® TEKSTILEC GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA T E K S T 1 L I N D U S KRANJ Leto XXII. štev. 2 MAJ 1981 -------------------------------- Program dela konference OOS v_______________________________> Dne 2. 4. 1981 je imela konferenca osnovne organizacije delovni sestanek članstva. Iz referata predsednika konference je bilo ugotovljeno delo, ki ga je sindikat v preteklem letu opravil, prav tako pa so bila podana tudi izhodišča delegatov za oblikovanje dela za naslednje obdobje. Iz delovanja v minulem obdobju je razvidno, da sindikat svoje naloge uspešno rešuje, šuje. Sindikalna organizacija se bo morala v bodoče še bolj angažirati, da bodo zahteve stabilizacijskega gospodarjenja naša vsakodnevna delovna naloga, ki ima svoje jedro že v srednjeročnem gospodarskem planu. Razreševanje teh nalog pa pomeni tesno sodelovanje vseh oblik samoupravnih organov, družbenopolitičnih organizacij, ter ustreznih strokovnih služb v TOZD in DO. Le taka skupna oblika sodelovanja je porok za nadaljni gospodarski razvoj in jačanje vseh oblik samoupravljanja v DO. Iz razprave delegatov na članskem sestanku so bili sprejeti naslednji zaključki delovne konference, ki naj bodo osnova za nadaljne delo vsega članstva. ZAKLJUČKI 1. Konferenca osnovnih organizacij sindikata si bo še nadalje prizadevala, da se bodo samoupravni družbeni odnosi razvijali od samoupravnin organov, do neposrednega proizvajalca skladno z zahtevo ustavne vsebine samoupravljanja in Zakona o združenem delu. S tem smatramo, da bo moralo priti še bolj kot doslej, do izraza neposredno odločanje delavcev na samoupravnih organih, družbeno političnih organizacijah in sindikalnih skupinah. 2. V zaključkih 9. kongresa ZSS so naloge sindikata točno opredeljene v smislu družbene naloge, kot je določeno z Ustavo, z dokumenti ZK in tudi z Zakonom o združenem delu, kar je naloga sindikalnih skupin in IOS v TOZD in DS SS. 3. Skrb za družbeno politično in strokovno izobraževanje članstva. Predsedstvo konference OOS in 10 OOS po TOZD morajo stremeti za tem, da bodo imeli vsi delavci možnost družbeno političnega usposabljanja, kar je osnova za samoupravno odločanje. KOOS še posebej apelira na vse tiste delavce, ki so bili na raznih idejno političnih izobraževanjih, da aktivneje delujejo kar je tudi njihova dolžnost. 4. V letu 1981 moramo oceniti v kolikšni meri smo z organiziranostjo sindikalnih skupin uresničili ter uveljavili statutarna načela v delovanju osnovnih organizacij ZS ter njihovih organov. Še vedno srečujejo pri tem nekatere slabosti kot so: — pomanjkljivost v uresnit. čevanju delegatskih razmer v lastnih organizacijah — nezadostna uveljavitev OO Zveze sindikatov — neučinkovita uresničitev družbeno političnega izobraževanja članstva ter sindikalnih delavcev — slabo obveščanje in pomanjkljiva propaganda znotraj sindikatov. Zavzemanje KOOS za doslednejše angažiranje sindikatov pri reševanju raznih nalog. 5. Prizadevanje za uresničitev take delitve sredstev za OD, ki bo pogojevala odvisnost osebnih dohodkov delavcev, od izpolnjevanja njihovih nalog v procesu dela, od ustvarjenega dohodka in uspeha temeljne organizacije združenega dela in od uspešnosti nalaganj v materialno osnovo dela. 6. Posebno pozornost bomo namenjali razvijanju svobodne menjave dela. Poskrbeti bo treba še za boljše izkoriščanje delovnega časa na delih, ki doslej niso imela postavljenih nobenih normativov, to so predvsem režijska dela. Dosedanja oblika nagrajevanja kjer delovna skupnost participira na dohodku od temeljnih organizacij, je že preživeta in zahteva spremembe, predvsem v smislu svobodne menjave dela, za tiste dejavnosti, kjer posamezne TOZD oskrbuje, na ta način bo dohodkovni sistem bolje povezan in prilagojen skupnemu nastopanju delovne organizacije na tržišču in pri uresničevanju družbenih zahtev boljšega gospodarjenja in ravnanja z družbenimi sredstvi. 7. Nadaljevali bomo dograjevanje podružabljanja obrambnih priprav in družbene samozaščite v TOZD in DO. Širili politično osveščanje delavcev za uresničevanje družbene samozaščite in NZ z namenom, da bomo delavci to osvojili kot sistemski del samoupravne funkcije in naloge v združenem delu in krajevnih skupnostih. 8. Posvečanje večji storilnosti in kvalitetnemu delu bo naša primarna naloga v boju za boljši življenjski standard naših delavcev in za boljše delovne pogoje. Posvetiti več pozornosti varstvu okolja, katere skrb naj bo tudi sestavni del investicijske dejavnosti razvoja delovne organizacije. Izvajanje stabilizacijskih ukrepov: — dvig realnih dohodkov TOZD in z večjo produktivnostjo dela zagotoviti višje OD — znižati porabo surovin in energije — nadomeščati uvožene surovine in strojno opremo z domačimi — izboljšati kakovost izdelkov in znižati proizvodne stroške, kar bo omogočalo nastopanje na tujem tržišču — zmanjšati na najmanšo možno mero nezgode pri delu in olajšati težka dela z mehaničnimi orodji, večjo avtomatizacijo ter boljšo organizacijo dela — hitro osvajanje novih izdelkov in jih proizvajati ob dobrih dohodkih — tekoče spremljati gospodarske rezultate — vsake tri mesece Izvajanje stabilizacijskih ukrepov je v naši delovni organizaciji in po TOZD realno skozi povečano inovacijsko dejavnost vseh zaposlenih, katere vrednost pa ne delajo samo milijonski predlogi, ampak je inovacijska dejavnost skup dobrih predlogov katerih nosilci so lahko tudi sindikalne skupine in vsi delavci DO. 9. Zavzemali se bomo še za poglobljeno sodelovanje z ostalimi družbeno političnimi organizacijami v delovni organizaciji in predvsem v krajevnih skupnostih. Tu je mišljeno obravnavanje aktualnih vprašanj gospodarjenja, kakor tudi družbenega življenja zaposlenih delavcev, ter še tesnejše povezovanje s KS, kjer združujemo skupne interese. 10. Na področju športa in rekreacije v bodoče dati še večji poudarek množičnosti in tekmovanji med TOZD, da se na tak način vključuje čim (Nadaljevanje na 2. strani) III. kongres samoupravljalcev Jugoslavije V vseh sredinah našega družbenega življenja na tak ali drugačen način že nekaj časa tečejo priprave na III. kongres samoupravljalcev Jugoslavije. Kongres bo letos meseca junija vbeo-grajskem centru Sava. Kot na prvih dveh kongresih, naj bi tudi na tem kongresu sprejeli usmeritev S pomembnimi posledicami za nadaljnji razvoj našega samoupravljanja in družbenoekonomskih odnosov. Pobudo za III. kongres je dal tovariš Tito v svoji zadnji novoletni poslanici. Prvi kongres samoupravljanja je bil leta 1957, v Beogradu, drugi pa leta 1971 v Sarajevu, torej sta bila oba kongresa v časih, ko je razvoj samoupravljanja v določenem smislu zastajal. Po obeh kongresih je bil viden napredek v nadalj-nem razvoju samoupravljanja z opredelitvijo v raznih družbenih dokumentih in tudi z izpolnitvijo ustave. Tudi v sedanjem času pogosto ugotavljamo, da so določene ovire pri nadaljnem razvoju samoupravljanja. Potrebno je, da vsestransko razčlenimo, prikažemo in afirmira- PROGRAM DELA KONFERENCE OOS (Nadaljevanje s 1. strani) širši krog delavcev. Za tekmovanja, ki nam prinašajo večje finančne izdatke predvsem v republiškem in zveznem merilu, pa se v bodoče držimo stabilizacijskih načel in priporočil RS ZSS. 11. Glede družbene prehrane je dobro urejeno, še naprej se bomo zavzemali za kvalitetne tople obroke. V letu 1981 si bomo prizadevali, da bi TOZD Prehrana in oddih po finančni zmožnosti nabavil še dodatne avtomate. 12. Na socialnem področju poudariti večjo skrb delovnim invalidom delavcem, ki so že dalj časa v delovni organizaciji, ki so izčrpani od dela, pa omogočiti aktivno rehabilitacijo, bodisi v zdraviliščih in počitniških domovih. Prizadevali pa naj bi se, da bomo v ta namen združevali določena sredstva. 13. Osnovne organizacije sindikata naj bodo nosilci kadrovske politike . kadrovanja v samoupravne organe in družbeno politične organizacije. S predvolilnimi pripravami o evidentiranju kandidatov se mora zagotoviti take kadre, ki bodo pripravljeni sodelovati v organih upravljanja in bodo aktivni pri samoupravnih odločitvah, da bi s tem izboljšali delo samoupravnih organov. mo dosežke v razvoju socialističnega samoupravljanja in družbenoekonomskih odnosov. Hkrati pa prikažemo tudi težave, ovire in vzroke, ki pogojujejo nekatera odstopanja in zaostajanja pri uresničevanju sprejetega in dogovorjenega sistema. Potrebno je, da se na podlagi novih spoznanj dogovorimo, kako mobilizirati vse razpoložljive sile, organizacije in posameznike za hitrejši napredek socialističnih samoupravnih odnosov. Osnovna tema kongresa je združeno delo v boju za socialistično samoupravljanje in družbeno ekonomski razvoj. Ob tem moramo ugotoviti, da delavec danes že v mnogočem resnično razpolaga z rezultati svojega dela in da se je TOZD dose-daj že uveljavila kot temeljna samoupravna skupnost za krepitev delavčevega samoupravnega položaja. Obstajajo pa problemi in slabosti, ki otežujejo naš hitrejši razvoj, k sicer jasnemu cilju. Sedaj je nadaljnji razvoj poleg aktivnosti vseh delavcev, zavestnih družbenih sil, komunistov, sindikatov, mladine, 14. V letu 1981 naj se ponovno pripravi referendum za izvedbo oziroma uresničitev formiranja TOZD VES, kar naj bi vplivalo na kvaliteto vzdrževanja in upravljanja teh sredstev skladno s planskimi zadolžitvami TOZD. 15. KOOS naj zadolži občinski sindikalni svet, da po-krene akcijo o enotnih regresih za letni dopust oziroma, da prepreči izplačevanje višjih regresov v neproizvodnih dejavnostih, od regresov delavcev iz neposredne proizvodnje. Aktivira naj tudi pospešeno vključevanje študentov in dijakov v mladinske delovne brigade. 16. KOOS bo v letu 1981 pristopila k novemu načinu sprejemanja novo zaposlenih delavcev v članstvo OOS. Pri tem naj bi seznanjala vsakega člana z njegovimi pravicami in obveznostmi, kakor tudi s pomenom in vlogo sindikalne organizacije v današnjih razmerah in jih po možnosti vključevala v družbeno politično delo in samoupravljanje. Sprejem novih članov naj organizira in'vodi izvršni odbor osnovne organizacije sindikata. 17. Z ozirom na zmanjšan obseg proizvodnje naj vse TOZD predvsem pa DSSS proučijo vse možnosti za zmanjšanje nadurnega dela (nadomeščanje v času ko ni potreb). Poleg tega pa naj se prouči tudi zmanjšanje števila zaposlenih v DSSS v letu 1981. socialistične zveze in drugih, odvisen tudi od raznih objektivnih okoliščin. To so predvsem razvitost proizvajalnih sil, stopnja gospodarske razvitosti in tudi družbena kultura, zavest delavcev. Obstojajo pa tudi še razni odpori proti razvoju samoupravljanja, predvsem v preživelih kapitalističnih in etatističnih družbenih odnosih. Sedanje gospodarske težave, velika gospodarska nestabilnost so tudi objektivna ovira za razvijanje samoupravljanja, za dobro gospodarjenje, za delitev po delu in s tem tudi dejansko krepitev delavčevega družbenega položaja in njegovega življenjskega standarda. Zato je boj za nadaljni razvoj socialističnih samoupravnih odnosov tudi naš sedanji boj za gospodarsko stabilizacijo in ohranitev in razvoj življenjskega in družbenega standarda delavcev. V pripravah na kongres se vključujejo vse družbene sile. Priprave na kongres je potrebno tesno povezovati tudi s pripravami na 9. kongres Zveze komunistov Slovenije in 12. kongres Zveze komunistov Jugoslavije. Čeprav gre za povsem različne funkcije kongresa samoupravljalcev in kongresov Zveze komunistov, je temeljni cilj isti: krepitev samoupravnega družbenoekonomskega položaja delavca in zagotovitev stabilnega družbenega napredka. Za kongres je pripravljeno že več dokumentov — usmeritve za pripravo kongresa in teze za pripravo kongresa — pripravljen je pa tudi osnutek resolucije, ki je že v razpravi. Poleg dokumentov, ki bodo pomembni za nadaljnje aktivnosti, je v pripravah bistvena aktivnost vseh delavcev in celotne družbe, da priprave na kongres izrabimo za lastno kritično preverjanje stvarne razvitosti samoupravnih odnosov v vsakem okolju. Vsak zase imamo svoj delež pri uveljavljanju priprav na kongres in hkrati tudi pri oceni lastne situacije za iskanje spodbud za nadaljnji razvoj samoupravnih odnosov pri sebi. K oceni lastnih razmer, poleg vključevanja priprav v vsakodnevno aktivnost samoupravnih organov, strokovnih organov, družbenopolitičnih organizacij in drugih organiziranih oblik, prispeva pomemben delež tudi organizacija vrste tematskih razprav na teme, opredeljene v gradivu za pripravo kongresa. Tematska razprava pomeni temeljito pripravo določene konkretne problematike, ki jo pripravi nosilec — delovna organizacija. O konkretni problematiki nosilec organizira razpravo, v kateri sodelujejo tudi predstavniki nekaterih drugih delovnih organizacij in strokovnih institucij. Na podlagi razprav se oblikujejo sporočila kongresu in drugi dokumenti, ki bodo služili za pripravo zaključkov kongresa. Zato morajo razprave dati tudi načine možnih rešitev za nadaljnji razvoj. Kongres kot najpomembnejše letošnje družbeno politično zborovanje mora pokazati našo trdnost in usmeritev našega razvoja v stabilnosti in samoupravljanju. To dolgujemo tudi tovarišu Titu in tovarišu Kardelju, saj se prvič tako velika manifestacija našega samoupravnega socialističnega družbenega življenja odvija brez dveh velikanov naše revolucije. Med pripravami za III. kongres samoupravljalcev je bilo dogovorjeno, da iz Kranja odide na kongres 8 izvoljenih delegatov. Vsakega delegata je izvolilo volilno telo, sestavljeno iz predstavnikov organizacij združenega dela, katere naj bi posamezen delegat zastopal. Organizator enega izmed volilnih teles je bil tudi Tekstilin-dus, in sicer za delovne organizacije: Planika, Ibi, Triglav konfekcija, Tekstilna tovarna Zvezda in Gorenjska oblačila. Vključno z našo delovno organizacijo je bila za delegata na III. kongresu samoupravljalcev izvoljena tovarišica Pavla Pe-ranovič iz tkalnice II. Imenovana je bila rojena leta 1947 v Celju. Po dovršeni osnovni šoli se je zaposlila kot delavka v tovarni perila TOPER v Celju. Zaradi prizadevnosti pri delu ji je tovarna omogočila Predilnica v letu 1981 z dodelitvijo štipendije nadaljnjo redno izobraževanje na Srednji tehniški tekstilni šoli v Kranju. V letu 1969 je uspešno diplomirala kot tekstilni tehnik — tkalske smeri in se ponovno zaposlila v prej navedeni tovarni. Leta 1971 seje preselila v Kranj in se tudi v tem letu zaposlila v naši delovni organizaciji in sicer na delovnem mestu »nor-mirke« v delovni enoti tkalnica II (Intex). Vseskozi je zelo aktivna družbeno politična delavka in je tudi članica ZKJ. Izvoljena je bila tudi v razne samoupravne organe tako v temeljni organizaciji združenega dela, kakor tudi na nivoju delovne organizacije. Med pomembnejše funkcije, ki jih je imela oziroma jih še ima, so predvsem: — predsednik sveta delovne enote tkalnice II, — predsednik odbora za informiranje, — podpredsednik OOS TOZD tkalnica, — predsednik komisije za kulturo pri predsedstvu konference OOS, — podpredsednik konference osnovnih organizacij, — delegat občinskega sindikalnega sveta in vodja sindikalne skupine. Zaradi njenega vsestranskega prizadevanja tako na strokovnem področju, kakor tudi aktivnega družbeno političnega dela se jo predlaga za delegata za III. kongres samoupravljal-cev Jugoslavije. Proizvodnja preje je v letošnjem I. kvartalu znašala 858 ton preje, kar predstavlja 98,6% operativnega plana in 102,3% osnovnega plana proizvodnje. V primerjavi z lanskim obdobjem je izdelano za 3% manj oz. 27 ton preje manj. Če se upošteva, da je bilo letos le 66 obratovalnih dni napram lani, ko jih je bilo 68, je povprečna dnevna proizvodnja praktično na isti višini, če pa upoštevamo, da smo predli za cca 3,8% finejšo številko, je letošnja proizvodnja boljša napram lanski. Ob pregledu doseženih rezultatov pa ugotavljamo, da bi le-ti lahko bili boljši, če ne bi bilo prisotnih problemov, ki samo ogrožajo proizvodnjo. Glavni problem je vsekakor v tem, da primanjkuje kvalitetne delovne sile — katero potrebujemo predvsem za posluže-vanje flajerjev in prstančnih strojev. K temu se pridružuje tudi povečan bolniški in porodniški stalež — skupno od 8,99% za 10,68% v primerjavi z lanskim. V prvem kvartalu je odšlo 16 delavcev, na novo pa se jih je zaposlilo 13. Pri odhodih so najbolj zastopani tisti, ki odhajajo v pokoj, sledijo jim z redno odpovedjo in samovoljno zapustitvijo. Disciplinsko kaznovan s prenehanjem delovnega razmerja je bil en delavec. Podobna situacija se nadaljuje tudi v aprilu, le da se izostanki zaradi bolniške nekoliko umirjajo. V TOZD predilnica se skušajo ti problemi v največji možni meri sanirati, tako, da ne bi s pomanjkanjem preje ogrožali proizvodnje v tkalnicah in v končni fazi. Izpade v proizvodnji smo reševali z dodatnim delom v prostem času — predvsem ob prostih sobotah, pa tudi ob nedeljah in delno tudi v nočnih izmenah. Pri tem nas ovira velika razdrobljenost proizvodnje in omejene kapacitete. To bo nekoliko olajšano z dvema novima flajerjema, ki bosta dana v pogon v drugi polovici aprila, saj imamo po krivdi Kartonaž-ne tovarne skoraj 4-tedensko zamudo zaradi neizdobave cevk. Veliko zamudo ima tudi firma Krušik pri raztezalkah, katero bi morali dati v pogon že v februarju, po sedanjih informacijah pa bodo dospele šele v septembru. Da se izkoriščajo vse možnosti organizacijskega značaja nam dokazuje podatek oz. analiza Tekstilnega instituta Maribor — kjer se ugotavlja, da smo še vedno na vrhu pri medsebojni primerjavi v produktivnosti predilnic. Pred nami je edino Gorenjska predilnica — katera pa je v celoti usmerjena na OE proizvodnjo. Pri prikazu te problematike manjka še problem oskrbe z rezervnimi deli, ki postaja iz dneva v dan bolj pereč in grozi tudi z izpadi določenih kapacitet. Med najbolj akutnimi je vsekakor previjalnica s stroji Leesona, kateri delajo le s polovičnim učinkom. Tu moramo biti pripravljeni tudi na popoln izpad teh kapacitet, kar pa bi spravilo naše tkalnice v zelo neprijeten položaj. Za saniranje tega problema je predložen predlog zamenjave s stroji češke izdelave (Autosuk). Seznam ostalih strojev — naprav, ki morajo biti nemoteno oskrbovani z rezervnimi deli je kar precejšen in bo nujno potrebno čimprej realizirati zahtevano, da ne bo prišlo do večjih zastojev. V predilnici je instalirano precej sodobnega strojnega parka, ki je v obratovanju 6—8 let, vendar prav ta zahteva največ nege in so temu primerni rezervni deli zelo dragi,^domačih nadomestkov pa ni mogoče pripraviti, razen zelo redkih izjem. K tej pestri problematiki moramo dodati še oskrbo z osnovnimi surovinami, katera tudi ni enostavna — ker je dobava vezana v glavnem na uvoz (bombaž). Pri tem nas najbolj preseneča oskrba z domačimi surovinami, predvsem s poliestrom »Maklen«, katerega nam garantirajo le polovico od zahtevane količine. Ob tem pa je zelo vprašljiva tudi kvaliteta. Stanje na tem področju nas vse sili v to, da s surovinami čim bolj racionalno ravnamo, skratka — štediti moramo na vsem področju. Opisana situacija v TOZD predilnica nas opozarja na resnost problematike in obvezuje vse delavce — tako v samem TOZD, kakor tudi ostalih delih delovne organizacije, da se mora na te probleme gledati s pozicije celotne delovne organizacije in jih tudi v tem smislu reševati. Predilnica je do sedaj te probleme v največji možni meri skušala reševati, vendar vseh ne zmore in zato pričakuje pomoč oz. razumevanje za vse pobude, ki bodo dane za saniranje problemov. Pertot B. Razpis Komisija za inovacije pri Raziskovalni skupnosti občine Kranj objavlja razpis za podelitev priznanja INOVATOR LETA občine Kranj za leto 1980 Na razpis se lahko prijavijo delavci ali skupine delavcev iz OZD občine Kranj in delavci izven občine, če poslovno sodelujejo z OZD v občini, ki so uresničili svoje dosežke na področju inovatorstva v letu 1980. Kandidati za priznanja za posameznega delavca ali skupino delavcev lahko predlagajo tudi samoupravni organi, družbenopolitične organizacije in organi družbenopolitične skupnosti. Priznanje INOVATOR LETA se podeljuje v obliki plakete in sicer: — priznanje I. stopnje za več kot 46 točk — priznanje II. stopnje za 36 do 45 točk — priznanje III. stopnje za 25 do 35 točk doseženih po merilih in kriterijih, ki so določeni s Pravilnikom o podeljevanju priznanj. Kandidati oz. predlagatelji morajo v svojih prijavah poleg osebnih in splošnih podatkov kandidatov (priimek in ime, bivališče, izobrazba, OZD ter dela in naloge, ki jih opravljajo) ter kratkega opisa ali risbe vsake inovacije, priložiti tudi oceno pristojnih organov upravljanja v OZD za vrednotenje inovacije. Ocena se mora oblikovati po kriterijih: — prihranka: (vpliva inovacije na družbeno-ekonomski položaj OZD ali širše družbenopolitične skupnosti, manjše enote v OZD ali delovnega mesta), — uporabnosti: (v več OZD, v eni OZD na več delovnih mestih ali na enem delovnem mestu), — izvirnosti: (nova rešitev — prijavljen izum, nova rešitev z znanimi postopki in napravami, prenos znanih rešitev), — pogojih nastanka: (brez pomoči strokovnih služb — v OZD in ali je razvita inventivna dejavnost, s pomočjo strokovnih služb — inventivna dejavnost je razvita). Kandidati ali predlagatelji morajo svoje prijave poslati na Raziskovalno skupnost občine Kranj, Trg revolucije 1 do 15.4.1981. Rezultati in nagrajenci bodo objavljeni po sklepanju na skupščini Raziskovalne skupnosti v sredstvih javnega obveščanja. Vse dodatne informacije v zvezi z razpisom dobite v strokovni službi SIS družbenih dejavnosti, tel. 26-66. Nagrajenci za 25-letni delovni jubilej Z Razpis za letovanje 30. aprila bo v obratu I slavnostna seja delavskega sveta delovne organizacije v počastitev dneva OF in 1. maja. Na slavnostni seji bodo podeljene nagrade delavcem, ki v letošnjem letu slavijo 25-letni delovni jubilej. Letos bodo nagrade prejeli: TOZD Predilnica 1. Marjeta Jagodic 2. Rozina Lebar 3. Jožefa Marčun 4. Bogomir Štern 5. Štefanija Troha TOZD Tkalnica DE Tkalnica I 6. Marjan Bizjak 7. Cecilija Bohnec 8. Janez Koražija 9. Marija Srebrnjak 10. Marjan Zakotnik 11. Pavla Žerovnik DE Tkalnica II 12. Ivana Janežič 13. Slava Jenko 14. Janez Kalan 15. Marija Kavčič 16. Magdalena Likozar 17. Avgust Švab Kakor ste že bili obveščeni preko Informatorja, bomo tudi letos vpisovali v počitniški dom v Novigradu, od 4. 5. 1981 dalje. Letos bo prvi dan,vpisovanja v obratu II v učilnici izobraževalnega centra, od 5. 5. 1981 dalje pa v blagajni TOZD PO vse do zasedenosti počitniškega doma. Od 17. 5. 1981 bomo proste kapacitete oddajali tudi tujim gostom. Letos smo v našem domu v Novigradu opravili večja vzdrževalna dela, in sicer: nove betonske temelje pri tistih hišicah, ki le-teh še niso imele, zamenjali smo lesene tlake in položili teraco ploščice na vseh balkonih, zamenjali kritino nad kuhinjo, atrijem in jedilnico, napravljen je bil prehod iz zgornjega dela jedilnice v prostor pred klubsko sobo, posekano je bilo nekaj borovcev, ki so ogrožali streho nad jedilnico in atrijem, obnovljen je bil odtok meteorne vode pred vhodom v atrij, delno so bile zamenjane kanalizacijske cevi, urejena pa je tudi javna razsvetljava. Prav tako je bilo montiranih 36 boj-lerjev v hišice, tako, da bo sedaj topla voda na razpolago gostom v vseh hišicah. Tudi v kuhinji smo zamenjali iztrošene delovne priprave. Vse hišice smo prepleskali zunaj, prav tako tudi znotraj, 18. Ana Trogrlič 19. Ivanka Zlate TOZD Plemenitilnica DE Plemenitilnica I 20. Mihael Bidar 21. Katarina Čevriz 22. Marija Frantar 23. Ana Glažar 24. Janez Kuhar 25. Bernarda Mravlja 26. Martin Pavec 27. Terezija Pavlič 28. Francka Ravnikar 29. Franc Sekne 30. Zofija Šmid 31. Ivana Tomat Skupne službe 32. Jože Bubaš 33. Jože Kert 34. Franc Špik 35. Janez Zupin 36. Nadežda Tomažič 37. Ana Antolič 38. Sonja Benedik 39. Anica Cimerman 40. Zofija Čebašek 41. Ivka Drglin 42. Karla Gorjanc 43. Tončka Podjed 44. Marija Poličar 45. Dragica Zavašnik zato upamo, da bo bivanje v urejenih hišicah prijetno. Celotna ekipa delavcev VES pod vodstvom tov. Virčič Vin-kota, je delo opravila v času od 16. 2. do 18. 3. 1981. Vsem delavcem, ki ste sodelovali v celotnem pripravljalnem in delovnem postopku, se TOZD PO lepo zahvaljuje. Celotno opremo za kuhinjo, jedilnico, bojlerje ter del gradbenega materiala smo finansirali iz sredstev TOZD PO, prav tako tudi vsa pleskarska dela, ki so še v teku. Prav tako smo iz sredstev TOZD PO izplačali dnevnice ter stroške za hrano delavcem-izvajalcem. Na podlagi sklepov DS TOZD predilnica, tkalnica, plemenitilnica in DSSS pa je bil v breme delovne organizacije nabavljen gradbeni material in izplačani OD in nadure delavcem VES. Z omenjenimi deli smo hišicam v Novigradu bistveno podaljšali življenjsko dobo trajanja, upamo, da se boste v njih prijetno počutili, zato vas vabimo, da preživite svoj dopust pri nas! Želeli bi tudi podaljšati letno sezono, predvsem v juniju in septembru, zato vabimo tudi vse upokojence, da se prijavijo za čas izven sezone, ko nudimo tudi 10% popust na penzione. Mohar M. Počitniški dom v Novjgradu bo predvidoma odprt od 13. (20. 6.) do 13. 9. 1981. Glavna sezona bo od 1. 7. do 31. 8. 1981. Izmene bodo na 7 in 10 dni, za tiste, ki bodo letovali 7 dni bo izmena vsako sredo, za tiste pa, ki bodo letovali 10 dni, pa s pričetkom od 1. 7. dalje. V juniju in septembru dajemo 10% popusta pod pogojem, da traja letovanje več kot 3 dni. V ceni penziona je zajeto: zajtrk, kosilo, večerja in nočnine. V ceni ni vračunana turistična taksa. Vpisovanje za člane kolektiva: V obratu II: v učilnici izobraževalnega centra dne 4. 5. 1981 od 6. do 14. ure v obratu I: v blagajni TOZD PO dne 5. 5. 1981 od 6. do 14. ure Cene penzionov Od 6. 5. 1981 dalje bo vpisovanje v blagajni TOZD PO do zasedenosti doma. Od 17. 5. 1981 dalje bomo vpisovali tudi tuje goste, v kolikor bodo še proste kapacitete. Upokojence prosimo, da se prijavijo za termine v mesecih juniju in septembru. Vplačilo akontacij Ob vpisu plača vsak gost za hišico s 3 ali 4 ležišči 2.000,00 dinarjev akontacije, za hišico z 2 ležiščema (dvojček) pa 1.000,00 din akontacije, ne glede na dolžino letovanja. Plačilo penzionov ter dvig blokov in napotnice za dom v Novigradu se mora izvršiti vsaj 14 dni pred odhodom na letovanje. Vse ostale informacije lahko dobite v pisarni TOZD PO, interni telefon štev. 443. cel obrok 1/2 obrok — člani kolektiva, upokojenci in z njimi izenač. gostje 250,00 186,00 — drugje zaposleni svojci, ostali gostje 370,00 278,00 JOŠT VABI Udeležite se srečanja delavcev KRANJA na Joštu 1. maja ob 10. uri! Novigrad vas vabi Pravilnik o nadomestilu osebnega dohodka zaradi začasne nezmožnosti za delo Na podlagi določil Zakona o zdravstvenem varstvu (Ur. list SRS št. 38-74) so delavci temeljnih organizacij Predilnica, Tkalnica, Plemenitilnica, Prehrana in oddih ter delavci DSSS po predhodni javni obravnavi sprejeli z referendumom dne 26. 3. 1981 naslednji. PRAVILNIK O NADOMESTILU OSEBNEGA DOHODKA ZARADI ZAČASNE NEZMOŽNOSTI ZA DELO L člen S tem pravilnikom se določijo pogoji, način in višina izplačevanja nadomestila osebnega dohodka oz. nagrade (v nadaljevanju denarno nadomestilo) za čas prvih 30 koledarskih dni nezmožnosti za delo, ko gre denarno nadomestilo v breme TOZD oz. DS Skupne službe. 2. člen Z začasno nezmožnostjo za delo so mišljeni naslednji primeri: — odsotnost zaradi nesreče pri delu, — odsotnost zaradi poklicne bolezni, — odsotnost zaradi medicinskih preiskav, kontrolnih ali specialističnih pregledov, — odsotnost zaradi bolezni in poškodb, ki niso v zvezi s poklicno boleznijo ali nesrečo pri delu, — odsotnost zaradi bolnišničnega zdravljenja. Vsi ostali primeri začasne nezmožnosti za delo so urejeni s posebnimi predpisi zdravstvene skupnosti. 3. člen Pravico do denarnega nadomestila po tem pravilniku imajo vsi delavci, ki so v delovnem razmerju za nedoločen ali določen čas s polnim ali nepolnim delovnim časom in učenci poklicnih šol v učnem razmerju. Denarno nadomestilo pa ne gre praktikantom in osebam, ki se jim zaposlitev po Samoupravnem sporazumu o delovnih razmerjih ne šteje za združeno delo. 4. člen Denarno nadomestilo zaradi začasne nezmožnosti za delo v trajanju do 30 koledarskih dni se obračunava samo za obratovalne dneve in plačane praznike. 5. člen Upravičenci iz tega pravilnika prejmejo denarno nadomestilo zaradi začasne nezmožnosti za delo v naslednji višini: od osnove — za poškodbe oziroma nesrečo pri delu................100 % — za obolenje za poklicno boleznijo .... 100 % — borci NOV z dvojno dobo od 1. 1. 1945 do 15.5.1945 .......... 100 % — za medicinske preiskave, kontrolne ali specialistične preglede, katere se ne morejo opraviti v prostem času...........90 % — za vsa ostala obolenja oziroma bolezni in izolacijo .... 90 % — za čas bolnišničnega zdravljenja............90 % Delavcu ali učencu, ki je v času, ko prejme denarno nadomestilo, odstranjen z dela ali iz temeljne organizacije združenega dela oziroma DS Skupne službe, ali je v priporu, se denarno nadomestilo zniža za toliko, kolikor bi se mu znižal v tem času njegov osebni dohodek. 6 čien Osnova za denarno nadomestilo je povprečni osebni dohodek oziroma nagrada, ki ga (jo) je delavec oziroma učenec dobil za svoje redno delo v preteklem letu. Za osebni dohodek se šteje: osebni dohodek po času in učinku, dodatek za nočno delo, stalnost in minulo delo ter za povečan obseg dela in nadomestilo za redni in izredni dopust ter zastoje. V osnovo za izračun denarnega nadomestila se ne upošteva prejetih nagrad za delo izven okvira svojega rednega dela (honorarji, dopolnilno delo) ter prejemkov kot so dnevnice, kilometrina, nadurno delo, jubilejne nagrade, regres za dopust, ipd. 7. člen Če delavec ali učenec ni dobil osebnega dohodka oziroma nagrade v preteklem letu, se vzame za osnovo povprečni mesečni znesek osebnega dohodka oziroma nagrade za tekoče leto do dneva, ko je nastopil opravičeni primer do denarnega nadomestila, znižana za 20 %. 8. člen Delavcu oziroma učencu, kateremu so pravice in obveznosti iz delovnega ali učnega razmerja mirovale, in po odslužitvi vojaškega roka ne more pričeti z delom zaradi bolezni ali poškodbe, osebnega dohodka ali nagrade pa ni dobil v preteklem letu, se določi osnova po osebnem dohodku, doseženem pred nastopom vojaškega roka, ki se poveča za 20 %. Denarno nadomestilo pa v tem primeru ne more biti večje od osebnega dohodka, ki bi ga delavec dosegel, če bi delal. (SE NADALJUJE) ■\ Rupar in sankači presenetili XIV. Zimsko športne igre OS ZSS Kranj Naši smučarji so se tudi letošnje leto udeležili občinskih sindikalnih iger. Tekmovanje je bilo 31. 1. in 1.2. v Gozd Martuljku. Tekmovali so v veleslalomu, smučarskih tekih in sankanju. Na splošno so naši dosegli dobre rezultate. Izkazal pa se je posebno Rupar Lado v veleslalomu in pa ekipno naši sankači. Rezultati: VSL: Moški A — daljša proga: 11. Muren Slavko 37. Kimovec Brane 50. Drinovec Marjan Moški B — daljša proga: 53. Krč Andrej 86. Okoren Žarko 87. Žagar Zdravko 90. Urankar Marjan 95. Sire Peter Moški C — daljša proga: 37. Hafner Viktor 43. Humerca Jože 60. Dežman Martin 63. Mali Tone 82. Sajovic Ivan Moški D — krajša proga: 3. Rupar Lado 10. Blaznik Jože 13. Cviren Vinko 39. Zaplotnik Viktor 68. Kotnik Janez 74. Bergelj Miha Moški E — krajša proga: 33. Zakotnik Marjan 44. Legat Vili Moški F — krajša proga: 7. Bajželj Mirko 19. Hladnik Janez 24. Česen Stane 28. Pertot Boris Ženske A — daljša proga: 23. Zupin Anica 24. Bukovac Maja Ženske B — daljša proga: 14. Lapuh Marina 28. Močnik Danica 48. Hafner Marija Ženske C — krajša proga: 6. Jerančič Marinka 25. Tisak Metka 27. Gros Kristina 30. Gašperšič Marinka 33. Papier Olga TEKI: Ženske A: Ženske B: Ženske C: 6. Močnik Danica 23. Novak Cvetka 6. Papier Olga Moški B: 19. Humerca Jože 41. Zaplotnik Viktor 63. Kalan Stane Moški C: 16. Polajnar Peter 27. Mesarič Srečo 32. Škrab Franc 37. Bajželj Jošt 46. Hladnik Janez 47. Pertot Boris SANKANJE: Ženske A: 18. Novak Cvetka 19. Močnik Danica Ženske B: 7. Marčun Jožefa 12. Gros Kristina 18. Papier Olga Moški A: 13. Dežman Martin Moški B: 8. Humerca Jože 32. Zaplotnik Viktor 33. Zakotnik Marjan 38. Pertot Boris 40. Mali Tone Ekipno skupaj veleslalom: 4. Tekstilindus Ekipno skupaj sankanje: 2. Tekstilindus Kombinacija — ženske: 8. Močnik Danica 14. Papier Olga Kombinacija — moški: 6. Humerca Jože 26. Zaplotnik Viktor 27. Zakotnik Marjan 36. Pertot Boris Niko Srabočan I. zimski smučarski Letošnji I. zimski smučarski četveroboj med DO IBI — Kranj, BPT — Tržič, Predilnica — Škofja Loka in Tekstil-indusom je bil podoben mali Tekstiljadi. Organizator četve-roboja je bila Predilnica iz Škofje Loke. Tekmovalo se je v veleslalomu na Starem vrhu in smučarskih tekih v vasi Luše pod vznožjem Starega vrha. Naši smučarji so dosegli izjemno dobre rezultate. Posegli bi celo po prvem mestu, vendar našega najboljšega smučarja ni bilo na start. Za konec lahko pozdravimo športno borbo naših tekmovalcev in pa dobro organizacijo delovnih ljudi iz loške Predilnice. Rezultati naših tekmovalcev: VELESLALOM: Starejše članice: 1. Gros Kristina 5. Gašperšič Marinka 8. Papier Olga Članice: 2. Lapuh Marija 14. Močnik Danica Mlajše članice: 2. Koblar Irena Seniorji: 7. Bajželj Mirko 13. Justin Franc četveroboj 12. Humerca Jože 16. Rupar Lado Člani: 4. Hafner Viktor 13. Mesec Marjan 19. Sajovic Ivan 23. Krč Andrej 25. Dežman Martin Mlajši člani: 1 1. Drinovec Marjan Ekipno VSL: 2. Tckstilindus TEKI: Članice: 6. Papier Olga Mlajše članice: 1. Močnik Danica 6. Novak Cvetka Člani: 1. Humerca Jože 5. Zakotnik Marjan 6. Polajnar Peter 10.—11. Bajželj Jošt Zaplotnik Viktor 12. Mesarič Srečo 14. Škrab Franc 16. Jekovec Peter 18. Kalan Franc Mlajši člani: 2. Jamnik Janko Ekipno teki: 3. Tekstilindus Starejši člani: 5. Blaznik Jože 6. Cviren Vinko Skupščina SFRJ je 29. oktobra 1980 sprejela nov zakon o temeljih varnosti cestnega prometa, ki bo začel veljati 1. maja 1981. Novi zakon vsebuje številne novosti, ki izhajajo iz sistemskih načel družbene samozaščite in jih vsebuje tako načelne opredelitve kot konkretna določila tega temeljnega predpisa v sklopu prometne zakonodaje. To je pomembno predvsem zato, ker novi temeljni predpis povečuje število odgovornih dejavnikov za varnost v cestnem prometu, hkrati pa zavezuje vse udeležence v prometu, da v njem sodelujejo tako, da že preprečujejo prometne nesreče oziroma pomagajo v splošni preventivi pri odpravljanju tega problema. Iz zakona o temeljih varnosti cestnega prometa smo povzeli nekaj kazenskih sankcij, ker menimo, da tako poučni nasveti, lahko pridejo prav vsakomur izmed nas. Skupna generalna uvrstitev: 3. Tekstilindus Niko Srabočan — Voznik, ki ne omogoči vključitve v promet vozilu za glavni mestni prevoz potnikov ali posebno označenemu vozilu za prevoz otrok, kadar ta vozila zapuščajo postajališče, se kaznuje za prekršek takoj na mestu z denarno kaznijo 300 din. Če je s prekrškom neposredna nevarnost za drugega udeleženca v prometu, se storilec prekrška kaznuje z denarno kaznijo od 400 do 2.000 din ali 40 dni zapora (varstveni ukrep prepovedi vožnje motornega vozila od 30 dni do 3 mesecev). ’ — Voznik in oseba, ki se med vožnjo ne privežeta z varnostnimi pasovi, se kaznuje za prekršek takoj na mestu z 100 din. Če je s prekrškom povzročena prometna nezgoda, se storilca kaznuje z denarno kaznijo od 200 do 500 din. — voznik, ki vozi v osebnem avtomobilu otroka na prvem sedežu poleg voznika in je star manj kot 12 let, se kaznuje takoj na mestu z denarno kaznijo 100 din, za povzročeno neposredno nevarnost za drugega udeleženca v prometu pa z denarno kaznijo od 200 do 500 din. — Voznik, ki ne vozi po desni strani vozišča v smeri vožnje in s tem ogroža druge udeležence v prometu, se kaznuje za prekršek od 500 do 3.000 din ali s kaznijo zapora do 30 dni (varstveni ukrep 30 dni do 3 mesecev prepoved vožnje z motornim vozilom). — Na cesti izven naselja voznik ne sme voziti z večjo hitrostjo: 1. nad 120 km na uro na avtomobilskih cestah, 2. nad 100 km na uro na cestah, ki so rezervirane za motorna vozila, 3. nad 80 km na drugih cestah. — Voznik, ki vozi z vozilom na cesti izven naselja s hitrostjo, ki je do 10 km večja od dovoljene hitrosti, se kaznuje takoj na mestu z denarno kaznijo 100 din, za večjo hitrost kot 10 do 30 km na uro, pa z 200 din. Če je s prekrškom povzročena neposredna nevarnost za drugega udeleženca v prometu ali prometna nezgoda, se storilec kaznuje z denarno kaznijo 300 do 1.500 din ali s kaznijo zapora do 15 dni (varstveni ukrep prepovedi vožnje motornega vozila za čas od 30 dni do dveh mesecev). — Voznik, ki vozi na cesti v naselju s hitrostjo, ki je več kot 30 do 50 km na uro večja od dovoljene hitrosti, oziroma voznik, ki vozi na cesti izven naselja s hitrostjo, ki je več kot 50 km na uro večja od dovoljene hitrosti, se kaznuje za prekršek z denarno kaznijo od 500 do 3.000 din ali s kaznijo zapora do 30 dni. Če je s prekrškom povzročena neposredna nevarnost za drugega udeleženca v III. sindikalno prvenstvo v VSL Tekstilindus 81 Prvo soboto v marcu je komisija za šport in rekreacijo — smučarska sekcija, organizirala III. sindikalno prvenstvo v VSL naše DO na Krvavcu. Z veseljem lahko ugotovimo, da je tekmovanje v celoti popolnoma uspelo. Predvsem gre tu za množičnost. Na startu se je zbralo okrog sto tekmovalcev. Pa tudi lepo sončno vreme je naredilo enkratno vzdušje. Za veselje in dobro voljo so poskrbeli tekmovalci veselih iger na snegu. Pohvaliti velja tudi odlično kuharsko zasedbo, dobro delo vzdrževalcev na progi in pri ozvočenju in na-splošno uspešno delo organi- prometu ali prometna nezgoda, se storilec prekrška kaznuje z plenarno kaznijo od 800 do 14.000 din ali s kaznijo do 60 dni zapora (varstveni ukrep prepovedi vožnje motornega vozila za čas od 30 dni do 6 mesecev). — Voznik, ki na mestu, kjer je promet urejen z napravami, ki dajejo svetlobne prometne znake, ne ustavi vozila na znak rdeče luči, se kaznuje za prekršek z denarno kaznijo od 800 do 4.000 din ali s kaznijo zapora do 60 dni (varstveni ukrep prepovedi vožnje motornega vozila za čas od 3 mesecev do 1 leta). — Voznik, ki začne prehitevati ali voziti mimo na prometnem pasu, ki je namenjen za promet vozil iz nasprotne smeri, če po prehitevanju ali vožnji mimo ne more zopet zavzeti položaja na prometnem pasu, ne da bi oviral ali ogrožal druge udeležence v prometu, po katerem je vozil pred prehitevanjem ali vožnjo mimo, se kaznuje za prekršek od 800 do 4.000 din ali s kaznijo zapora do 60 dni (varstveni ukrep prepovedi vožnje motornega vozila za čas od 3 mesecev do I leta). — Voznik, ki ne ustavi vozila pred zaznamovanim prehodom za pešce, ki so že stopili na prehod ali stopajo nanj, se kaznuje za prekršek z denarno kaznijo od 800 do 4.000 din ali s kaznijo zapora do 60 dni (varstveni ukrep prepovedi vožnje od 3 mesecev do 1 leta). Če pa je povzročena neposredna nevarnost za drugega udeleženca v prometu ali prometna nezgoda, se storilec kaznuje z denarno kaznijo od 1.000 do 5.000 din ali s kaznijo zapora od 30 do 60 dni. Upamo, da članek ne bo deloval zastrašujoče, temveč vzgojno, obenem pa prispeval, da bomo dvignili splošno prometno kulturo na višjo raven. S. P. zacijskega osebja. Posebnost letošnjega prvenstva je bilo tudi tekmovanje pionirjev in pionirk naših delavcev. REZULTATI: Pionirke 1. Kern Sabina 40,45 2. Srabočan Petra 46,61 3. Cviren Mateja 49,44 4. Peranovič Estera 50,49 5. Bergelj Mateja 52,58 6. Cviren Špela 1.08,23 7. Humerca Zdenka 1.13,98 8. Papier Alenka 1.20,51 Pionirji 1. Blaznik Uroš 37,35 2. Zaplotnik Viki 37,38 3. Dežman Borut 41,51 4. Ravnik Aleš 41,88 Vsem voznikom motornih vozil Uspela množičnost 5. Blaznik Aleš 42,60 Mlajše članice 6. Mali Boštjan 42,61 1. Močnik Danica 43,00 7. Veternik Damjan 43,12 2. Jelovčan Tomika 46,99 8. Hočevar Boštjan 43,73 3. Zupin Anica 47,15 9. Polajnar Mitja 43,84 4. Koblar Irena 48,81 10. Belehar Janez 44,15 5. Hafnar Marija 52,89 11. Bergelj Matic 44,39 12. Tisak Goran 45,60 Starejši člani 13. Flajnik Luka 45,98 1. Blaznik Jože 34,02 14. Hafnar Beno 46,01 2. Bajželj Mirko 38,52 15. Tisak Bojan 47,25 3. Zakotnik Marjan 39,35 16. Peranovič Tadej 47,41 4. Legat Vili 42,10 17. Hilčar Denis 49,68 5. Hladnik Janez 42,71 18. Žumer Boštjan 1.02,96 6. Jekovec Peter 48,00 7. Mesarič Srečo 52,74 Starejše članice 8. Škrab Franc 54,14 1. Lapuh Marina 41,83 9. Ostanek Edo 54,96 2. Gašperšič Marinka 45,55 10. Pertot Boris 58,13 3. Papier Olga 1.33,37 11. Štiglic Dušan 59,70 4. Peranovič Pavla 1.38,44 12. Podgornik Ado 1.14,33 5. Žumer Vida 2.26,26 13. Kern Tone 1.15,95 Člani 1. Rupar Lado 34,06 2. Humerca Jože 35,71 3. Zaplotnik Viktor 36,85 4. Sajovic Ivan 37,33 5. Dežman Martin 37,41 6. Hafnar Viktor 38,37 7. Kotnik Janez 38,67 8. Flajnik Jure 40,16 9. Bergelj Miha 42,42 10. Cviren Vinko 42,54 11. Osterman Franc 46,71 12. Eržen Slavko 1.08,12 Mlajši člani 1. Muren Slavko 32,46 2. Hudobivnik Matjaž 34,57 3. Hudobivnik Milan 35,24 4. Krč Andrej 36,00 5. Kimovec Brane 36,19 6. Čebulj Marjan 36,81 7. Ojsteršek Marjan 38,36 8. Žagar Zdravko 39,46 9. Urankar Marjan 39,85 10. Okoren Žarko 40,27 11. Mlinar Rajko 50,39 Niko Srabočan Zahvale Vsem sodelavkam in sodelavcem v škrobilnici, obratni pisarni, vdevalnici, navijalnici, mojstrom in podmojstrom I. in druge imene tkalnice I se ob odhodu v pokoj najlepše zahvaljujem za lepa poklonjena darila, ki mi bodo ostala v lepem spominu. Celotnemu kolektivu želim še mnogo uspehov pri nadaljnjem delu. Jože Cuderman Ob izgubi dragega očeta se lepo zahvaljujem sodelavcem za podarjeni venec in izraze sožalja. Marija Stojiljkovič Ob smrti moje drage mame ŽLEBIR MARIJE se iskreno zahvaljujem vsem sodelavkam in sodelavcem tkalnice II in previjalkam, za podarjeno cvetje, denarno pomoč ter spremstvo na njeni zadnji poti. Jelka Žlebir Ob smrti moje drage mame MARIJE PERNUŠ se lepo zahvaljujem tkalnici I za venec, sveče in izraze sožalja. Ivanka Pernuš Sindikatu TOZD pleme-nitilnica in socialni delavki Anki Rupnik se lepo zahvaljujem za novoletno darilo ob moji bolezni. Angelca Krizmanič Ob odhodu v pokoj se iskreno zahvaljujem sodelavkam in sodelavcem adjustirnice in plemenitilnice obrata I za lepo dragoceno darilo. Vsem želim še mnogo uspehov pri delu. Silva Košir Ob invalidski upokojitvi se vsem sodelavkam in sodelavcem plemenitilnice II. najlepše zahvaljujem za lepo spominsko darilo. Ob odhodu iz delovne organizacije želim vsem skupaj mnogo osebne sreče in še veliko delovnih uspehov. Anton Sušnik TEKSTILEC — glasilo delovnega kolektiva »Tekstilindus« Kranj — ureja glavni in odgovorni urednik Katarina Guštin in odbor za informiranje, ki ga sestavljajo: Pavla Pera novic — predsednik, Niko Srabočan — podpredsednik in člani: Sonja Ječnik. Ana Veternik, Milan Žvokelj. Kristina Frantar in Jana Tomšič Prvomajska nagradna križanka NAGRADE: I. nagrada: 200,00 din II. nagrada: 150,00 din III. nagrada: 100,00 din Rešitve križank pošljite najkasneje do 20. 5.1981 v Uredništvo Tekstilca. Piano K-1 w' 2K(£ TPo4.ru/e /A*4I ,u.jt£4.. va lA e” t- fpcn.r P€f*l K. ^vSfc' tóv- /iti fes m n L tre >o t /rf/C AC4V-òuJdflV-Ctg\j A f*0T\ £ *.AAa«-|_ UH**!*, SOIU44., /l-A V/ JPUAUJ*-V'ArCtf'C d» -0'fJk.o z~e"Sić o >n€ SA4.AH ‘zJO^LJAIO-Sleo P/ra A AT» UR zcAsr^K t-i True VL-AIC/JO a_ OP.CU s KAAJ t p P /HAiU/. O ilo STA/Ha Se/ea> fcw^ruif. M o Fi c&•//>, PAuFa ICALIJ Pojta -Ja ui/te **XAa> ✓ ojrtbt Costei n. ou»isr z t-»//*« Taujč» OTPÌC Oft 2AlfO»)N I Avjtu» -c.J , oA+tev CkUjU t M J 4J t