnega Balkana v EU, vse članice pa so to znova obljubile letos marca. Gost foruma je bil tudi generalni sekretar Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) Jose Angel Gurria, ki mu je predsednik vlade Miro Cerar zagotovil, da bo Slovenija nadaljevala strukturne reforme za povečanje produktivnosti in zagotovitev stabilnosti javnih financ na dolgi rok. Začelo se je novo šolsko leto Za 179.511 učencev in okoli 74.000 dijakov se je 1. septembra začelo novo šolsko leto. Prvič je skozi šolska vrata vstopilo 21.850 prvošolcev. Največja novost novega šolskega leta so brezplačna učna gradiva za prvošolce in uvedba vajeništva v srednjih šolah. Šolarjem je predsednik republike Borut Pahor v poslanici svetoval, naj bodo dobri drug z drugim, naj pazijo drug na drugega, prisluhnejo učiteljem, predvsem pa naj ne preslišijo svojega srca in sanj. Ministrica za izobraževanje, znanost in šport Maja Makovec Brenčič, ki je na prvi šolski dan obiskala Srednjo zdravstveno šolo in učence Osnovne šole Majde Vrhovnik, je v poslanici ob začetku novega šolskega leta učencem in dijakom svetovala, naj ne pozabijo, da je izobrazba zelo pomembna, znanje pa naložba za življenje. Izpostavila je medvrstniško nasilje, o katerem se je treba odkrito pogovarjati in iskati rešitve. Pismo iz Slovenije SREČANJE, KOT GA ŠE NI BILO Da, točno tako! Po dveh letih se nam je uresničila tudi želja, da bi naše prijateljstvo dobilo večjo in pomembnejšo vlogo tako pri nas kot drugje. Pred dobrodošlica, stiski rok in solze radosti v očeh. Občutkov prijateljstva, veselja in bogastva srca se tu ne da opisati. Vse to je zopet preplavila in harmonika z nami. To je naše že peto srečanje Slovenskih vasi in ponosni smo, da smo se lahko pridružili tudi rojakom naše narodne manjšine v Slovenskem Porabju. Zelo smo jim hvaležni za tako prijazen sprejem in pogostitev na celotni prireditvi. Posebej gre tu zahvala njihovi predsednici Katici za opravljeno veliko delo organizacije srečanja več kot tristo ljudi! Seveda se iz srca zahvaljujemo vsem vaščanom naših Slovenskih vasi za podporo in sodelovanje, kajti brez vas teh dogodkov ne bi bilo! Ta srečanja niso samo organizirati velik družaben piknik, niso samo naužiti se domače glasbe in poslušati domačo pesem. Ta srečanja imajo namen ohranjati pravo prijateljstvo, medsebojno sodelovanje in pomoč, ohraniti tudi medsebojno spoštovanje, ga širiti in prenašati na soljudi. Prepričani smo, da je to temelj notranjega bogastva in kvalitete življenja. In tako misleči smo s ponosom zakorakali v srečanja že peto leto. Zapisal: Anton Fabjan Gostje iz Slovenskih vasi v Sloveniji na vaškem dnevu v Slovenski vesi v Porabju nami je bilo že peto srečanje vasi z imenom Slovenska vas v Sloveniji in tokrat Slovenske vesi na Madžarskem v občini Monošter. In to se je zgodilo tisto lepo avgustovsko nedeljo s pravljično številko 13. Potovanje smo začeli v Slovenski vasi na Kočevskem, pa proti drugi Slovenski vasi v občini Šentrupert. Tu se nam je pridružila tudi tretja, Slovenska vas iz občine Brežice. Pomešali smo se že skoraj vsi znani prijatelji, stiskov rok in veselih nagovorov pa ni manjkalo. Prisrčna dobrodošlica Slovenskovaščanov občine Šentrupert se je hitro obarvala z zdravico, podkrepljeno z domačo pesmijo in zvoki harmonike. Nato smo skupaj nadaljevali pot proti Madžarski. Da, resnično tako! Nedaleč od mejnega prehoda tromeje Slovenije, Avstrije in Madžarske, dobrih 15 km, se nahaja Slovenska ves z večino Slovencev in tudi v mestu Monošter živi od 400 do 500 Slovencev. To je naša narodna manjšina, tu je del naših korenin. Mnogi, še posebej starejši, znajo slovensko in pravo radost jim je videti v očeh, ko lahko spregovorijo v svojem jeziku - po domače! Ob prihodu pa zopet vesela pesem in zvoki harmonike, katera nas je spremljala vso pot. Po kosilu pa kratek ogled bližnjih znamenitosti njihove okolice. Čas velikega šmarna je za Slovensko ves in okoliš velik in pomemben praznik. Vsako leto ga praznujejo z radostjo in ponosom in za ta dan tudi dolgo pripravljajo veliko kulturno prireditev, katera se prav na ta dan odvija v središču Slovenske vesi. Na tej prireditvi občinski možje predstavijo domači kraj in njegove razvojne načrte, nastopajo plesalci, pevci in razni igralci. Domača glasba pa da pomemben poudarek različnih generacij. Imeli smo čast se vklopiti v program nastopajočih in tako predstaviti našo domačo pesem in glas harmonike. Nismo si pozabili tudi razkriti načrtov za naslednje srečanje. Po končani kulturni prireditvi pa se nadaljuje druženje in veselje lahko tudi pozno v noč. Mi smo si ogledali seveda še mesto Monošter, kulturne in ostale znamenitosti. Del vsega pa smo si prihranili za naslednje srečanje. Ker se je dan prehitro nagibal h kraju, smo se morali počasi posloviti in se odpraviti na dolgo pot proti domu. Seveda pa je šla pesem www.radiomonoster.hu Muzej Avgusta Pavla Obiskovalce pričakuje od torka do sobote od 11.00 do 15.00 ure. Skupine sprejemajo tudi zunaj delovnega časa, prijavite se lahko po telefonu 94/554-128. Vstopnina za odrasle: 600 forintov ali 2 evra, za dijake in upokojence: 300 forintov ali 1 evro. Za šolske skupine prirejajo tudi delavnice. Porabje, 14. septembra 2017 7 Letovanje na obali Jadranskega morja, 1. del V künji inda in gnes (36) PORTOROŽ, KJER ME ŽE DOBRO POZNAJO Vsako leto poleti dopust preživim v Sloveniji na obali Jadranskega morja. Ker žena ni mogla z mano, sem letos potoval sam. Tokrat sem preživel deset dni v Istri, na slovenski obali. Moje prenošišče je vedno prav bo, igralnicami in marino. V künji pauleg špajeta, gde biu (krstitke ali gostüvanje). Portorož odlikuje tudi izvir- küjamo, more biti sto tö, gde Tej stolnjeki so bili iz domana gostinska ponudba. Številne restavracije v mestu in okolici nudijo tisto, kar je tukaj najboljše, kulinarične dobrote, pripravljene iz morskih dobrot. Izbira je zejmo, ka smo sküjali. Inda so meli veuke lesene stole v kauti, kauli staula pa stolice. Pri stauli so sejdli samo moški. Ženske so se prej že tak nagele, gda so küjale. Mlajši pa na pragi, na ladi ali na šamedlinaj v krivli so geli. Če so meli v künji štaukadli, te pri štaukadlini. Na stauli nej bilau stolnjeka. Če je zamazani grato, so ga zribali z rajpešlinom kak pod. S stolnjekom so pokrili sto, če je kakši svetek Na plaži hotela se tudi otroci dobro počutijo v istem kraju. Doslej sem šestkrat bil v Portorožu in vedno v hotelu Vila Park. Še več, tudi moja soba je bila vedno ista: Vila Orada 323. To je zelo zanimivo. Osebje me že zelo dobro pozna in že pri recepciji so me z veseljem sprejeli. In seveda izključno slovensko smo se pogovarjali. ... DO Stolnjek – namizni prt – MADŽARSKE abrosz njoga platna. Takše stolnjeke so nücali, gda so reteše pekli, pa testau na stauli vövlekli. V 1960-i lejtaj so začnili stole pokrivati z bikslajmerom, ka je naleki bilau dojzbrisati. Gnes ništerni lejpe prčece dajo na sto, depa tö dojpokrijejo s plastikov, aj se ne zamaže. Ali samo plastični prt dajo gor, depa bikslajmer eške tö nücajo. velika. Na glavni ulici mesta vabijo goste moderni hoteli. Z veseljem sem ugotavljal, da Marija Kozar je na slovenski obali vse več madžarskih turistov. Skoraj disco za otroke. Večkrat je je bilo od 30 do 35 stopinj. povsod sem slišal izletnike, bil tudi sejem, kjer sem tudi Temperatura morja je bila ki so govorili madžarsko. jaz kupil darila. Tukaj sem od 24 do 28 stopinj. V SloHkrati sem tudi videl, da je vedenje madžarskih turistov včasih neprimerno. Osemnajset let oljkarstva Norme in Marina Zudicha je zraslo iz korenin njunih staršev, Primorcev, ki so gojili oljke za domačo uporabo Pogled na pristanišče čolnov s terase moje sobe V Slovenski Istri je Portorož največje in najbolj mondeno obmorsko letovišče s kopališči, hotelskimi kompleksi, kongresno ponud- V Portorožu so vsak večer vabili turiste raznoliki programi. Na primer narodna glasba, zabavna glasba, zabava s plesom, še več, mini se spoznal z zakonskim parom Zudicha. V času mojega letovanja je bilo pravo poletno vreme na morski obali. Bilo je zelo vroče. Vročina je bila skoraj nevzdržna. Tudi v senci veniji je vročina 2. avgusta podrla rekord, namerili so 39,7 stopinje. Tako se je bilo zelo prijetno kopati v morju. (se nadaljuje) Attila Fáczán Porabje, 14. septembra 2017 Nova kandidatka za mandatarja na volitvah 2018 Tudi zelena stranka LMP je imenovala svojega predsedniškega kandidata na državnozborskih volitvah leta 2018. To bo po vsej verjetnosti sopredsednica stranke Bernadett Szél, ki so ji namenjali kandidaturo že leta 2014, toda takratna stranka mandatarja ni imenovala, kajti pripravljala se je na opozicijsko vlogo. Sama kandidatka je v eni od oddaj ATV izjavila, da ima podporo predsedstva stranke, toda končno odločitev bo sprejel kongres (občni zbor) stranke. Pravi, da jo je spodbudila neodločnost ostalih opozicijskih strank, kar se tiče kandidature, je odločna, zavzeta in čuti v sebi zadosti moči za opravljanje premierskih nalog. Želi si, da bo med kandidati za mandatarja prišlo do televizijskega soočenja. Pripravlja se nov učni kurikulum S podporo evropskega denarja (2,4 milijarde forintov) se pripravlja Nacionalni temeljni učni načrt (NAT), ki naj bi ga v šole uvedli že v šolskem letu 2019, čeprav je zaključek projekta z naslovom Pregled in predelava vsebinskih in učnih predpisov javnega izobraževanja načrtovan šele 31. oktobra 2020. Začela se je že priprava koncepta, na njem naj bi delalo sto strokovnjakov pod vodstvom komisarke vlade, odgovone za vsebinsko prenovo javnega izobraževanja. Stanovske organizacije in sindikati očitajo vladi, da priprave potekajo precej skrivnostno, saj ni bilo nobenega usklajevanja s strokovnimi forumi, čeprav vladni odlok iz meseca aprila predpisuje široko družbeno usklajevanje. Čeprav zakon o šolstvu predpisuje, da se mora pred pripravo novega koncepta narediti analiza učinkovitosti desedanjega nacionalnega učnega kurikuluma, do tega še ni prišlo. Vladna pooblaščenka je nov koncept sicer predstavila na določenih forumih, na katerih pa ni bilo debat o njem. Osnutek koncepta so na zahtevo sindikata pedagoških delavcev dobili in pregledali eksperti stanovskih organizacij in ugotovili, da je največja pomanjkljivost koncepta, da se ne ukvarja s posledicami preveč centraliziranega šolskega sistema. 8 »Dobila sem državljanstvo« Anamarija Dončec v Čepinci žive z možaun pa z dvöma hčerkama zdaj že štirinajset lejt. Ovak je pa iz Andovec bila doma, od Djürvini, gde sta zdaj še dva brata pa mati doma. Anamarija je Porabska Slovenka, oženila se je pa odišla v Čepince živet, dapa dotejga mau je mejla samo madžarsko državljanstvo (állampolgárság). Prosila je večkrat za slovensko državljanstvo tö, dapa dotejga mau je nej dobila, zato ka je vsigdar nika falilo, pa so nji zavrnili. Nej tak oslejdnjim, vse dokumente, steri so še falili dotejga mau, je nutdala pa hvala baugi, konca avgusta je dobila slovensko državljanstvo. - Anamarija, ti si se doma dočas, ka si se nej oženila, tak zvala, ka Anamarija Dončec, kak se pa zdaj zoveš? »Zdaj sem Gorza Dončec Anamarija, dapa do tejga mau sem od moža priimek nej mogla nücati, zaman sem se leta 2003. oženila pa prišla se v Čepince, zdaj že štirinajset lejt.« - Gda si pa probala prvo paut k državljanstvi pridti? »Že od začetka sem probala, za dvej leti gda sva se oženila, samo te so mi tau pravli, ka pet lejt moram počakati pa samo potistim leko nutradam prošnjo. Tej pet lejt sem vöpočakala, dapa itak so mi nej dali državljanstva, samo stalno bivališče sem dobila. Te so mi pá pravli, ka za pet lejt dobim, samo s tauga je pa nikanej bilau. Zdaj avgusta, štirinajset lejt kasneje, sem dobila slovensko državljanstvo.« - Ka več maš od tauga, ka si dobila tau državljanstvo? »Po ednom tali najbola zato, ka če sem Slovenka pa tü v Sloveniji živim, zakoj bi nej leko dobila državljanstvo. Zdaj se taumi najbola veselim, ka sem nej samo Porabska Slovenka, liki sem državljanka matične države. Po drugom tali leko dem volit, leko nücam od moža priimek, nej mi trbej vsakši pet lejt vizo po- daljšati, zdaj mo že leko mejla svojo zdravstveno zavarovanje (egészségbiztosítás), zato »Lejpi štirinajset lejt je tau, oženila sem se, dvej hčerki mam, Petra je trinajset lejt stara, Leja pa osem. Mauž Norbert nejma nej brata pa nej sestro, pa tašča je tö sama živela, zato sva te se prišla v Čepince. Te so še bola delali kmetijo, pa te je vsakša pomauč prav prišla. Istina, tau je te bilau, zdaj je že tak, ka od leta do leta se menje dela, zato ka se ne splača. Zdaj je tak, ka škoda je za delo zato, Anamarija je trno vesela, ka je dobila slovensko ka samo minus državljanstvo delaš, te bi se pa ka do tejga mau sem samo zaka mantrali, bola vsakši v prejk moža bila zavarovana. slüžbo odi.« Zdaj potejn moram začniti - Kama odi delat lüstvo iz vse papire rihtati, ranč tak Čepinec? »Edni v Soboto odijo, dapa kak gda sem sé prišla.« Anamarija z držinov: možaum pa dvöma hčerkama - Kakšni štirinajset lejt maš za seuv? največ pa prejk v Avstrijo, zdaj je pri nas isto, kak je prvin na Vogrskom bilau, ka nej bilau slüžbe.« - Dočas, ka si nej mejla državljanstva, slüžbo si zato leko dobila brezi tauga tö? »Slüžbo bi leko dobila, samo nej bi me mogli stalno gorvzeti samo začasno, tak ka bi mi vsigdar podugšali. Zdaj, ka že mam državljanstvo, zdaj je že v redi, zdaj me že leko gorvzemejo. Najprvin sem fejst čemerna bila, gda sem nej dobila državljanstvo, zato ka te so me zbrisali iz Slovenije.« - Kak tau misliš? »Tü so me cejlak zbrisali iz registracije, vse podatke sem tak mejla, kak če bi na Madžarskem v Andovci živela, še stalnoga bivališča sem tam mejla, tü še k doktori bi nej mogla titi, če bi betežna gratala. Malo sem se zato zbojala, baug vari, bi se kaj zgodilo, ka bi delala, vej pa na Vogrskom sem tö nej mejla zdravstvenoga zavarovanja.« - Gda je tau bilau? »Tau je zdaj tau leto nin tam marca bilau, pa potem smo začnili prositi znauva mojo državljanstvo, pa zdaj sem fejst rada, ka sem ga dobila. Tau se moram zahvaliti generalnomi konzuli dr. Borisi Jesihi pa tebi, ka sta mi pomagala.« - Kakšna državljanka si zdaj? »Zdaj sem dvaujna državljanka, mam vogrsko pa slovensko.« - Kak je pa deca, onedvej mata slovensko državljanstvo? »Deca je automatično dobila državljanstvo po oči, njim je nej trbelo posaba prositi. Tau je zato čüdno bilau, deco sem mejla, v Soboti sem rodila v bolnici, pa ge itak sem nej dobila državljanstva. Moj mauž Norbert je pravo, če tau nede šlau prejk pa ne dobim državljanstva, te de on proso madžarsko.« - Ka je bilau zate drügo, ovakšo, gda si sé prišla, kak doma v Andovci? »Vejn tau, ka na kmetiji se je Porabje, 14. septembra 2017 tak fejst delalo, tauga pri nas doma te več sploj nej bilau, pa tau, ka se je tü vse z mašini delalo. Gda sem najprvin vidla, ka silos pelajo, sem sploj nej znala, ka je tau, ka tak smrdi pa ka do s tistim delali, zato ka doma sem tašo še nej vidla. Ovak je pa skoraj isto, dosta razlike nega, telko ka töj so baukše poti, avto ne trausi tak fejst kak doma.« - Tak mislim, najbola špajsno za tebe je tau bilau, ka si tü samo slovenski mogla gučati, nej? »V tejn istino maš, tau je bilau najbola špajsno pa težko zame, zato ka vse sem razmila, samo nazaj odgovarjati sem nej vejdla. Gnauk mi je tašča prajla, aj idem po zrezek, dja se pa samo tak zbejlim gledala, kama aj zdaj idem. Gda je vidla, ka ne razmim pa prajla, ka aj den po šnicli, te sem že znala. Dosta taši besed je bilau, ka sem jih nej razmila, pa še zdaj se najdejo, če se kaj knjižno povej. Sprvoga me je še fejst mauto ženski pa moški spol, zato ka v madžarščini nega gramatični spolov, pa v porabščini so ženskoga tö bole malo nücali.« - Ti zdaj kakšno narečje gučiš andovsko ali čöpansko? »Že sir več mi pravijo, ka že tak po slaskom gučim, pa nej v porabščini. Nej čüda vejpa sir samo tau narečje gučimo, v porabščini pa v madžarščini pa samo te, gda domau dem, tak ka zdaj že rejsan dostakrat zadrgavam, ne vejm, kak trbej tau ali tisto povedati.« - Kak sta se pa te sprvoga z možaum razmila, če si te še nej tak dobro znala slovenski? »Tisto, ka je trbelo, sva se razmila brezi besed tö, tak ka sploj je nej bila problema, drügo sem se pa kasneje navčila. Brez heca, ge se tü dobro počütim, dobroga moža mam, dobro taščo, mlajše, slovensko državljanstvo, tak ka mam vse, ka mena trbej, samo aj zdravje baude.« Karči Holec 9 Prejk Müre sem prihajo ... - 2. Priklüčitev pod krono svetoga Štefana Gnesnedén se vekši tau zgodovinarov že zglija, ka so Madžari med Karpatske bregé prišli pa cejlo krajino za svojo vzeli v dobri sedmi-ausmi lejtaj po leti 895. Bili so lüstvo z Ažije, štero je že duga lejta na svoji konjaj prihajalo z gda je madžarski krau sveti Ladislav I. kauli leta 1090 prejkvzeu cejlo (rovačko) Slavonijo. Prva se je madžarska grajnca vlejkla vzhodno od Prekmurja, krajino je mejla v tistom cajti v rokaj nadpüšpekija v Salzburgi. Vogrski krau Bela III. dopüsti stvaurjenje cistercijanskoga klauštra v Monoštri dalečnji krajin z vzhoda (keletről). Madžarski sodacke so sploj brž prejkvzeli nekdešnjo Spaudnjo Panonijo tö, v šteroj krajini je živelo dosta slavskoga lüstva ranč tak. Evropsko ino krščanjsko kralestvo je napravo prvi krau Madžarov sveti Štefan, šteri je svojoma narodi tak stvauro mogaučnost, aj v prišešnji stoletjaj gorostane med evropskimi rosagi. Krajina med Mürov ino Rabov je pod madžarsko cerkveno organizacijo prišla eške samo te, gda so stvaurili dvej vogrski püšpekiji v Győri (kauli leta 998) ino Veszprémi (leta 1002). Nej so pa včasik cujzakapčili püšpekijama cejlo gnešnjo prekmursko krajino. Tau se je zgodilo samo te, Že gda so grtüvale prve madžarske püšpekije, je krau sveti Štefan naprejspiso grajnce med njimi. Gda je krau Ladislav prejkvzeu Slavonijo, je kauli leta 1094 napravo nauvo püšpekijo za prikapčene krajine s centrom v Zagrebi. Eške samo v tistom cajti je krajina med Mürov ino Rabov cejlak prišla pod Vogrsko, zatok so go dali pod püšpekijo v Zagrebi. Kauli toga datuma so stvaurili benediktinsko opatijo pri Sv. Benedikti (Kančevci). Opati so prišli iz Zalske županije, gde je bila opatija samo v Blatenskom kosteli, tak leko brodimo, ka so v Prekmurje prišli opatke z Zalavára. Pri civilnoj organizaciji je krajina med Mürov ino Rabov sli- šala pod dvej županiji: gorenji tau k Vasvári, spaudnji pa k Zalavári. Zatok so se svajüvali za cerkveno grajnco tö. K győrskoj püšpekiji je slišala Železna županija, k šteroj so kauli leta 1091 prikapčili gorenje Prekmurje. Leta 1176 so v Győri držali cerkveni djilejš, po šterom je sam krau odlaučo, aj grajnca med županijama grata grajnca med püšpekijama tö. V spaudnjom Prekmurji je stejla püšpekija z Veszpréma staupiti na mesto Zagreba. Več stoletij so se svajüvali, pravi konec je grato samo te, gda je Marija Terezija leta 1777 stvaurila püšpekijo v Somboteli, šteroj so prikapčili 16 far zagrebške püšpekije više Müre. (Moremo pa znati, ka so v 20. stoletji ništerni steli napraviti ejkstra püšpekijo za Prekmurje ino Međimurje, za štero se je gučalo, ka aj bi biu tam püšpek Slovenec dr. Franc Ivanócy.) V srejdnjom vöki je mejla győrska püšpekija eden arhidiakonat (főesperesség) na svojom najbole dalečnjom južnom tali, center šteroga je bila leta 1331 Murska Sobota. V stari papéraj piše za njau ime »Belmura«, štero so dugo nücali za tau mesto na srejdi gnešnjoga Prekmurja. Tistoga ipa je bila Murska Sobota varaš (»civitas«), kauli šteroga so bile zdrüžene slovenske fare v Železnoj županiji. V győrskoj püšpekiji so krajino zvali »Tótság«, ka so domanji obračali na »Slovensko okroglino«. Ime »tót« so Madžari nücali za tiste Slave, šteri so svoj gezik zvali »slovenski«, sebé pa »Sloven«. Drügi arhidiakonat je biu kauli Lendave z imenom »beksinski«. Tau ime pride od vesnice Becsehely, dostakrat pa so krajino zvali »districtus Transmuranus«. Tau latinski znamenüje »okrožje prejk Müre«, od tistec prihaja gnešnjo ime »Prekmurje«. Slovenske vesnice kauli Monoštra so gratale - kak pripovejdajo stari papéri - med 13. ino 16. stoletjom. V našom »Varaši« je madžarski krau Béla III. leta 1183 stvauro cistercijanski klaušter. (Slovensko ime »Monošter« prihaja z latinskoga »monasterium«.) Prvi baratke v klauštri so bili Francuzi z mesta Trois Fon- Slovenska ves pa so bili pod cerkvenimi gospaudi. Oprvin se je v papéraj skazala Slovenska ves (1221), o Sakalauvcaj ino Števanovcaj pišejo leta 1350. Od 14. stoletja dale poznamo kapejlo Ivana Krstitela na Gorenjom Seniki ino vesnico Dolenji Senik. Tistoga ipa je biu Janezov brejg eške ejkstra vesnica (Iwanfolua). Verico ino Ritkarovce najdemo v dokumentaj eške samo na konci 14. stoletja, Andovce ino Otkauvce pa dobri 150 lejt kisnej. Madžari so med Karpate prišli kak konjeniško lüstvo z Ažije taines, za pauvanje svoji njiv so nücali delavce. Té so najšli med domanjimi Slovencami, depa pripelali so je z drügi slovenski krajin ranč tak. Slovenski pavri so na cistercijanski marofaj napravili svoje vesnice, štere so gorostale vse do gnes. Marofi so meli dva tala: za stenami je bila iža baratov pa delavcov s kapelov, künjov, spalnicov pa dnevnov sobov, zvüna pa glejvi, škednji pa žitnice. Ženskam je bilau dojzapovödano nutstaupiti. Starci Porabski Slovencov so bili do srejde 19. stoletja podložniki (jobbágyok) cistercijanov ino velikaški vogrski držin Széchy, Batthyány ino Nádasdy. Gorenji Senik, Dolenji Senik, Verica ino Ritkarovci so slišali pod posvejtne gospodare, Števanovci, Otkauvci, Andovci, Sakalauvci ino Porabje, 14. septembra 2017 V krajini med Mürov ino Rabov je žitek ranč tak teko kak tistoga ipa po cejloj fevdalnoj Evropi. V srejdnjom vöki je nej bilau glavno, što k šteromi narodi sliši, liki samo tau, ali se je naraudo za gospauda ali pavra, ali se je vönavčo za sodaka ali dühovnika. Tau situacijo je stejlo spremeniti nauvo mišlenje, reformacija, štera je stejla vsikšoma človeki dati knigo v roké - v njegvom maternom geziki. V krajini med Mürov ino Rabov je trbölo za prvo nadruknivano knigo v slovenskoj rejči čakati do leta 1715, donk pa je reformacijsko gibanje bilau tisto, štero je Slovencam - na pravoj ino lejvoj strani Müre - dalo fundamente za gordržanje naroda prejk kulture. -dm- 10 Na Študijskih dnevih Draga tudi o Slovencih v Porabju Od 1. do 3. septembra so na Opčinah pri Trstu potekali že 52. Študijski dnevi Draga, versko-kulturno-znanstveni posvet, ki ga organizira Društvo slovenskih izobražencev iz Trsta ob podpori še nekaterih slovenskih društev v Italiji. V uvod k letošnjemu vabilu na posvet je predsednik društva Sergij Pahor zapisal pomenljive misli: »Draga ima za sabo že več kot 50 let in povsem razumljivo je, da danes ne preseneča več. Minili so časi, ko so skoraj vsi, ki jim je bila pri srcu usoda slovenskega naroda (ali kaj drugega), skozi vse poletne mesece adrenalinsko poizvedovali, kaj smo dali na program študijskih dni, še bolj, koga smo vabili za predavatelja. Poizvedovanje enih je bilo takrat enako razumljivo kot radovednost drugih. Danes tega ni več in skoraj pogrešamo mrzlico, ki je spremljala pripravo Drage. Iz leta v leto nam je tista mrzlica zagotavljala, da je Draga vsaj za en del Slovencev potrebna (za druge pa morda nevarna?). Ali smo z demokratizacijo in osamosvojitvijo zaplavali v rutino? Teme, ki jih predlaga Draga, so si iz leta v leto podobne, se nekako ponavljajo, ampak to ne kaže na pomanjkanje ustvarjalnosti ali padec domišljije. Tem, ki bi spodbujale razmišljanje o sodobnem globaliziranem svetu, je na pretek. Toda če vztrajamo na problemih, ki so danes, kot so bili včeraj, bistveni za obstoj naroda in družbe, pomeni, da mnoga vprašanja, ki smo jih ponudili v razpravo v preteklih petdesetih letih, ostajajo nerešena.« In v treh dneh posveta so številni obiskovalci v pestrem programu dobili vsaj delne odgovore na svoja in skupna nerešena vprašanja. Z manjšinsko problematiko sta bila povezana prvo predavanje in debata prvi dan posveta; raziskovalka dr. Maja Smotlak je prispevek naslovila Pojmovanje narodne identitete med Slovenci na zahodni narodnostni meji od 19. stoletja do sodobnosti skozi prizmo romana. Avtorica je ugotavljala, da je na začetku obravnavanega obdobja imela v zamejstvu nastala literatura narodnospodbujevalno vlogo, danes pa je To stanje dobro ponazarja položaj slovenske manjšine na Madžarskem, o kateri doslej Draga ni spregovorila, je za uvod v predavanje avtorice tega zapisa povedal Sergij Pahor. Dvourno predavanje Kako dolgo bo Porabje še slovensko? in prav tako dolgo Valerija Perger je predstavila položaj Slovencev v Porabju pri mladih avtorjih drugače: zagovarjanje multikulturnosti in teze o tem, da ni važno, v katerem jeziku pišejo, so sicer lahko t. i. sodobno pojmovanje etničnosti, ki pa gotovo ne prispeva k ohranjanju skupnosti v tradicionalnem smislu. V večernem delu so se udeleženci Drage poklonili pisatelju Borisu Pahorju, veteranu in prvoborcu za slovenske pravice ter demokracijo, z ogledom dokumentarnega filma francoske režiserke o njem. Boris Pahor je bil tudi častni gost večera. Drugi dan posveta je bil prav tako namenjen manjšinski problematiki. Ker obstoj slovenskih manjšin, razumljivo, ostaja na vrhu dnevnega reda Drage in postaja iz leta v leto bolj pereč, je potrebno še glasneje spregovoriti o problemih: vse zamejske slovenske skupnosti se številčno krčijo, zavest plitvi, večinske institucije manjšince blagrujejo, češ da kulturno bogatijo prostor ob meji, toda jim s težavo, po kapljicah priznavajo tisto, kar je potrebno za njihov razvoj. debato je subtilno vodila vsestranska zamejska kulturnica Maja Lapornik Pelikan. Po splošnem uvodu, v katerem je bilo Porabje predstavljeno z zgodovinskega, geografskega in jezikovno-kulturnega vidika, sem se omejila na aktualno problematiko, ki bi jo lahko strnila v naslednji povzetek: slovenski jezik je pri mlajših in najmlajših generacijah izgubil mesto prvega, maternega jezika, njegovi govorci so le še srednje in starejše generacije. Porabski Slovenci, ta najmanjša slovenska zamejska skupnost, je na pragu usodnih trenutkov, pred katerimi si – skupaj z matično Slovenijo – še vedno zatiska oči: Ali bo na področju ohranjanja jezika in identitete začela novo pot za revitalizacijo obeh ali pa bo postala folklorna posebnost pokrajine. Najnovejša raziskava o družinskih jezikih med starši predšolskih otrok prinaša zaskrbljujoča spoznanja. Opozorila, da manjšina brez jezika nima prihodnosti, največkrat niso slišana ali pa napačno interpretirana. Res je, da so Porabski Slovenci organizirani kot skupnost šele dobrih 25 let, res je, da so na področjih ohranjanja kulturne, etnološke in literarne dediščine dosegli velik napredek. Tudi področje lastnih medijev je zadovoljivo. Še vedno pa ni preboja v gospodarstvu, torej pri temeljih preživetja, saj Porabcem režejo kruh madžarska in avstrijska podjetja. Slovenski jezik pri zaposlitvah nima veljave, zato imajo učenci v šolah dokaj skromno motivacijo za njegovo učenje. Tudi Cerkev je Porabce pustila na cedilu – tu že leta ni niti enega slovenskega duhovnika! Odnos domicilne madžarske države in večinskega madžarskega prebivalstva do Porabskih Slovencev je v zadnjih letih zelo pozitiven in konstruktiven (čeprav za nekatera področja prepozen), medtem ko matična Slovenija (razen na izobraževalnem in kulturnem področju) do Porabja posebej v zadnjem času vodi dokaj nedorečeno (zgrešeno) politiko, ki ne more prispevati h konkretnemu napredku in revitalizaciji skupnosti. Kako dolgo bo Porabje še slovensko? »Porabje bo lahko še dolgo ostalo slovensko, če bo narodnostna politika – v sozvočju z matico – dojela, da je z revitalizacijo skupnosti treba začeti takoj! Manjšina brez lastnega jezika, predvsem pa brez narodne zavesti, nima prihodnosti.« V zelo zanimivi debati je bilo odgovorjeno na nešteto vprašanj. Večerno dogajanje je zaznamoval dokumentarni film Moja meja, s katerim so se organizatorji poklonili 70-letnici priključitve Primorske k Sloveniji. Porabje, 14. septembra 2017 V tradiciji Drage je, da je tretji dan posveta, nedeljski dopoldan, posvečen vprašanjem krščanske misli in prakse. Dr. Igor Bahovec je v svojem predavanju O vernosti na Slovenskem: od sociološko-antropološke analize do krščanstva, ki prinaša upanje, pogum in ustvarjalnost razmišljal o splošni krizi vernosti s posebnim ozirom na Slovenijo. Zadnje predavanje, velika tema letošnje Drage, pa je bil prispevek ddr. Klemna Jakliča O dilemi našega časa: pravice človeka ali državljana? Aktualno temo v času, ko usihajo stare vrednote, novih pa ni, je predavatelj strnil takole: »To večno vprašanje demokracije je še posebej aktualno v času, ko se zdi, da v luči migrantske krize in drugih težav, s katerimi se sooča Evropa, težnja po »nacionalnem« v demokraciji že dolgo ni bila tako močna. Je tudi legitimna? Če je tako, do katere mere? Ali pa je v našem času edini legitimni pristop tisti, ki na prvo mesto postavlja pravice človeka in ne nujno državljana? Dobra novica je, da je dilema na ravni ustavne morale in ustavnega prava razrešljiva. Manj pozitivno sporočilo pa, da – kot velja za vsako obdobje zgodovine – tudi v našem času ni garancije, da bi akterji moči in odločanja z gotovostjo sledili smeri pravične prihodnosti in nadaljnjega razvoja demokracije. Vseeno je mogoče na različne načine prispevati k temu, da bi kolesje zgodovine v našem času akterjem pomagali potisniti prav tja.« 52. Študijski dnevi Draga so bili še eden v vrsti uspešnih posvetov v zamejskem prostoru, kjer se je opozarjalo na aktualne probleme današnjega časa in uvrstilo na zemljevid eminentnega srečanja tudi aktualno problematiko Porabskih Slovencev. Valerija Perger 11 SPORED SLOVENSKIH TELEVIZIJSKIH PROGRAMOV PETEK, 15.09.2017, I. spored TVS 6.00 Kultura, Odmevi, 7.00 Dobro jutro, Poročila, 11.15 Vem!, kviz, 11.55 Od Soče do Sočija - Gal Jakič, dokumentarna oddaja, 12.25 Čudovita Japonska: prefektura Ivate: Dobrote na postaji Morioka, japonska nanizanka, Šport, Vreme, 13.30 Tarča, Globus, Točka preloma, 15.20 Mostovi - Hidak, oddaja TV Lendava, 16.05 Duhovni utrip: Reformacija srca, 16.25 Profil, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.30 Alpe-Donava-Jadran, 17.55 Novice, 18.00 Infodrom, poletje 2017, 18.10 Pujsa Pepa: Skrivni klub, risanka, 18.20 Vem!, kviz, 19.00 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 20.05 Proslava ob 70. obletnici priključitve Primorske k matični domovini, 21.20 Na lepše, 22.00 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme, 22.55 Kinoteka: Mike Leigh, 23.10 Boljši časi, angleški film, 1.10 Profil, 1.35 Dnevnik Slovencev v Italiji, 2.00 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 2.55 Info-kanal PETEK, 15.09.2017, II. spored TVS 6.30 Otroški kanal, 7.00 Otroški program: Op! 9.00 Slovenski vodni krog: Korošaški slapovi in Bistričica, dokumentarna nanizanka, 9.40 Prisluhnimo tišini: Letne Olimpijske igre gluhih 2017, izobraževalna oddaja, 10.25 Hišica v preriji (IV.): Zavržena, ameriška nadaljevanka, 11.10 Halo TV, 12.15 Dobro jutro, 14.55 Dober dan, 15.50 O živalih in ljudeh, izobraževalno-svetovalna oddaja TV Maribor, 16.15 Na vrtu, izobraževalno-svetovalna oddaja TV Maribor, 17.00 Hišica v preriji (IV.): Spremembe, ameriška nadaljevanka, 18.00 Halo TV, 19.00 Otroški program: Op! 20.05 Piran - Pirano, slovenski film, 21.45 Kdo bi vedel, zabavni kviz, 23.00 Polnočni klub: Ne pozabi me, 0.15 Glasbeni spot, 1.15 Zabavni kanal, 5.25 Glasbeni spoti SOBOTA, 16.09.2017, I. spored TVS 6.00 Kultura, Odmevi, 7.00 Otroški program: Op! 10.45 Referendum 2017, 12.40 Kaj govoriš? = So vakeres? 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.25 O živalih in ljudeh, izobraževalno-svetovalna oddaja TV Maribor, 13.50 Na vrtu, izobraževalno-svetovalna oddaja TV Maribor, 14.15 Ambienti, 15.05 Dnevnik Mone Lize, francoska dokumentarna oddaja, 16.00 DNK – Družina Na Kavču: družina Kermauner, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.20 Moj vrt ima načrt, dokumentarna oddaja, 17.45 Taksi, kviz z Jožetom, 18.00 Z vrta na mizo, 18.35 Ozare, 18.40 Kalimero: Polomija s korenjem, risanka, 19.00 Dnevnik, Utrip, Šport, Vreme, 20.00 City Games – Igre mest 2017, finale, 21.25 Pogrešani dekleti, britanska nadaljevanka, 22.30 Poročila, Šport, Vreme, 23.10 Lisičja vila Liza, madžarski film, 0.50 Dnevnik Slovencev v Italiji, 1.15 Dnevnik, Utrip, Šport, Vreme, 2.10 Info-kanal SOBOTA, 16.09.2017, II. spored TVS 6.30 10 domačih, 7.00 Najboljše jutro, 9.15 Dober dan, 10.20 Hišica v preriji (IV.): Spremembe, ameriška nadaljevanka, 11.25 Na lepše, 12.05 Derren Brown: Strah in vera, 13.05 Čudovita Japonska, japonska nanizanka, 14.00 Šola za falote, angleški film, 15.45 Čarokuhinja pri atu: Kras, 16.05 Od kamna do kristala, portret Roka Petroviča, 17.00 Hišica v preriji (IV.): Moja Ellen, ameriška nadaljevanka, 18.00 Alfred & Sofie, dokumentarni film, 18.50 Epilog: Mir, 19.20 Infodrom, poletje 2017: Dobro je vedeti, 19.30 V svojem ritmu: Narodno-zabavna glasba, glasbeno-dokumentarna serija za mlade, 20.05 Yves Saint Laurent, belgijsko-francoski film, 21.50 Zvezdana: Očim in pankrt, 22.40 Lado Leskovar - 60 let na odru: Nekoga moraš imeti rad, gala koncert, 23.55 Glasbeni spoti, 0.55 Zabavni kanal, 5.50 Glasbeni spoti NEDELJA, 17.09.2017, I. spored TVS 7.00 Živ žav, otroški program, 9.55 Govoreči Tom in prijatelji: Človek na luni, risanka, 10.10 Nabriti detektivi: V smetnjak, nemška otroška nanizanka, 10.45 Sledi, dokumentarna oddaja TV Maribor, 11.20 Ozare, 11.25 Obzorja duha: Papež v Kolumbiji, 12.00 Ljudje in zemlja, izobraževalno-svetovalna oddaja TV Maribor, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.25 Prelepa Gorenjska, koncert ob 35. obletnici ansambla Gašperji, 15.05 Pobič, ameriški nemi film, 15.55 Romar, ameriški film, 16.45 Kino Fokus, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.20 Lado Leskovar - 60 let na odru: Nekoga moraš imeti rad, gala koncert, 18.35 Koyaa - Lajf je čist odbit!, kratki animirani film, 18.40 Dinotačke: Kar je kazalo, risanka, 19.00 Dnevnik, Zrcalo tedna, Šport, Vreme, 20.00 Modna hiša Velvet (III.): Rojstni dan, španska nadaljevanka, 21.25 Intervju, 22.10 Poročil, Šport, Vreme, 22.40 Skodelica kave, dokumentarni film, 23.25 Paquito D'Rivera in Big band RTV Slovenija, 23.50 Dnevnik Slovencev v Italiji, 0.20 Dnevnik, Zrcalo tedna, Šport, Vreme, 1.15 Info-kanal NEDELJA, 17.09.2017, II. spored TVS 7.00 Duhovni utrip: Reformacija srca, 7.15 Glasbena matineja, 9.05 Kulturni vrhovi: Uršlja gora, dokumentarna oddaja, 9.50 Moj vrt ima načrt, dokumentarna oddaja, 10.35 Hišica v preriji (IV.): Moja Ellen, ameriška nadaljevanka, 11.40 Čudovita Japonska, japonska nanizanka, 13.15 Zvezda je rojena, ameriški film, 15.25 Zvezdana: Udariti z ljubeznijo? 16.15 Proslava ob 70. obletnici priključitve Primorske k matični domovini, 17.30 Hišica v preriji (IV.): Mojster za vse, ameriška nadaljevanka, 18.30 City folk - Obrazi mest: Ponta Delgada, dokumentarna oddaja, 18.55 Mladi virtuozi, 19.25 60 let Otroškega pevskega zbora RTVS, 19.50 Žrebanje Lota, 20.00 Odstrta mesta: Neapelj, britanska dokumentarna serija, 20.55 Nesmrtni, filmi o športnih velikanih, 21.25 Popravljena krivica (III.), ameriška nadaljevanka, 22.15 Anno Domini, ameriška nadaljevanka, 23.05 Rajska ptica, koprodukcijski film, 0.35 Glasbeni spoti, 1.40 Zabavni kanal, 5.25 Glasbeni spoti PONEDELJEK, 18.09.2017, I. spored TVS 5.55 Utrip, Zrcalo tedna, 7.00 Dobro jutro, Poročila, 10.15 Z vrta na mizo, 10.45 10 domačih, 11.20 Vem!, kviz, 12.05 Kaj govoriš? = So vakeres? 12.25 Čudovita Japonska: prefektura Ivate: Ogenj in glina, japonska nanizanka, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.30 Panoptikum, 14.25 Osmi dan, 15.00 Dober dan, Koroška, 15.30 Firbcologi, mozaična oddaja za otroke, 15.55 Z glasbo in s plesom, 16.25 Profil: dr. Simon Širca, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.30 V svojem ritmu: Funk, glasbeno-dokumentarna serija za mlade, 17.55 Novice, 18.00 Govoreči Tom in prijatelji: Milijonar Henk, risanka, 18.10 Lili in Čarni zaliv: Fej, smrdi!, risanka, 18.20 Vem!, kviz, 19.00 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 20.00 Tednik, 21.00 Studio city, 22.00 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme, 22.55 Umetnost igre, 23.30 Baletni večer, 0.30 Profil: dr. Simon Širca, 0.55 Dnevnik Slovencev v Italiji, 1.20 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 2.15 Info-kanal PONEDELJEK, 18.09.2017, II. spored TVS 6.30 Otroški kanal, 7.00 Otroški program: Op! 8.10 Slovenski vodni krog: Velika Krka, dokumentarna nanizanka, 8.35 Ljubljana, London, New York - Tugo Šušnik, dokumentarni film, 9.25 Hišica v preriji (IV.): Mojster za vse, ameriška nadaljevanka, 10.25 Halo TV, 11.20 Dobro jutro, 13.45 Ljudje in zemlja, izobraževalno-svetovalna oddaja TV Maribor, 14.50 Polnočni klub: Ne pozabi me, 16.15 Nesmrtni, oddaja o športnih velikanih, 17.00 Hišica v preriji (IV.): Volkovi, ameriška nadaljevanka, 18.00 Halo TV, 18.55 Studio kriškraš: Žehta, mozaična lutkovna oddaja za otroke, 19.20 Nagelj, japonska nadaljevanka, 20.00 Čez planke: Madžarska, 21.00 Kjer bom doma (IV.): Spet so tu srečni dnevi, avstralska nadaljevanka, 21.55 Goljufija (II.), danska nadaljevanka, 23.00 Biserni gumb, koprodukcijski dokumentarni film, 0.30 Glasbeni spot 1.30 Zabavni kanal, 5.25 Glasbeni spoti TOREK, 19.09.2017, I. spored TVS 5.45 Kultura, Odmevi, 7.00 Dobro jutro, Poročila, 11.15 Vem!, kviz, 11.45 Obzorja duha: Papež v Kolumbiji, 12.25 Čudovita Japonska: prefektura Ivate: Kulinarika in lepote Nagana, japonska nanizanka, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.30 Studio city, 14.40 Kino Fokus, 15.00 Potepanja - Barangolások, oddaja TV Lendava, 15.40 Otroški program: Op 16.30 Po Sloveniji, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.25 Koda, izobraževalno-svetovalna oddaja, 17.55 Novice, 18.05 Poldi: Dan, ko je kit prebral žalostno zgodbo, risanka, 18.10 Niko: Telovadba, risanka, 18.20 Vem!, kviz, 19.00 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 20.00 Broadchurch (III.), britanska nadaljevanka, 20.55 Putin - novo carstvo, francoska dokumentarna oddaja, 22.00 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme, 23.10 Spomini: Magda Lovec, dokumentarna oddaja, 0.45 Dnevnik Slovencev v Italiji, 1.10 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 2.05 Info-kanal TOREK, 19.09.2017, II. spored TVS 6.30 Otroški kanal, 7.00 Otroški program: Op! 8.10 Slovenski vodni krog: Bistrica, dokumentarna nanizanka, 8.35 Village Folk - Ljudje podeželja: Partnerji z naravo, dokumentarna serija, 8.45 Hekerji, dokumentarna oddaja, 9.55 Hišica v preriji (IV.): Volkovi, ameriška nadaljevanka, 11.00 Halo TV, 11.50 Dobro jutro, 14.25 Dober dan, 15.20 City Games – Igre mest Porabje, 14. septembra 2017 OD 15. septembra DO 21. septembra 2017, 16.45 Čarokuhinja pri atu: Dravska dolina, 17.00 Hišica v preriji (IV.): Zmikavt iz Walnut Grova, ameriška nadaljevanka, 18.00 Halo TV, 18.55 Iz popotne torbe: Veliki stroji, poučna oddaja za otroke, 19.20 Nagelj, japonska nadaljevanka, 20.00 Človeški laboratorij: Osnovni nagon, britanska dokumentarna serija, 20.55 Prava ideja, 21.25 Kjer bom doma (IV.): Težave s Harryjem, avstralska nadaljevanka, 22.25 Vera (VI.): Torkov otrok, britanska miniserija, 0.05 Glasbeni spoti, 1.10 Zabavni kanal, 5.25 Glasbeni spoti SREDA, 20.09.2017, I. spored TVS 5.45 Kultura, Odmevi, 7.00 Dobro jutro, Poročila, 11.15 Vem!, kviz, 11.50 Umetnost igre, 12.25 Čudovita Japonska: prefektura Ivate: Trenutki svežine, japonska nanizanka, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.30 Intervju, 14.35 Duhovni utrip: Reformacija srca, 15.00 Mostovi - Hidak, oddaja TV Lendava, 15.35 Male sive celice: OŠ Ljudski vrt Ptuj in OŠ Zbora odposlancev Kočevje, kviz, 16.30 Po Sloveniji, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.25 Turbulenca: Selfie kultura, izobraževalno-svetovalna oddaja, 17.55 Novice, 18.05 Čarli in Lola: Če sem pa aligator, risanka, 18.20 Vem!, kviz, 19.00 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 20.05 Film tedna: Dih, nemški film, 22.00 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme, 22.55 Panoptikum, 23.55 Turbulenca: Selfie kultura, izobraževalno-svetovalna oddaja, 0.30 Dnevnik Slovencev v Italiji, 1.00 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 1.55 Info-kanal SREDA, 20.09.2017, II. spored TVS 6.30 Otroški kanal, 7.00 Otroški program: Op! 9.05 Slovenski vodni krog: Bloščica, dokumentarna nanizanka, 9.45 10 domačih, 10.30 Hišica v preriji (IV.): Zmikavt iz Walnut Grova, ameriška nadaljevanka, 11.35 Halo TV, 12.25 Dobro jutro, 15.00 Kolesarstvo - svetovno prvenstvo: kronometer (M), 18.00 Halo TV, 19.00 Firbcologi: O lubčkanju, gorečih stavbah in začaranih napojih, mozaična oddaja za otroke, 19.30 Nagelj, japonska nadaljevanka, 19.50 Žrebanje Lota, 20.05 125 let ljubljanske operno-baletne hiše: Naša hiša, dokumentarna oddaja, 20.55 Moj klasični hit: Svetlana Makarovič, 21.00 W. A. Mozart, Rekviem v d-molu, odlomki (Solisti, Simfonični orkester in zbora RTVS), 21.10 Kjer bom doma (IV.): Samo zaljubljen si, avstralska nadaljevanka, 22.15 Kako smo gradili moskovsko podzemno železnico, francoska dokumentarna oddaja, 23.20 Naša demokracija, TV-igra AGRFT, 2010, 0.10 Glasbeni spoti, 1.10 Kolesarstvo - svetovno prvenstvo: kronometer (M), 3.55 Zabavni kanal, 5.25 Glasbeni spoti ČETRTEK, 21.09.2017, I. spored TVS 6.05 Kultura, Odmevi, 7.00 Dobro jutro, Poročila, 11.15 Vem!, kviz, 11.45 Turbulenca: Selfie kultura, izobraževalno-svetovalna oddaja, 12.25 Čudovita Japonska: prefektura Ivate: Pikantne jedi v severnih mestih, japonska nanizanka, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.30 Tisti, ki je zgradil šolo; portret učitelja, etnologa in politika, 14.25 Slovenci v Italiji: Ivo Tull trio, 15.00 Moj gost/Moja gostja - Vendégem, oddaja TV Lendava, 15.50 Prava ideja, 16.30 Po Sloveniji, oddaja TV Maribor, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.30 Ugriznimo znanost, oddaja o znanosti, 17.55 Novice, 18.00 Utrinek - zgodbe priseljencev: Migrantski otroci iz Caminija, izobraževalno-svetovalna oddaja, 18.05 Zu: Zu je čarodej, risanka, 18.20 Vem!, kviz, 19.00 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 20.05 Referendum 2017, 22.00 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme, 22.50 Osmi dan, 23.30 Češko stoletje: 1938 – Dan po münchenskem sporazumu, češka nadaljevanka, 0.40 Ugriznimo znanost, oddaja o znanosti, 1.05 Dnevnik Slovencev v Italiji, 1.30 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 2.25 Info-kanal ČETRTEK, 21.09.2017, II. spored TVS 6.30 Otroški kanal, 7.00 Otroški program: Op! 8.50 Slovenski vodni krog: Rašica, dokumentarna nanizanka, 9.35 Na lepše, 10.15 Kino Fokus, 10.40 Alpe-Donava-Jadran, 11.05 Halo TV, 12.15 Dobro jutro, 15.25 Koda, izobraževalno-svetovalna oddaja, 16.15 Moj vrt ima načrt, dokumentarna oddaja, 17.00 Hišica v preriji (IV.): Pobeg, ameriška nadaljevanka, 18.00 Halo TV, 18.55 Ribič Pepe: Postojnski pretkani škrat, mozaična oddaja za otroke, 19.20 Nagelj, japonska nadaljevanka, 20.00 Bertrand Piccard – okoli sveta na sončni pogon, francoska dokumentarna oddaja, 21.00 Kjer bom doma (IV.): Čas za spremembe, avstralska nadaljevanka, 22.05 Süskind, nizozemski film, 0.10 Slovenska jazz scena, 0.50 Glasbeni spoti, 1.55 Zabavni kanal, 5.25 Glasbeni spoti VABILO AKTUALNI NATEČAJI IN RAZPISI Urada RS za Slovence v zamejstvu in po svetu Narodnostne samouprave in kulturna društva Slovencev, Nemcev, RAZPIS ZA ŠTIPENDIJE ZA SLOVENCE V Hrvatov in Romov v Sombotelu bodo ZAMEJSTVU IN PO SVETU ZA ŠTUDIJSKO LETO 2017/2018 23. septembra 2017 Javni štipendijski, razvojni, invalidski in priredili preživninski sklad Republike Slovenije je objavil 14. Sombotelski narodnostni dan v sombotelskem muzeju na prostem (Vasi Skanzen, Sombotel, ul. Árpád 30.). javni razpis za dodelitev štipendij za študij v Republiki Sloveniji za Slovence v zamejstvu in po svetu za študijsko leto 2017/2018. Rok za prijave je do vključno 30. septembra 2017. NAGRADNI NATEČAJ SLOVENSKE KULTURNE AKCIJE – Čas mlajših umetnikov Slovenska kulturna akcija iz Buenos Airesa je pripravila nagradni natečaj za izvirno kratko prozo, poezijo ali likovno umetnost pod naslovom »Beseda, poezija in barve«, ki ga podpira tudi Tukaj je bila pred 15. leti postavljena slovenska hiša s finančno podporo slovenskih organizacij in Urada Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu. Ob tem jubileju vas še posebej vabimo na letošnji Narodnostni dan. Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu. Rok za oddajo del je 14. oktober 2017. NAGRADNI NATEČAJ SVETOVNEGA SLOVENSKEGA KONGRESA Svetovni slovenski kongres je s pomočjo Urada Program: za Slovence v zamejstvu in po svetu pripravil 15.00-18.00    Kulturni program sombotelskih Hrvatov, Nemcev, Romov in Slovencev. nagradni natečaj za poezijo in fotografijo na temo V programu nastopata tudi Folklorna skupina upokojenk ZSM in Rok za oddajo del je 15. oktober 2017. Sombotelske spominčice. »Moje vezi s Slovenijo«. XVI. NAGRADNI NATEČAJ URADA ZA SLOVENCE V ZAMEJSTVU IN PO SVETU 18.00-21.00    Prijateljsko srečanje – ob 20. in 15. obletnici – Slovencev iz Sombotela s člani Društva porabskih slovenskih upokojencev in predstavniki DU Šalovci ter s povabljenimi gosti. Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu objavlja XVI. Nagradni natečaj za diplomska, magistrska in doktorska dela na temi Slovenci v zamejstvu in Slovenci v izseljenstvu. Rok je do vključno 1. decembra 2017. Vse informacije o natečajih najdete na spletni Prisrčno vabljeni! TEDNIK SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Izhaja vsak četrtek Založnik: Zveza Slovencev na Madžarskem Za založnika: Jože Hirnök Glavna in odgovorna urednica Marijana Sukič Naslov založnika in uredništva: H-9970 Monošter, Gárdonyi G. ul. 1.; tel.: 94/380-767; e-mail: porabje@gmail.com ISSN 1218-7062 Tisk: Tiskarna digitalni tisk d.o.o. Lendavska 1; 9000 Murska Sobota; Slovenija strani Urada. Časopis podpirajo: Državna slovenska samouprava, Ministrstvo za človeške vire (EMMI), Zveza Slovencev na Madžarskem in Urad vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu. Naročnina: za Madžarsko letno 2.600 HUF, za Slovenijo 22 EUR. Za ostale države 52 EUR ali 52 USD. Številka bančnega računa: HU75 11747068 20019127 00000000, SWIFT koda: OTPVHUHB porabje.hu