Leto I. Štev. 65, Spedizione in abbonamento postale 2” pruppo Poštninti plačana v gotovini. Cena za Trst In Gorico SO stotink * „0{>riški list* izide vsak« sredo ln soboto zjutraj. — Uprava uredništvo v Gorici, Corso Verdi šiev. 47 - Telefon štev. 292 Oglasi se zaračunavajo po ceniku. - Račun pri Cassa di Risparmio Gorica. Gorica, dne 16. Decembra 1944. /« mesto Gorica in f rst: posamezna šlevilka 0.50 lir, polletna na-•'OčniMa 26 lir, celoletna 52,— lir. — Izven mesla Gorica in Trstj oosmnezna številka (.— lira, polletna naročn. 47.— lir, celoletna 90.- Prokletstvo kritiziranja V vrsti napak, ki najbolj slabijo slovenski narod, je gotovo ena najžalostnejšib in najusodnejših, pretirano zabavljanje, krtikastrstvo, nergašivo alt kakor koli se že imenuje. To ugotovitev so postavili žemnogi časopisi, a vedno nove bridke izkušnje nas uče, da je treba zopet in zopet bičati to grdo napako, dokler je ne borno popolnoma izbičali iz našega na-todnega značaja. Zabavljanje iz« ira predvsem iz napuha in nevoščljivosti, ki j sta oba glavna greha, iz katerih izvira cela vrsta drugih. Kad<*r kdo kaj naredi, se pojavijo takoj kritiki in ga zdelajo ter vzamejo vso zaslugo pri delu Kadar se komu kaj ponesreči, se mu smejemo na* mesto, da bi ga bodriti Pri drugih narodih ni tako. So narodi, ki se pri nogometnih predstavah ne smejejo napadalcu, ki je poslal žogo mimo vrat, ampak mu ploskajo, češ, dobro je mislil, a žal zgrešil. Prav v tej navadi je velika življenjska j zrelost Kajti le narodi, ki jih S ne razkraja kuga zabavljanja, j vzdržijo v zgodovini in se uve- j Ijavijo Nič namreč bolj ne raz- I dira in uničuje družbe_kot ne- j brzdano kritiziranje. Španski mislec* Dbnoso Cortez je nn- i pisal, da s takim kritiziranjem potuje smrt incognito. Zabavljanje izvira največkrat iz napačne, nezavedeno spo- j čete predpostavke, da moia biti na tem svetu vse idealno. \ Človek je duhovno telesno bitje, nagnjen k slabemu, iskati angelje in svetnike ljudi je nerealno. Zato je treba pri vseh človeških podjetjih pričakovati človešuih napak. Nek pisec je zapisal, da so se Angleži pretolkli s^ozi težke dobe v zgodovini, ne zato ker so imeli dobre voditelje, ampak ker so znali skupaj držati pod slabimi in nezmožnimi voditelj. Veliki Janez Ev. Krek ni proti ničemur tako nastopil, kot ravno proti nergaštvu. Čeprav mil po značaju je zaklical brezkompromisni stavek: »Nergače ven iz naših vrst!» Poznavalci trdijo, da ne premorejo drugi narodi takih nergačev kot so Slovenci. O Prusih pravijo, da imajo «gobce», da vse ozabavljajo in oglodajo, toda čez to njih zabavljanje se boči velik smisel za disciplino, ki da tudi zabavljanju svoje mesto in naredi iz njega tvorno kritiko, ki je vedno naravnana na končno dobro stvari. V svetem boju, ki ga danes bojuje slovenski narod proti komunizmu, je vsako zabavljanje naroden zločin. Mi ra-bimo avtoritet, malih in velikih; velike ne morejo obstajati brez malib kakor ne gore brez predgorij. Mi rabimo solidne, prisrčne odnošaj«1, v katerih more vsakdo najti toploto priznanja za delo in zasluge. Mi sami vemo za težave, ki obstajajo in vemo še bolje zanje kot vsi nergači, a rabimo vzdušja discipliniranosti in zaupanja, da jih premagamo. Vse to nam duši kuga zabavljanja in nerganja! Zmaga nad nerganjem in zabavljanjem pa zahteva veli» ke energije. Nič nam ne bo škodilo, če si jo privzgojimo! USPELI NEff K! V ITALIJI Pcnesrečeni boljSeviiki itsstcpl na Hrvaškem in na Madžarskem pri MiškoFtu Bitke gsrš Matra — Hudi bo ji Tetka* Hrrse?1^ar.c:?.v ssri Aachnu Vrhovno poveljstvo nemških o-boroženih sil javlja: Po težkih izgubah zadnjih dni ameriška IX. armada ni več nadaljevala 7. napadi v velikem slogu pri Aachnu. Napadalni oddelki I. ameriške armade so južno od' Rorja in jugovzhodno od Ju-licha, v gozdnem predelu med Vossenaekom in Monsehauom naleteli na hud nemški ogenj. Po umiku so znova napadli in zavze- | li nekatere vasi. Sovražnik je izgubi] pri tem 15 oklepnih vozil. Boji pmed uticbami v območju Saalauterna zadržujejo še vedno močne sovražnikove sile. V zelo ozkem pasu med Saarge- Reiehemveierja :n bo ob lej priliki uničili sovra--'> lopništvo. V osrednji Italiji so nemške čete napravile sunke v sovražne položaje južno od Bologne in zajele veliko ujetnikov. Na jugovzhodu od Faen/e so se izjalovili britanski poskusi. Na področju severno od Pussija se j“ prvi in peti kanadski oklepniški diviziji posrečilo, da sta v teku ogorčenih bojev na dveh točkah vzpo-| staivili mostišča na odseku Navi-cilia. Takojšnji protiukrepi nemških rezerv so dosegli, da je bilo eno izmed obojih mostišč razbito, drugo pa znatno zoženo. Kanadčani so pust'li na bojišču tristo mrtvecev in rad sto zajetih mlindom in Nizkmi Vogezi se ie t ujetnikov, položaj izboljšal vsted nemških | v severnovzhodni 1 Irvatski so protisunkov in protinapadov. Se- j se ponesrečili nasprotnikovi na>- verno od Hagenauskega gozda je sovražnik po hud h napadih mogel zasesti nekaj ozemlja. V zgornji Alzaeji so alpinske čete razčistile ir sto in pokrajino padi na jugu in jugovzhodu Ung-vara. Težišča velikih obrambnih bitk na vzhodu še vedho leže na mejah Madžarske. V severnem in severnovzhodnem delu okolice Budimpešte so nemški granadirji in oddelki SS zavrli močne sovjetske napade. Med kolenom Donave pri Waitzenu in Matrskim pogorjem še traja sovražni pritisk v smeri- proti severo\zhodu in severozahodu, vendar sovjeti včeraj niso mogli doseči več ko! nekaj krajevnih uspehov. Tudi na severu od Miškolca so boljševiški in romunski oddelki nadaljevali napade, da bi razširili vdorno ozemlje pri reki Sajo in Hernadto v globino. Tako v tem kraju kakor tudi ob cesti, ki peclje iz tlngvara v Gasovio, so v teku hudi boji. Pred vzhodno norveško obalo je majhna nemška spremljava t sklatila štiri letala iz skupine britanskih lovskih bombnikov, ki so poskušali brezuspešen napad. Zračno delovanje1 sovražnika na ozemlju rajha se je včeraj omejilo ra osamljene napade na obmejna področja in na šibke napade lovcev. in ne samo na Grškem, na plan pod krinko demokracije. Ah niso izjavili sovjetski diktatorji že v pričetku nemško-sovjelske vojne — in že prej v prvi vojni proti Finski — da so borci za svooodo in pravico narodov in ali nista diplomacija in vojno vodstvo komunistične diktature zasegli čislo demokratskih narodov, kakor so Finska in Baltiške države? Ali ni tudi preteklega meseca o enačil Kremelj Švice »profa širna«? Vseh teh slvari se moramo danes spominjati, če se v zahooni Evropi in na Balkanu zavijata upor in vstaija v palšč lemokracij, če se v imenu svobode napada državni red in izpod kopu je državna avtoriteta. HELLAS... Še ni utihnil odmev varšavske tragedije in že pretresa mozeg človeštva nova tragedija, še strašnejša od prve. V deželi klasične tragedije se odigrava danes tragedija clo-namesro | veštva. Pariš je vstal iz preteklosti in zopet ponovil igro z usodnim jabolkom. Ni našel Helene sedaj in zato je vrgel usodno jabolko veliko lepši simbolični figuri, svoji domovini in s tem vnel spor svetovnih velikanov za njeno posest. V prvem trenutku se je zazdelo, da so se sedaj odprle oči. Churchill je dvignil svoj glas v spodnji zbornici in izrekel besede, ki so brez-dvomno bile prejasen izraz njegovega mnenja. A kaj je dosegel s tem? To da je moral brezpogojno uvideti, da je sam in da jo je zavozil. U-strašil se je brezdvomno samega sebe, ker je govoril v imenu ponosne Anglije in u-videl, da ni nihče zatrepetal, niti slabotne organizacije E-lasa in Ivama, ki^ se mu smejejo iz pobočij Epira in iz u-lic Aten samih. Mnogo časopisje, ki je doslej bilo steber, na katerega je naslanjal vse svoje delo. mu je prineslo še hujše razočaranje. Predolgo ie božal Moskvo in predolgo ie nje trabante v svetu romantično imenoval natrijotje. Napravi] je iz banditov patri jote in sedaj bi hotel iz pa trijotov napraviti bandite. Tn to ni lahko. Past, ki jo je nastavil Nemčiji in njenim zaveznikom se je zaprla. Toda ne nad Nemčijo in njenimi zavezniki, prijela je njetja Vprašanje je le sedaj, ali se mn ho posrečilo rešiti svoie interese ali na jih bo moral pustiti Kremlju in se umakni ti- Pokazal ie vprvem trenutku dobro voljo- Med tem je položaj v Grčiji strmoglavil v kaos. Atene so se spremenile v bojno pozorišče in Pirej je pod ognjem minometalcev. General Scobie, ki ve da nastopa v imenu Churchilla, je pokazal precejšnjo energijo. V svojem proglasu je izjavil, da bo podpiral vlado Papandreua za vsako ceno. Vojska, ki jo je Grčija že morala prestati, ,je obledela pred strahoto te notranje vojne. Agenti Moskve so sedaj tam v svojem elementu. Podpira jih strašnu beda, inflacija in nered, trije sadovi angloameriške okupacije. Lačne množice so postale lahek plen ideje, ki jim obljublja ne le raj na zemlji, temveč tudi maščevanje nad dozdevnimi krivci te bede. Dolgoletna prerokovanja Nemčije se uresničujejo, naši opomini postajajo dejstva. Vsa preteklost partizanskih dežel: zavzema obliko tra- gične farze, vsa partizanska propaganda o narodno-osvo-bodilni pokretih se razblinju-je, izginja. Pošast kaže svoj pravi obraz in se krohoče v svet. Nje smeh pa je klofuta za Churchilla bolj kot za kogar koli. Kakor tiger, ki zavoha kri, tudi partizani ne morejo več skrivati svoje prave narave. O ozd je dovršil svoje delo. Vrgel je raz njih sled evropske civilizacije in vzbu-dil v njih nagon t rogloditov. Tn ti trogloditi naj potem narekujejo svetu postave, ker tako želi in zahteva Moskva. Anglija in Amerika sta jim dajala orožje in sedaj to o-ro/je služi za boj proti angleškim četam. Ameriki ta stvar ne leži baš na srcu. 'Tudi strašna resnica, ki bi si jo Evropa morala zapomniti. Je li tako kratkovidna da misli, da ho Atlantik komunizmu za- dostna zapreka m da je A-merika zavarovana proti njemu pri kakšni vsemogočni a-merikanski zavarovalni družbi? Tedaj bo pač tudi ona spregledala, toda morda prepozno. . V deželi klasične tragedijo se odigrava tragedija človeštva. Stalin pa se krohota, kro-hota ... (ojec) • • * Jihliiki nad Itiilkanniir Bern, decembra. Pod naslovom »Oblaki nad Bailkanom« priobčuje švicarsko časopisih članek, v katerem svari pred grozečo nevarnostjo boljševiške zahodne Evrope: »Senca Kremlja zatemnjuje danes Grško. Kmalu bo lahko zatemnila vso zahodno Evropo, če bo uspelo komunistični propagandi, da nadomesti elane demokratskih vlad, ki jih prej obdolži fašizma, z odločnimi pristaši komunistične diktature. Churchillova debata v angleški Spodnji zbornici ni nikakor le zadeva združenih narodov Ona mora v vsej Evropi in s tem iudi v Švici izzvati posebno zanimanje. Saj je že tako, da niso le v Grčiji, temveč tudi v Belgiji, Franciji in Jugoslaviji na dnevnem redu le nemili in izzivanja državne uprave. Če bodo \ Belgiji Pierlotovo vlado vrgli komunistični manevri, če se v Fianciji včerajšnje odporniško gibanje noče podrediti današnji državni upravi, če je v Grčiji pnš’o do državljanske vojne in morajo angleški tanki, topništvo in .etala posegati v borbo proti pristašem zavezniške sile, so to vsi simptomi resnično evropskega pomena. Churchill je nakazal, kakšno igro v nekaterih deželah najbolj neodgovorni hujskači naroda z ideološkimi brazami igrajo, ki jo zavezniki večkrat podceni u>.io ati pa ji ne pripisujejo dovolj važnosti. Nevarno je zapu ati oči pred dejstvi, da prihaja revolu-oionarni totalitarizem šele danes Sovjeti podpirajo upore proti Angležem Grški komunisti so napadli angleške vojašnice v Atenah. Pri bojih je morala sodelovati tudi RAF, ki je bombardirala komunistične položaje. Komunisti so pozvali vse Grke na boj proti Angležem. Zaradi te agitacije in zaradi neod jeni ji vosti komunističnih voditeljev so se razbila vsa pogajanja za premirje. Eden je v spodnji zbornici priznal, da uporniki dobivajo pomoč iz Bolgarije, ki so je zasedli Sovjeti. Ifeliki upori proti boljševikom Nek sovjetski padalec, ki je bil ujet na Ogrskem, poroča, da so v Ukrajini, ob Donu in na Kavkazu veliki upori proti boljševikom. Moskva se trudi, da bi jih z drakoničnimi odredbami zadušila. Zaradi masovnega deporti-ranja ljudi v Sibirijo, iz dneva v dan rase število borcev za svobodo. Artur Kroch se v ,.New York Timesu“ zelo pesimistično izraža 0 evropskem položaju. Odobrava Stettiniusovo lekcijo, kj jo je dal Angležem, ko je izjavil, da se nimajo oni vtikati v ostale evropske dežele. Obžaluje pa, da ni dal enake lekcije tudi Sovjetski Zvezi, ki je zaradi svojega predrznega vtikanja v romunske, bolgarske in poljske zadeve napravila že toliko gorja. Belgijska kriza ponovno poostrena Stockholm, deeembra. Po kratkem odmoru so botjševiki pričeli spet z napadi na belgijsko Pierlotovo vlado. Kakor javi'3 agencija Reuter iz Bruslja, se je opozicija proti vladi občutno pj-ostrila. V zadnjih % urah so posegli v življenje razni va*ni do~ godki, ki so jih izz/ali bojševiki. Tako so le-ti sklenili, da bodo popolnoma ignorirali Pie.lolovo grožnjo prepovedi njihovega časopisja. Dalje so priobčili Beli madifest, ki poziva K padcu vlade. Končno so naredili korake, da bi izvedli izstop marksističnih ministrov iz vlade ter ustvarili i tako zvano osredotočenje vseh 1 demokratskih sil, kar so napi ’*-| vili v drugih deželah z uspehom j ter uporabljajo te fraze za izo-| besek za boljševiške mogotce. Dopisnik britanskega nedeljskega časopisa »Reynold New-sa« piše, da počasi pričenjajo Angloamerikanci uvidevati, da |e vsak poskus stabilizacije Pierlo-tove vlade obsojen na pogin. U~ stvarjenj so načrti, po katerih na) bi se Pierlot tiho umaknil « političnega odra, in sicer že kmalu. PRIJATELJSKI • VECLR V sredo zvečer ob 7.30 se je vršil v Trstu prijateljski sestanek domobranskih častnikov in častnikov Srbskega do-brovoljskega korpusa, katerega je prireelil Hauptamtsleiter in član nemške državne zbornice dr. Lapper s svojim štabom strokovnjakov za kulturo in propagando. Sestanka se je udeležil poveljnik Narodnih straž na Primorskem g. polkovnik Ko kal.j in načelnik dobrovoljske-ga štaba g. podpolkovnik T artalovič. Z nemške strani sta počastila sestanek še dr. Ceriack, tiskovni šef pri Vrhovnem komisarijatu in g. Mateschitz, načelnik aktivne propagande. Sestanek je potekel v vzdušju prijateljstva in medsebojnega razumevanja ter je popolnoma dosegel svoj namen. -v v ♦- Križu domobranci priredili vojaško pogrebno svečanost. Svečanosti se je udeležil poleg prezi-denta generala Rupnika še nemški polkovnik Nicki, ki je podelil mrtvemu junaku poslednje priznanje za njegovo hrabrost in njegovo junaštvo, odlikovanje železnega križca 11 stopnje, poveljnik Slov. Nar. Var. Zboia polkovnik Kokalj, demobransk; poveljnik podpolkovnik Krenei in mnogi nmški 'n domobranski častniki. D« ui at Težko so se posloviti domobranci od svojega priljubljenega poveljnika, težko jim je, da jih je zapustil časlnik, ki jim je bil zgled hrabrosti in tovarištva. Toda potrla jih la smrt m, sni dobro vedo, da so vsi sklenili borili se do konca prot« našemu naj-večjemu sovražnik.'. komunistom V domobranskih vrstah j'„ p*dlo že mnogo hrabrih bon i v, a na njihova mes^a prihajalo novi, mlajši,, ki hočejo posnemati junaški zgled pad'1'it lunakov. pravičen DEJSTVA IN mOTOVITVE 9 o; 'J f Meničanin V bojih s komun stičnimi tolpami na Dolenjskem je v soboto 9. decembra junaško padel poveljnik domobranske boine skupine, stotnik Dušan Meničanin. Padel je < den najhrabrejših protikomunističnih borcev in domobranskih častnikov, saj jc bil za svojo hrabrost odlikovan julija meseca z vojnim križcem za zasluge 11. stopnje. Po rodu je bil Hrvat — rojen v Rujevcu Pri Dvoru na Hrvutskem 10. maja 1904. —, toda po dolgoletnem bivanju v Sloveniji kot planinski častnik pa se ;e čislo prilagodili našemu življenju, ludi po zlomu jugoslovanske vojske je ostat v Sloveniji, !;i se mu je zelo priljubila in se je takoj, ko se je pokazala potreba, javil na službo, da tako tudi on pripomore k uspešnemu boju proti zločinskemu komunizmu. Vršil je s užbo po razmh posio;c.r. ati Dolenjske, bil poveljnik ireh čet in končno postat poveljnik udarne bojne skupine, kjer je vsa njegova hrabrost prišla do veljave. Tako je šel v soboto z izvid-niško skupino pog'edat za bežečimi partizani, pa ga je pri teni zadela smrtnonosna krogla naravnost v srce. Ko so domobranci zvedeli za njegovo junaško smrt, se niso čudili njegovi smrti, ampak so se čud Ti, da ga krogle že prej niso zadele, kajti stotnik je pri vsakem napadu prvi drvel proti skritim komunističnim zasedam in s prezirom smrti vedno stoje poveljeval svojim hrabrim borcem. Mrtvega junafta so prepeljali v Ljubljano, kjer so mu v ponedeljek 11. t. m. ob pol treh pri sv. če si srečen in vesel, da naša deca obiskuje slovensko šolo m se uči s še večjim veseljem kol si sam pričakoval, tvojega lepega materinega jezika, ati je to greh in se lahko takemu človeku očita, da je proti enemu ali drugemu taboru? Če si vzradoščen, ko je tvoja deca napolnila dvorano na travniku za Miklavževanje in uživala največjo radost in veselje po tolikih letih, ati je to tudi greh staršev in ali škoduje tak človek eni ali di ugi stranki? Če te veseli in si neizmerno vesel in srečen, da laihko vsako nedeljo in praznik prepevaš pri slov. službi božji, ko ti je kljunček 25 dobrih let bil zaprt m se bat posledic in groženj, ali je io še večji greh, ati je io klerikalizem;, domobranstvo in bogvedi še kaj? Če naš čloivek obžaluje nepravične, nedolžne ali neprevidne smrti brata, zopet so tu očitanja da ne pojmuje časa in da ne zna tehtati besed. Če je sedaj županstvo mesla Gorice upeljalo dvojezične tablice pri svojih uradih ali ,e to tudi v škodo Slovencem? Če goriška Prefektura popravlja storjeno krivico goriškim Slovencem in vrača slovenske priimke slovenskim družinam, a'n ie io tudi proti narodu in slov. domovini? In če danes se veseli trgovec, krčmar ali kavamar, da sme vdano, vljudno in z veseljem pozdraviti gosta v materinem jeziku ali je to tudi škodljivo ljudem našega pokolenja? Vsa ta vprašanja sem želel navesti, da bi nekaterim u/gal u-ciasnjeno srce, ki nevede ali s hudobijo žalijo svojega brata, ki tako goreče želi slišati, govoriti, prepevati in se prepirati v materinščini, pa mu nekateri očita* jo, da je protinarodnega mišljenja in ne pojmuje prave svobode, ki ima priti. Dolgoletni hlapci še se nismo spametovali, še bi želeli imeli tablice po stenah o jeziku. Bog daj pameti, najprvo goriškim l Slovencem, dla ne bi zavozili čol-i nička, ki komaj plove po Soči. j Zato dragi bratci, ne grenite veselja staršev z nizkotnimi neprimernimi očitki, ker nam je pol življenja, veselja in učenja naše mile in blage dece. Še posebno sedaj, ko smo sami uvideli našo napako, da je bil strah na naši sirarn ' oko bo z našo deco, ali bo zmogla učenja v materinem jezi,' u, ! o je toliko let bila primorana učiti se tujega jezika. V naše začudenje moramo sedaj pritrditi, da so naši otroci v našo neizmerno čudo. kar ra mah poprijeli se jezika in ga v tako kratkem času popolnoma obvladujejo. Teh vrstic ne pišem v svrho kakšne propagande, izprašajte otroke in prepričali se bodete vsi, posebno še oni starši, ki dvomijo o Slovenski šoli. Upam, da vsakteri pošlen slovenski brat bo mojega mnenia, da kar se je dosedaj v tem kratkem času doseglo, ni v škodo Slovencem, še manj katerikoli stranki m vscm kdor hrani v sebi le količkaj poštenja in časti ne sme žaliti nikogar, ki odobrava Io delo, in je v i orisi~le nam, fo ;e Slovence.!!. To ni nikakršno oro/.je prcii bratom ampak oživitev slovenskega jezika, kulture in napredka. Zato dragi brat, glej skozi pravične naočnike in ne s strankarskimi in bodeš iudi li posial j pravičen brat ivojemu bratu R. B. I * * * Partizanske Jbudnice“ ■ Budimo zaspance, da se. zbu dijo in vstanejo, budimo jih z večjim ali manjšim uspehom. Vprašanje uspeha budnic je ‘negotovo, par pa brez dvoma in stoprocentno drži, da budimo samo tam, kjer kdo spi*. Budnice so torej znak spanja.. To spanje pa je lahko dvojno tistih, ki se še niso nikdar prebudili in je spanje tistih, ki so bili že »prebujeni« in so druge »prebujali«, pa so se potem naveličali, obupali in spet zaspali. Vsekakor gre za ta drugi primer pri partizanskih budnicah, ki jih čujen.io že od poletja naprej. Najprej je Kardeij na zborovanju aktivistov OL' pozvai j vse komuniste, k živi budnosti, da ne zapravijo »pridobt-te v« triletnega komunistične ga boja. (Glej: »Slovenski po ročevalec« z dne 15. septembra.) Naslednja ca je prišla horjulskega Logarja, ki glasnejša, budni-iz pod peresa krvnika L^eneia je v »Smernicah« organu politkomisar jata glavnega štaba NOV in l'OS (štev. 2) napisat: »Tovariši, budni in oprezni nismo ved«, v katerem pravi med drugim: »Sovražnik se zaveda, da se mi i uspavamo zaradi svojih uspehov in uspehov svojih zaveznikov. Sovražnik ve, da je to zanj najugodnejši trenutek, ko smo mi popolnoma gotovi zmage, pa je še nimamo v roki. Da, naša vojska je podobna divjemu petelinu na borovcu. Lovec ve, da ga more ustreliti, ko prepeva svojo visoko pesem, pesem zmage. Toda pojemo jo še prezgodaj.« Kidrič, slovenski Sialinčič, je v »Naši vojski« štev. 15., napisal uvodnik, v katerem Ljudska univerza; jo nova področja in se ie stiskajo komunističnemu, zmaju vratu Še dva dokumenta k 15. septembru Kakor je znano, je bii rok: za predajo, ki ga je dala ko munisticna partija domobrancem in drugim nekomunistom postavljen za 15. september.,, prestavljen na 15. januar. Ker hočejo nekateri to blamažo> komunistične partije nekoliko olepšati, da rok Ib. septembra ni bil tako hudo mišljen, na} navedemo le dve mesti iz partizanskih časopisov. Boris Kidrič pravi v »Slovenskem poročevalcu«: »75. september ni kot rok maršala Tita v nobenem pogledu slučajen datum. ...Toda za ljudi, ki jih Z/J. sep-, tember ni odvrnil z njihove j izdajalske poti, v Osvobodilni j Fronti ni več prostora.« Ed* i vard Kardelj pa je v članku : »Zaprta vrata«, ki im ie napt-{ sal v 22. številki »Ljudske pr a | vice«, odločno izjavil: »Pre* ! pozno! Vrata so se zaprla! Besedo imajo poslej samo- še naša narodna sodišča!« A vendar so se vrata odprla! In se 'e bodo! n^l I _ ||*^ II,0*^1 PREHRANA Go nci Ljudska univerza v Gorici bo pnredila v zimski dobi vrsto po-ljudno znanstvenih predavanj, ki bodo vsak leden. Prvo pieiiavamje bo v ponedeljek 18. decembra ob 6 uii zvečer, v ptosioiih Ljudske univerze v ulici 24. maja št. 18 prvo nadstropje. Govorili bo gospod dr. jože Lovrenčič, ravnatelj slovenske gimnazije v Gorici: Simon Gregorčič, pesnik goriške zemlje. Ker bo to prvo predavanje posvečeno pesniku ob stoletnici njegovega rojstva, vabimo vse / cJne Goiieane, da se predava;.ja vdelečijo. 1 NOV-a. i Končno se je oglasil še Marjan Brecelj v »Slovenske/h poročevalcu«, štev. 36., s člankom »Ostanimo budni«; v katerem poziva komuniste, naj ostanejo budni pred poizkusi reakcije, ki se skuša vsidrati V njihovih lastnih vrstah. Članek se konča z besedami: »O-stati moramo budni, ne da bi pri tem kakorkoli krenili s poli, ki nam jo danes črta naša natodno-osvobodilna borba.« Kaj je vzrok tem budnicam, nam povejo buditelji sami. Protikomunistične sile še daleč niso premagane in se tz dneva v dan krepijo. Osvaja- iidjca Od 14. t. m. so \ prodaji jajca in sicer za stakne odjemalce pri sledečih trgovinah: Gra,bl Mariia, Don boscova ulica; tabns Jožef, Korso Muli; tuamo Katarina, ulica l ormica; Klavora Angela, ulica Sv. Klara; Klavora Angela, Carducijeva utica, Kodrič Angel, Morehie^a ulica; la Provvida, ulica Penaika; Luciani Ernest, ulica lani; Iv.auri Janez, ulica Cappuccim; Vladon Marija, ulica Favelli; Med Juli, Korso Verdi; Mašina josipina, ulica Duca D’Aosia; Marznoa Angelina, ulica Capelia; Milocco Leonard, trg Sv. Aniona; Novak Manja, pokrita tržnica; Orlandi Terezija, Riva Casieilo. Te jajca boste dobiti na odrezek st. 27 po /.— lir eno. HCurjuva Pokrajinski prehranjevalni u-rad sporoča, da se je začelo v četrtek 14. t. m. razdeljevanje lesa za kurjavo pri vseh krajevnih trgovcih. jt v i »i O Cene za vino so: V javnih lokalih po 44,— lir liter. V steklenicah po (steklenica nazaj) 40.— lir liter. Ir. Joia Lovrenčič: z ČGDOtflNA SLOVEN^Kl BESEPE V POSOČJU Poleg pesmi pa je živela tudi pripovedka in zanimivo je, da je prav v goriških gorah ohranjena zgodba o Trentarskem študentu, ki se je zapisal hudiču. Tega motiva drugod na Slovanskem ne najdemo in je verjetno, da je prav v tem stoletju nastala ta pripovedka ob potujočih šolarjih, ki so čez Bovško in Kobariško hodili v I-talijo, kakor sem poudaril v svojem Sholarju iz Trente. Ti potujoči šolarji so gotovo v Posočju zapustili tudi marsikatero svojo pesem, ki je pozneje ponarodela... __ Glede naših spomenikov v stoletju reformacije moremo torej reči, da obsegajo: 1. Marijino naročilo Urški Ferligojevi 1. 1539. 2. Besedilo razmejitve na Tolminskem po Wormskem miru 1521. 3. Bonomov pouk v slovenščini v Trstu. 4 Trubarjevo pridiganje v Rubijah, Gorici, Sv. Križu in v Trstu. 5. Goriški rokopis iz 1. 1551. 6. Krel.ievc delo: 11. pesmi, Otročja biblija m prevod Spangenbergove postile . 7. i >clo ... gerija in Matija ' 8. 1'rotirefo'n Tekstoija- .aveiča, carja in slovenski (1 ,76— loOo.) 9 \. U sil Kamenj 1.83 Črnicah. H). Ta bi ivonzula iz Buzeta, P. P. Ver-•'šica — Flaccija IHv .■»*• «*-»« sprvila s/ ;<• kapucina Kakor smo videli, da je prvi spomenik slovenske besede iz Posočja v zvezi s samostanom v Štivanu, a", o je tudi prva tukajšnja tiskana knjiga s slovenskimi teksti nastala ob slovenski obali blizu Šti'. na — v sosednem Devinu, kjer je »levinski s'rcf Rajmund VI. della Torre leta 1598 ustanovil nov samostan servitov. V ta samostan je prišel leta 1601. Fra Gregorio Alasia da Sommaripa del Bo-seo v Piemontu. Fra Gregorio je ostal v Devinu 11 let. Leta 1612 sc je namreč vrnil v Italijo, kjer je umrl leta 1626. Serviti devinskega samostana so gotovo skrbeli tudi za dušno pastirstvo v Devinu in okolici, ožji in širši; ker je bilo prebivalstvo slovensko, so morali pač znati slovenski jezik ali pa so se au morali naučiti, ako so hoteli uspešno vršiti s oje poslanstvo. Povedal sem že, kako so v boju roti reformacirji sklenili na videmski in goriški .n di, da je treba opravljati dušno pastirstvo med ljudstvom v narodnem jeziku, in sprejeli tud sklep, da se morajo poglavitne molitve in temeljni nauki nabiti pri vsaki župni cerkvi na vrata v domačem jeziku. Po teh sinodalnih odredbah so se morali kajpada ravnati tudi devinski serviti. Fra Gregorio, ki se je slovenščine iz potrebe naučil gotovo šele v Devinu, je spoznal, kako bi bilo prav, če bi njegovi sobratje ali kateri koli duhovnik, ki ne obvlada še slovenščine, imeli kako priročno knjigo, iz katere bi se mogli vsaj za silo naučiti jezik ljudstva, med katerim živijo in delajo. Ker take knjige dotlej ni bilo, se je lotil sam dela in ga končal na svoj god v marcu na dan svetega Gregorja 1607, nakar se je še isto leto natisnil: Štev. 65. •GORIŠKI LIST« Stran 3, VESTI IZ GORICB IN Te dni smo zvedeli, da je v neki hiši v Branici bil ustreljen Jože Pahor iz Nove vasi, po domače »Karišič«, po partizansko pa »Mišel«. Ta je bil tipičen kraški komunist. Komunističnih idej se je navzel največ v Franciji, kjer je več let delal. Ko se je ob polomu francoske vojske vrnil domov na Kras, je na videz čisto miroval, dokler ga lepega dne spomladi 1943 niso partizani »s silo odpeljali«. Po 8. septembru lanskega leta je postal e den vodilnih, ki so z brzostrelko strašili po ooajski občini. Na njegov r-ačnn in na ra'un nekaterih drugih domačih kolovodij gredo vse žrtve, ki so padle v opajski občini pod partizansko kroglo: Jože Marušič z 1 okvice, Vilma Ferle-tič ter njen oče in njena mati. dalie Albert Gorjan (oče sedmi'1 otrok) in Dominik Bojc, ki so vsi bili umorjeni lani septembra meseca. Poleg teh domačinov na leži zakopanih no ona Iških gmajnah še lepo število drugih žrtev partizanske pravičnosti, ki ve za njihova imena le Bog. Toda mod vsemi st:i omembe vredna dva moža: Angel Pahor, iz Nove vasi in Karel Pahor iz Opatiega sela. Prvi je prav za prov bil ,:”Hiančan, ker je po prvi svetovni vojni živel dol- DOPISI Kal l^g našib terencev, kakor so G šper, Sinonov Andrej,' Kmetičev, Francov in d ugi bližnjih va-;i, katerim je edina skrD ž veri na račun svojega bližnjega ter uničiti čim več življenj i i i netij, da se bodo lažje povz eli do OF-arski lestvi, kat. ra jih bo kmalu pri= peljal,! do viška ■ gavg ne s nemo prezreti naša dekleta, j Te časti sta vredni le filbinci Ščepova in Francova, Danica Štacova in Ida Gašperjeva, če se bo pa za nap ei kaj bolj i izkazala, pa še kakšna druga j To so deklera! Saj so bile pred 6 septembre n «fiamme» polizancev, sedij pa ena sekretarka, drega predsednica, tretja pa se več tako, da so vse na vodilnih mestih Slovenskega naroda. Da bi jih kdo slišal, kako znajo izgovarjati «Izda- go let v Ljubljani in je tam tudi imel družino. Med Primorci v Ljubljani je bil zelo znana osebnost, vendar se po*, litično nikjer ni eksponiral. Lani o Vseh Svetih je prišel domov na Kras obiskat starega očeta in materin grob. Toda še isti večer ga je prišla o-biskat VOS, češ naj gre z njimi na komando v Sela. Šel je, toda ni se vrnil več. Zaman ga je čakal oče, zaman so ga čakale sestre in zaman ga še danes čakajo žena in o troei. Neki prisilni mobiliziranec je pozneje prinesel vest, da so ga še isti večer, ko so ga odpeljali, tudi justif icirali. Odgovornost za njegovo smrt, trde domačini, nosi ravno pokojni Karišič. O smrti Karla Pahorja, ki je bil bratranec Titovega ministra Draga Marušiča, so časniki že poročali: postal ie žrtev domačih terencev in VOS-a. Kar pa je najbolj značilno za vse te zločine storjene v o-pajski občini, je vidna kazen božja, ki zadeva zločince, oziroma vse glavne nosilce odgovornosti zanje. Danes so po večini že vsi ali pod zemljo ali pa v Nemčiji. Le še par -»ta hudih« uživa zlato svobodo. Toda tudi oni naj se zavedajo. da kri nedolžnih vpije k nebu po maščevanju! jalci» in podobi e OF-afrske fi-rize, kaj to pomeni pa ne vedo, ker so same prave \zd\* jalke in sramota lastnemu na* rodu. Odhod bagoglie^cev 8. septembra je bistre oči teh slovenskih er<~f "r je določil, da se bo delcvr^tr. ' i so se javili ; za delo v Nemčiji, izplačala na-pigrlp 5000 lir. Od teh bo 20PO ; dobil delavec na roko, ostalih : 3000 bo dbb la družina, brž ko I bo delavec prekoračil mejo. | Prijave za delo v Nemčiji se ! sprejemajo v pokrajinskem na-I m^stitvenem umdu v Gorici ul ca | Canova II - palača Frate. Misul x;i noduljo Utrinki iz večnosti »Priznal je in ni tajil; pri-j zna/ je: Jaz nisem Kristus (t. \ j. obljubljeni Odrešenik) ... sredi med vami pa stoji, katerega vi ne poznate, ta, ki pride za menoj, ki je pa pred menoj, in jaz nisem vreden, da bi mu odvezal jermen njegovega obuvala.« Dandanes je nemalo ljudi, ki se narodom predstavljajo kot odrešeniki celo mimo Kristusa in proti njemu, od katerega edinega morejo narodi vseh časov pričakovati ozdravljenja in rešenja. Predstavljajo se pa za rešenike, ker ne poznajo ne svoje slepote in moralne revščine in ne resničnih potreb tistih, ki naj jih rešujejo. Pravi delavci za blagor narodov ne precenjuje jo svojih zmožnosti in se nikdar ne predstavljajo za nekaj, kar ne morejo biti. Tudi nikdar ne obetajo stvari, ki jih nimajo in zato tudi ne morejo dati. Res veliki ljudje radi priznajo, da so tudi sami rešenja potrebni in da je le malo vse tisto, kar morejo bližnjemu dobrega storiti. Tisto malo pa, kar morejo storiti, skušajo storiti v veliki nonižnosti in v čim popolne iši mer>. In to storijo z veliko hvaležnostjo do Boga, ki jim je dal, da morejo drugim dajati. Na ta način postane tudi najmanjši med nami velik in narodu koristen. Skušaj biti tak tudi ti! Vocabolario Italiano e Schiavo. Che contiene una breve instruttione per apprendere facilmen-te detta lingua Sciava, le lor ordinarie salutatio-ni, con un ragionamento famigliare per gli vian-danti. Aggiuntoui anco in fine il Pater noster, 1 Aue Maria, il Gredo, i Precetti di Dio, c della S. Chiesa, con aleune lodi spirituali solite a can-tarsi da questi popoli nelle maggiori solennita dell’anno. Raccolto da h ra Gregorio Alasia da Somma-jipa dell’Ordine de Serui della B. V. Maria IN VDINE MDCVII. — Na zadnji strani list 112 a — je označena še tiskarna: In Vdinc Apresso Gio. Battista Natolini MDCVII. Ta Sommaripova knjižica — edini izvod je še ohranjen iz Kopitarjeve zapuščine v ljubljanski vseučiliški knjižnici — je po svoji zunanjosti neznatna: 90 mm visoka, 68 mm široka in obsega 111 listov, to je 222 strani. Njeno vsebino navaja po tedanji navadi že sam avtor v naslovu: kratko navodilo za lahko priučitev slovenskega jezika, navadne slovenske pozdrave in domače pogovore za popotnike, od 22b lista (44 str.) do 99a lista (198 str.) sledi itali jansko slovenski slovar z okoli 3000 besedami. Pogovorom od 98a—102b sledi na naslednjih straneh očenaš, češčenamarija, vera, deset božjih zapovedih v verzih, pet cerkvenih, nato božična in velikonočna pesem ter še bmkoštna in očilna spoved z nagovori pred evangelijem in pridigo ti r sklepno besedo no pridi-gi. Svoje delo je posvetil Fra Gregorio v italijanskem jeziku msgr. Matiju della Torrc 15. marca 1607 v Devinu, rrakr.r je napisal še predgovor dobrohotnemu brale: (Ai benigno Lettoii), \ katerem govori o razš j ;: :i slovenskega jezika ter poudarja, da je prav o vreden vsega spoštovanja in časti kakor kateri koli drugi jezik. Torej, čeprav tujec, je vendar s spoštovanjem in ljubeznijo govoril o našem slovenskem jeziku. Na približno 50 straneh obdela slovensko slovnico, kolikor jo je znal in se mu je zdelo potrebno. To bi bila po I'obor-cvih Horulae arcticae in Megi ser.ievem Dictiomn- 1 :>92, v katerem je povzel po Boborču re1 a j rrimerov za sklanjo in spre-go, tretja slovenska ''- niča! — Zanimivi bi bi- li primeri iz pogovorov ah molitev in tudi božično in velikonočno pesem bi rad navedel — saj spadata med najstarejše zapiske našega narodno nabožnega pesništva —, a bil bi predolg. Povem naj samo, da je iez'k, v katerem je Fra Gregorio pisal, kraško narečie, kakor ga govorijo v Devinu in njegovi okolici še danes. Knjiga je Ivla pisana za praktične namene, kot smo videli, in ima danes le še. jezikovnozgo-dovinsko vrednost, ker je iz te dobe edini tiskani tekst, na podlagi katerega moremo ugotoviti sta- nje našega jezika v onem času na ozemlju Spodnjega Krasa. Za Posočje je pa glede rabe slovenskega jezika v cerkvi nad vse važen dokument. Slovenski ogovori, katere navaja, so podobni o-nim iz Goriškega rokopisa 1. 1551. Nel principio della predica si suol dire 1’Euari-gelio uolgare de verbo ad verbum, ma prima que-sta parola, cio e: V ti imene Ochieta, Sina suetiga Duca. Amen. A Mui lubesniue poprej Ker boste slissale ta sueta Euangelia se boste dole pocleicle-ne, inu boste s andoetiuo molile an Ochia nas etc inu Aue Maria etc tacu recoch.... Tacu se boste gore derzal coker se je Maria Maigdalena derza-dar so gno bili ti greke odpuschiene, inu se boste snamenuale sten snagnin suetiga crisa. V r' imena Ochieta, inu Sina, inu suetiga Duca. A-men. Inu boste poslussale ta sueta VVuangelia coker nam pise, inu sprichiuie ta lubesniue canzler, imi sluga bosi Sant N. na tic N. postaue, slatinskega, na vas icssic tacu recoch. Gosi finito 1;>ngelio si dice: Tolicai so te besede danas gniga suetiga Euangelia po Keteric Ochia Bug v : -^amogoch odpusti nam vsse nassic greke inu criuisse. — E poi si predica et in fine si soggion-gono queste o simil parole: Sadai ne vem cai vam drusiga poueidat coker iest vas perporochim, in vasse varoke. ker so domu gospodi Bogu. V ti imene Ochieta, inu Sina, inu suetiga Duca. Amen. (Dalje.) Vesti iz Trsta in okolice IZ ZGODOVINE SEŽANSKIH SEMNJEV, Odkar je bila napravljena državna cesta iz Trsta skozi Sežano v severne kraje, je dobila Sežana važen pomen za trgovino in sploh tujski promet Vrata v lepšo bodočnost so ji bila tako-rekoč na stežaj odprta. Res, da se je včasih prej morda kdaj priklatil v Sežano čez hribe in doline — ker takrat Sežanci niso imeli takih cest kakor dandanes — kak kramar alli krošnjar s svojo kramo; ali pa je prišel za nekaj dni na oddih kak zakotni pišoč ali birič kot poletni letoviščar v divno sežansko okolico, toda to je bila le malenkost proti poznejšemu trgovskemu in tujskemu prometu. Znano namreč je, da so Sežanci nekdaj kupovali, oziroma zamenjavali ter prodajali razno blago domačega izdelka in sicer: platno, muslin, klobuke, sveče, galeto, sadje ter druge drobnarije. jape Žagarjev je celo prodajal kolačke im srčke iz lecta (peciva) Matija Šonc pai pečene kostanje in amerikanske lešnike. Neža Ulčerjeva pa fige, pomaranče, rožiče ter drugo južno sadje. To pa je bilo v onih srečnih časih, ko so se v Sežgi1 ščini še i trlice glasile ter so ob zimskih večerih še kolovrati brneli, kate-* ri so sedaj Sežancem bele1 vrane in menda največje čudo svetal Resnici na ljubo pa moram povedati, da hrani še sedaj kaka stara mamica svoj starodavni kolo1- 1 vrat za spomin nekdanjih boljših časov! Živahna je bila tud? kupčija s poljskimi pridelki; zelo v čislih je bila takratna »sežanska leča«, kakor ■ tudi znamenite orleške češplje in fige. Takrat so Orleča-ni tudi prodali marsikak literček terana, katerega sedaj tako pogrešajo. Da so pa Sežanci kdaj tovorili s kresilno gobo in brusi, kakor nekdaj Martin Krpan iz Vrha od sv. Trojice, tega nam pomanjkljiva sežanska kronika ne pove. Gotovo pa je, da Je marsikatera sežanska mamica o-ziroma tetka ali celo farovška kuharca, marsikatero merico kave ufihotapila v svoji nogavici skozi prepovedano tržaško carinsko zaporo za slasten priboljšek! Kdaij so dobili Sežanci pravico kupovati in prodajati gori omenjeno blago tega ne v«4 nikdo povedati; nekateri menijo, da še pred cesarico Marijo Terezijo. Prvi sežanski semenj, 3. maja 1 na praznik Najdbe sv. Križa, se je baje ustanovil leta 1816. Ktr bi morda koga zanimala zgodovina sežanskih semnjev, bom spregovoril nekoliko besedi Leta 1816. je sežanski grof Leopold Petač, zadnji svojega rodu — kupil sežanski cerk/i krasni umetniški oltar sv. Križa1 in sicer v Milanu za 30.000 gld. Ker se je kmalu potem k temu oltarju pričelo nekako romanje, kakor trdi ustno izročilo so se posluževali te priložnosti razni trgovci z raznim blagom ter so tako ustanovi- li nekak semenj 3. maja, katerega so takratne oblasti dovolile in potrdile. Drugi letni in mesečni semnji so se pričeli pozneje. Da bi pa ovekovečil svoj spomin je striček s pod kostanjev (Dr. Rumer), ki je takrat žunanova] v Sežani, ustanovil 1. 1922 novi semenj in sicer 22. vsakega meseca, dočim je stare semnje 3. maja, 14. septembra, 2. novembra in 17. januarja za enkrat odpravil. Vsi ti semnji so bili in so še kakor dopuščajo časovne razmere več ali manj obiskovani; vendar v primeru z drugimi, ki se vrše po bližnjih krajih so prvovrstni. Leta 1898. bi Sežanci kmalu prišli ob semnje, vladni je namreč proti odškodnini prepovedala »Lužišče« za nadaljni živinski trg. To pa zato, ker se je v bližini sezidalo novo državno poslopje za razne državne urade. Sežanci, ki so si bili takrat v laseh zaradi neumnih strankarskih prepirov, se niso mogli ze • diniti, kje bi napravili novo živinsko tržišče. Poleg tega so s<-vtikale v to stvar še politične oblasti; najbolj pa takratni okrajni glavar Peter Lahajnar, ki b: baje rad Tomajcem na ljubo semnje preložil v Tomaj. Tako so se nahajali Sežanci med' dvema stoloma, v zelo neljubem položaju, iz katerega se izmotati ni bilo prav lahko. Po mnogem barantanju in prerekanju so se Sežanci na predlog Štefana Brstovcove^a iz sežanskih Dan, ki je bil trim za nekakega rihtarja! ter ob enem za sežanskega podžupana, končno sporazumeli, da so sklenili napraviti novo tržišče za »Ulčarjevem klancu« v tako zvanih »Brajdah«. Pri tem so ubili kar dva komarja na enkrat. Prvič so imeli imeniten prostor za tržišče; drugič pa precej hektarov zemlje iz dotičnih njiv, katero so porabiti za novo pokopališče. Kar je bilo največ redno je bilo pa to, da so imeli semenj še .za nadalje zagotovljen Ker so se valovi sovi ištva med takratnimi Sežanci pomirili in so sežanski starešine pili bratovščino v takratni gostilni • a vagi« je vladal v Sežani nekaj časa mir, seveda le1 samo do prihodnjih občinskih volitev. Takrat pa so se dajali po starem. Svoj žolč so pa Sežanci razlili n od okrajnim glavarjem s tem,'da- so mu nacraviij mačjo podoknico; za nagraJo pa so dobili nekaj dni »šoehkambre«. Drugih posledic m bilo. Tomajci so pa na svojo jezo spili par 'i-Irov v kremi na1 »Oglu«. Tako je bilo takrat težko vprašanje sežanskih semnjev rešeno! IZ TRSTA PONOVNI OPOMIN Tržaška prefektura ‘e izdala opomin, v katerem ponovno o-pozorja ljudstvo na prefekturne odredbe z dne 13. junija 1944., štev. 482. Ob znaku alarira se morajo takoj vsi napotiti v hišna zaklonišča, v preveliki oddaljenosti pa v najbližje javno zaklonišče. PADEL S TRETJEGA NADSTROPJA Zidar Spiridione Giller, star 68 let, je pri delu padel s tretjega nadstropja. Dobil je težje poškodbe po glavi in vsem telesu in je bil prepeljan v mestno bolnišnico. VELJAVNOST BANČNIH ČEKOV Medpokrajinska zveza kreditnih in zavarovalnih zavodov sporoča naslednje: Bančni čeki, ki so v obtoku, veljajo tri leta in r,e šest mesecev ali eno leto, kakor je bilo pred kratkim objavljeno. To določa tudi zakonodaja v čl.‘84. šW. 1736 od 21. decembra 1933. Bančni ček se da izmenjati pri vsaki bančni podružnici in ne samo pri glavni banki, ki je ček izdala. To je v členu 82 točno določeno. Moremo lorej bančni ček mirno sprejeti, tudi če je izdan v katerem koli poljubnem kraju, ker se zanesemo, da bo protivrednost čeka v katerikoli bančni podružnici izplačana. Veljavnost čeka ima prav isto vrednost, ka- kor Bianco-Giro (po čl. 6 navedenega zakona in po čl. 16 zakonodajne odredbe od 14. decembra 1933 štev. 1669. Menični zakon). Tak bančni ček ali menica more krožiti brez podpisa na zadnji strani in velja kot pravo-vredni bankovec. EKSPLOZIJA PRI SV. ANDREJU Neki 2.ri letni brivrc se je z nogo dotaknil na poti domov blizu Sv. Andreja na neKo eksplozivno snov, ki je takoj eksplodirala. Brivec je težko ranjen in so ga prepeljali v bolnišnico. SMRTNA KOSA V Trstu so umrli te dni !a> letna Albina Piko, ,J3 letna Uršula Škabar vd. Pirman, 77 letna Sabina Šmid, 14 lelna Olga Vodopivec, 67 letni Ivan Kumar, 57 letni Ferdinand Štok, 74 letna Marija Danev-Kette in 90 letna Frančiška Knez-Grilanc IZROPANA GOSTILNA Neznani zlikovci so izropali trgovino Jožefine Borgnolo v Or-landinijevi ulici 43. I/ nekega predala so odnesli 400 lir v gotovini, ukradli so tudi radijski aparat in .'i steklenic olja. Gre za skupno škodo okoli 10000 ’ir. Tržaška policija poizveduje za krivci. POSTOJNA ZELO LEP PRAZNIK je bil za postojnsko mladino dan pred Miklavžem, ki jo je obiskal v kinogledališčni dvorani, še nikdar ni brila dvorana tako polna, kakor ob tej priliki. Učenci so pod vodstvom svojega skrbnega učiteljstva pripravili lep spored. Najprej je upraviteljica ga. F. Ferenčakova naslovila nekaj toplih besed na mladino in starše. Sledila je zborna deklamacija in deklamacija učer.ca v narodni noši. Za tem sta dva mala harmonikarja zaigra a več narodnih pesmi. Zelo je poživila spored deklamacija Cicibana in čebele. Odličen je bil samospev »Sem deklica mlada, vesela«. Po deklamaciji »Miklavževe« so otroci zapeli »Moj očka ima konjiča dva« ter »Venček na glavi«. Med^ tem pa se je že oglasil iz daljave zvonček, ki je oznanjal Miklavžev prihod. Na odru /hrani otroci so mu zapeli dobrodošlico. Miklavž, ki je bil v spremstvu amgeljev in parkljev, se je zahvalil postojnski mladini za prisrčen sprejem. Naročil jim je, da morajo ubogati starše in da morajo biti pridni v šoli, doma in v cerkvi. Sledila je razdelitev daril. Prisrčnega Miklavževega prihoda ne bo postojnska mladina nikdar pozabila. t MELINK RUDOLF Dne 1. decembra se je ponesrečil pri vršenju svoje dolžnosti stražar •J- Rudolf MELINK. Doma je bil iz Krstemiice pri Kanalu' ob Sodi. Pogreb •je bil v nedeljo 3. t. m. ob ob to tri na župnijskem pokopališču v Postojni. Naj počiva^ v miru! Namesto venca na. grob f Ludvika G orlu so darovali Saistnilai in podčastniki bataljona v Postojni 980,— lir m. ranjence. V imenu ranjecev srčn* adbi-vaila vsem darovalcem. IL. BISTRICA | Pri nas nabirajo slovenske knjige za javno knjižnico zelo uspešno. Vrli nabiralci so zbrali tudi precej denarja, lako je bilo omogočeno, da se je knjižnica dne 30. novembra laihko odprla. — V Kosezah pri Ilirski Bistrici je bila dne 3. decembra lepa proslava dcbrovoljcev in slovenskih narodnih stražarjev. Zbrana je bila iudi množica lju 1s!va in šolske mladine. ‘Zelo globok vtisk jc pustilo potjo zbora bogoslovcev. Vojaštvu in rnnožci je spregovoril Djevdjevič. Gospodarske vesli Pariški časopisi mer rjo štediH a papirjem Gospodarski minister de Gaul-love vlade Mendes-France je nedavno izjavil, da bodo zaloge časopisnega papirja v Parizu najbrž posle že sredi decembra, ostale zaloge papirja pa sredi februarja prihodnjega leta, če ne bo omogočen nujno potreben uvoz papirja in če domače tvornice ne bodo mogle kmalu obnoviti obratovanja. V tej zvezi poročajo iz Pariza, da je bila pri vseh pariških časopisili naklada prisilno znižana za 25 °/„ in je bil vrhu tega zmanjšan obseg listov. Ameriško posojilo Franciji Kakor poročajo .tj Basla, se Francija trenotno pogaja z Zedinjenimi državami za najetje po sojila v višini dveh milijard dolarjev. Izkupiček tega posojila bo v prvi visti namenjen delni obnovi dežele. Zedinjene države bi na račun tega posojila dobavile predvsem vagone in lokomotive ter železniški material. Slična pogajanja z angleškimi finančnimi krogi so ostala brezuspešna, ker Anglija ne more dobavljati potrebnega materiala. Cenitev škode v Sovjetski zvezi V pariškem radju je bivši francoski letalski minister Pierre Cot ocenil materijalno škodo, ki jo je v sedanji vojni utrpela Sovjetska zveza, na 250 milijard zlatih rubljev. Kaj pomeni ta vsota, si lahko predstavljamo, če pomislimo, da je znašala vsa škoda Francije in Belgije v prvi svetovni vojni skupaj le 14 milijard zlatih rubljev. Odgovorni urednik : Dr. Milan Komar - Gorica Narte Velikonja : ‘ZJesefe zgodde z Soriške JUNČEK Moja stara mati Barbara se p kot mlada vdova: drugič poročila. Brat njenega drugega moža je bil posestnik na Otaivaih pri St Vidu nad1 Cerknico, torej nad o-sem ur daleč od Dola. Nekoč je obiskal brata in pri ten: obisku kupil kozo. Ostal ;e dolž-sn dva krajcarja. Barbara mu je trdila, da ni treba na to misliti, naj Do pa koza toliko ceneje, a on je vztrajal, da sta se pošteno zmenila. In kar jc pošteno zmenjeno, mora biti tudi pošteno plačano. Tako sta se tudi poslovila, pri čemer je morda Barbara mislila, da jo njegov obisk — pogostitev in morda tudi postelja — več stanc ko dva krajcarja. In ni verjela svojim očem, ko je »stric z Otave« primahal diugo nedeljo ves truden in zbit z Ota v na Dol in že od daleč molil dva krajcarja. »Kajti, kar je pošteno jc pošteno, in kar je zmenjeno « Po dokazu te skrajne poštenosti in po pogostitvi je Barbara, kmečka gospodinja, pokazala še hlev in v njej živino. Morda tudi nekoliko zato, ker je »stric z O-tave« branil bratu vzeti vdovo z dvema otrokoma (mojim očetom in njegovim bratom). Hotela se je pobahati. Naenkrat so oči obstale stricu na junčku, ki jc stal v kotu. 'Če ne bi vedel, da je moj doma, bi mislil, da je tu«; je po~ mlaskal z jezikom in počil s prsti. »Prav taki O, to bi bil pail* »Saj je naprodaj!« je dejala Barbara. »Naprodaj, naprodaj, a jaz ni- mam denarja s sebojl« »Moj Bog, da bi pa tebi ne dala? Brat si možal« »In če nimam denarja s seboj. Veš, jaz sem navajen koj plačati!« »In kdo je prinesel dva krajcarja tako dolgo pot?« Nazadnje ga je pregovorila, da je junčka odpeljal. Moja stara mati je bila takrat stara trideset let, umrla je stara 96 let, odnjene smrti je Že 20 let, a tisti junček še ni plačan! Ko sem to pripovedoval, je nekdo rekel: »In junček? Ali ta še živi?« »DA SF BO POZNALO!«... Enorazrednico v našem naselju so ustanovili 1. 1884. Imela je samo učitelja Čibeja. Nekateri u-čenci so bili že stari. Tako je sedel v šoli tudi Dolski Zuta (Janez Vidic.) Korenjak in velikan po telesu, a sicer — no da, Newto-nu bi bil sijajno pomagal — prenašati. Nadzoroval jih je nadzornik Vodopivec. »Kaj dela tu oni veliki mož v zadnji klopi?« je vprašal po nemško. »Učenec je«, je odgovoril Čibej. Poklical je Janeza k jabli, naj napiše nekaj besed (s črkami, ki so se jih naučili). Janez je drsal po tabli, da so leteli drobci krede po sobi. »Ne tako močno!« je dejal nadzornik. »Se bo pa bolj poznalo!« In se je res poznalo še dve leti in dlje. VRAGOVI. ?.upni upravitelj Mežnarič je nekoč moral prenočiti v šoli izven fare. Vstal je zgodaj, da bi molil brevir. Nadučitelj Čibej mu je voščil dobro jutro in ga vprašal, kako je spal. Mežnarič: »Dobro, vse je bilo dobro, samo zjutraj nisem mogel več zatisniti očesa. Kdc bi ga pa tudi zatisnil ob tako strašnem pogledu? Kamor sem se ozrl, sami hudiči iz sten. Prav ur sami hudiči iz sten. Pravim: samj hudiči — (spal je namreč v lako zvani lovski sobi, kjer so bile razne trofeje, predvsem srnjakovo rogovje) — kar streslo me je, da sem začel moliti. Gledali sem, če je kje kakšen križ ali druga sveta podoba, pa nič. »Zato«, sem si mislil, »ima hudič v sobi takšno oblast. Dokler se nisem lotil brevirja, me je kar ireslo!« LENUH. Janez Vidic (Dolski Zuta smo rekli otroci) je bil lenuh že v pregovoru. Pravili so, da je ob slabem vremenu stopil na prag, pomolil prst v dež in vlago in dejal: »Danes res ne morem nikamor, ker je slabo vreme!« In jc šel nazaj v hišo. Če je sijalo sonce, je stopil v senco pred hišo in dejal: »Danes pa res ne grem nikamor, ker tako pripeka!«