Odgovori na vprašanja delegatov
DELEGACIJA KRAJEVNE SKUPNOSTI TRNOVO:
VPRAŠANJE (postavljeno na4. seji dne 18.7. 78. in 5. seji dne 19.9. 78.): Zakaj se dokončno ne uredlta cesta in pločnik pred po-slovnimi zgradbami na Riharjevi ulici v območju bencinske črpalke v Trnovem, ker je stanje na cesti nevarno, potem ko je bilo urejeno parkirišče pred poslovnimi objekti s posegom v cesto? Kakšen je program ureditve Riharjeve ulice?
ODGOVOR: Zavod za urejanje stavbnih zemljišč Vič je imel namen istočasno (ali vsaj v primernem časovnem zaporedju) z zgraditvijo parkirišč in drugih objektov zunanje ureditve okoli po-slovnih zgradb ob Riharjevi ulici rekonstruirati tudi odsek Rihar-jeve ulice od Devinske ulice do Ceste v Mestni log. V ta namen si je že 28.10.1977 priskrbel lokacijsko dovoljenje za ta dela, kasneje pa tudi glavne projekte in končno aprila letos tudi že vložil zahtevo za izdajo gradbenega dovoljenja, vendar brez dokazila o zagotov-Ijenih sredstvih, kar je poleg kompletnih projektov bistveni pogoj za izdajo tega dovoljenja.
Zadržek za izvedbo nameravane rekonstrukcije Riharjeve ulice je torej v pomanjkanju finančnih sredstev!
Občina je v skladu s sprejetim programom za leto 1977 šele de-cembra 1977 zagotovila finančna sredstva v višini 700.000 din. Razliko do končnega zneska v višini cca 3,400.000 din pa naj bi v letu 1978 zagotovila Zavod za urejanje stavbnih zemljišč in Ko-munalna skupnost občine, ki je začela v tem letu z rednim poslo-vanjem.
Zavod za urejanje stavbnih zemljišč bi lahko svoj delež kril le iz sredstev za urejanje stanovanjske soseske VS-1 Trnovo, ki pa mu jih proizvajalec stanovanj za trg ni nakazal, Komunalna skupnost občine pa \z svojih prihodkov, ki pa so bili, zaradi dolgotrajnega usklajevanja v Ljubljani znani šele sredi leta in še to v zelo okrnjeni količini.
Istočasno je v Ljubljani teklo tudi dogovarjanje: kdo in s čim bo financiral gradnjo komunalnih objektov skupne rabe primarnega in sekundarnega pomena, kar v podrobnostih še danes ni znano!
Glede na vse povedano je dogovorjeno, da se bo financiranje rekonstrukcije Riharjeve ulice začasno razrešilo s kreditom izva-jalca del, da bi tako dela čimprej stekla. Izvajalec je seveda na to pristal.
Zdaj bo končno možno dokonačati investicijski program, ki je glede na našo samoupravno ureditev temeljni dokument za pri-stop k investiciji in ga sprejeti po pristojnem samoupravnem or-ganu Komunalne skupnosti občine.
To pa bo obenem tudi podlaga za dejansko zagotovitev potreb-nih finančnih sredstev, za izdajo gradbenega dovoljenja, za skle-nitev gradbene pogodbe in za začetek del
Predvideno je da bo še letos rekonstrukcija v pretežnem ob-segu končana, kot bo pač dopuščalo vreme.
Sicer pa bo rekonstrukcija Riharjeve ulice izvedena tako, da bo zgrajena zahodna polovica predvidene štiripasovne ceste od Aškerčeve ceste do južne obvoznice in avtoceste na Barju v trasi podaljška Gorupove ulice (Titove ceste), seveda zaenkrat le v od-seku od Devinske ulice do Ceste v Mestni log.
Križišči z že zgrajenim odsekom Riharjeve in z novo Ziherlovo ulico na enem koncu, ter s Cesto v Mestni log in Cesto na Loko na drugem koncu, bosta začasno urejeni tako, da bo tudi avtobusni promet tekoč. V sklopu obeh križišč bodo tudi urejena avtobusna postajališča.
VPRAŠANJE (postavljeno na 5. seji dne 19. 9. 78.): Kako je z nadaljevanjem gradnje cestnega mostu čez Ljubljanico, na Jurč-kovo pot z ozirom na tqda je most čez Mali graben že dograjen, delo na mostu čez Ljubljanico pa se ne nadaljuje?
ODGOVOR: Kljub temu, da Republiška skupnost doslej še ni nakazala vseh sredstev iz viška vpisanega posojila za ceste po-trebnih za gradnjo mostu čez Ljubljanico in priključnih cest, pri-prave na gradnjo teko normalno.
Sklenjena je pogodba z izvajalcem del GIP »Gradis«, končana so geološka raziskovalna dela (vrtanja), glavni projekti so pre-težno izdelani, v teku pa so tudi že pripravljalna dela na gradbišču, tako da je v kratkem mogoče pričakovati začetek gradnje mostu (vgrajevanje pilotov — temeljnih kolov). Gradnja mostu bo predvi-doma končana do prihodnje jeseni.
DELEGACIJA KRAJEVNE SKUPNOSTI PODPEČ — PRESER-JE:
VPRAŠANJE (postavljeno na 4. seji dne 18. 7. 1978): V druž-benem planu razvoja občine Vič-Rudnik za obdobje 76—80 smo v programu komunalnih dejavnosti — cestno omrežje pri Krajevni skupnosti Rakitna — ugotovili. da se planira rekonstrukcija in as-faltiranje ceste Rakitna—Kamnik. Postavljamo vprašanje: kaj je z predvideno gradnjo ceste Podpeč—Preserje—G. Brezovi-ca—Rakitna, za katero je bil že napravljen strokovni ogled terena ter je biio ugotovljeno, da je ta varianta najprikladnejša zaradi oz-kega grla v Kamniku in povezave vasi Gornja in Dolnja Brezovica in Preserje?
Postavlja se tudi vprašanje, kaj je z izdelavo načrta za predvi-deno varianto?
ODGOVOR: Rekonstrukcija ceste Kamnik—Rakitna je zaen-krat predvidena le v srednjeročnem planu 1976—80 Krajevne skupnosti Rakitna, ki ga povzema Družbeni plan razvoja občine Ljubljana Vič—Rudnik za obdobje 1976—80.
V skladu z dogovori s prizadetima krajevnima skupnostima pa je Komunalna skupnost občine naročila izdelavo idejnega pro-jekta za najbolj problematičen odsek od Podpeči do Preserja ob-činske ceste št. 8 — Podpeč—Preserje—Gornja Brezovica—Ra-kitna in ga koncem avgusta tudi že prejela!
To je podlaga za izdelavo investicijskega programa po Zakonu o investicijski dokumentaciji in za pridobitev lokacijskega dovolje-nja po Zakonu o urbanističnem planiranju.
KRAJEVNA SKUPNOST KOLEZIJA:
VPRAŠANJE (postavljeno na4. sejiZKS dne 18. 7. 1978 in 5. seji ZKS dne 19. 9. 1978): Kdaj se predvideva sanacija zamočvir-jenega območja južno od Poti spominov in tovarištva?
Ali je upoštevano mnenje Krajevne skupnosti Kolezija za odmik podaljška Poti spominov in tovarištva v območju VS-103 Murgle od novozgrajenih stanovanjskih hiš bolj k Malemu grabnu?
ODGOVOR: Po sprejetem Generalnem planu urbanističnega razvoja mesta Ljubljane so površine južno od območja zazidal-nega otoka VS-103 Murgle to je v smeri proti Malemu grabnu do-ločene za cestni rezervat ter zelene in parkovne povržine. Ka-sneje izdelani in sprejeti zazidalni načrt za območje VS-103 Mur-gle je predvidel,da se površine v smeri poti Malemu grabnu izrabijo zašportnaigrišča, dočimjebilazdopolnitvijoGUP zapotekPoti spominov in tovarištva določena trasa oziroma rezervat nepo-sredno ob južnem robu stanovanjskega območja Murgel. Glede na navedeno bo sanacija območja torej izvedena ob ureditvi Poti spominov in tovarištva in ureditvi športnih površin.
Lokacijska obravnava za Pot spominov in tovarištva je razpi-sana in je Krajevna skupnost vabljena, da se uskladijo eventualna stališča Krajevne skupnosti, ki so temu upravnemu organu dose-daj nepoznana.
VPRAŠANJE (postavljeno na 3. seji ZKS dne 20. 6.1978): Za-časna obvoznica se mora premakniti na Cesto dveh cesarjev, to so ugotovili mestni in republiški ustrezniorgani, le občinski organše vedno vztraja, da se obvoznica izgradi na Cesti v Mestni log. Kra-jevna skupnost Kolezija je bila vedno proti obvoznici po Cesti v Mestni log in proti izgradnji mostu preko Malega grabna na Malem Štradonu — a je bila za gradnjo mostu preko Malega grabna pri
Dolgem mostu, kjer bi se obvoznica priključila na Cesti dveh ce-sarjev.
Sedaj se s tem predlogom strinjajo tako mestni kot republiški od-bori. Kako je sedaj z ustreznimi odbori, organi na občini Vič-Rud-nik in kako je sedaj z začasno južno obvoznico?
ODGOVOR: Niti Skupščina občine niti njeni organi doslej še niso sprejeli konkretnega sklepa o gradnji kakršnekoli začasne južne obvoznice. Tovrstno problematiko občasno obravnavajo republiški in mestni organi za promet v zvazi z razreševanjem Ijub-Ijanske prometne problematike, pa tudi slijžba SIS za gradnjo cest v Ljubljani išče možnosti za ureditev obvozov ob predvideni re-konstrukciji Tržaške ceste, če bi jo bilo treba zapreti za promet, ali za določene vrste prometa, vendar konkr^tne in dokončne rešitve še niso znane.
Vse pa kaže, da ne bodo zgradili začasnih obvoznic, ker nam je znano, da se intenzivno pripravlja gradnja južne obvoznice in av-toceste od Dolgega mostu do Dolenjske ceste, ki naj bi šla v grad-njo predvidoma že v prihodnjem letu.
V zvezi s to spremembo 10-letnega programa izgradnje cest v Ljubljani se naj bi po mnenju nekaterih rekonstrukcija Tržaške ceste nekoliko odložila. S tem pa se odlaga tudi problematika ureditve obvoznic v zvezi s to rekonstrukcijo.
KRAJEVNA SKUPNOST IG:
VPRAŠANJE (postavljeno na 5. seji ZKS dne 19. 9.1978): Za-radi zaščite podtalnice je bila izdana odločba o prepovedi odlaga-nja smeti v dosedanja odlagališča pri vasi Vrbljenje in Matena. Do-sedanji odlagališči sta uporabljali krajevni skupnosti Ig in Tomi-šelj. Ker razen izdane odločbe o prepovedi odlaganja smeti ni bilo narejeno ničesar niti določeno novo odlagališče smeti ali podana ustrezna rešitev; je nastal nemogoč položaj, ker se smeti odlagajo na različnih mestih, največ pa po gozdovih, kar ni v prid akciji o varstvu okolja. Ob razmišljanju o obveznem odvozu smeti je po-trebno upoštevati dejstvo, da sta krajevnisfcupnosti, razen nase-Ija Ig lokacijsko razdrobljeni, kar onemogoča reden odvoz smeti s smetnjaki, zbiranje smeti v kontejnerje pa je tozadevno tudi vpraš-Ijivo.
ODGOVOR: Vsi dosedanji razgovori o tej problematiki so poka-zali, dajeedina možna rešitevv razširitvi režimaodvažanja in od-laganja odpadkov, ki velja za Ijubljansko mestno območje, tudi za naselja na območju krajevnih skupnosti Ig in Tomišelj.
S tem namenom bo predlagana sprememba oziroma dopolni-tev ustreznega mestnega odloka.
Ker pa je postopek za spremembo odloka zamuden, odlaganje in odvoz odpadkov pa je vsakodnevna potreba, naj se krajevni skupnosti takoj dogovorita s Komunalnim podjetjem Ljubljana o organizaciji odvoza odpadkov z ogroženih območij.
KRAJEVNA SKUPNOST KRIM-RUDNIK:
VPRAŠANJE: (postavljeno na 5. seji ZKS dne 19. 9. 1978): Ali je naročena izdelava zazidalnega načrta za potrošniški center na Rakovniku. kdo je izdal naročilo in v kakšni fazi je izdelava račrta in kdaj je končni rok izvedbe?
ODGOVOR: Zazidalni načrt za Trgovsko-poslovni center Ra-kovnik izdeluje Urbanistični inštitut SRS Ljubljana in bo predvi-doma pripravljen za javno razgmitev v oktobru letos. Načelnik:
JOŽE LEKŠAN
DELEGACIJA KS KRIM-RUDNIK:
VPRAŠANJE (postavljeno na seji zbora krajevnih skupnosti dne 19. 9. 1978):
Zakaj je bil sprejet tak način temeljenja osnovne šole in VVZ Krim-Rudnik, ki za 6 mesecev podaljšuje pričetek izgradnje, ki je že sedaj v zakasnitvi?
ODGOVOR: Statični računi, ki so narejeni na podlagi geoloških raziskav pokažejo, kakšno mora biti temeljenje objektov. Ker ima zemljišče, na katerem bo stala šola, vrtec in velika telovadnica,
barjanski značaj, je potrebno upoštevati natančne izračune nosil-nosti tal; šele nato lahko strokovnjaki določijo, kakšno bo temelje-nje objektov.
Načelnik oddelka za
družbene službe in
splošne zadeve:
Anton Bregar, I. r.
DELEGACIJA KS VIČ:
VPRAŠANJE: Prebivalci v novo zgrajenih vrstnih hišah ob Cesti na Brdo, Jamnikarjevi, Pokljukarjevi in Gabrškovi ulici še do danes nimajo rešenega vprašanja katastrskega knjiženja, ki naj ga bi re-šilo SGP Grosuplje in občina Ljubljana Vič-Rudnik.
ODGOVOR: Skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik je s skle-pom št. 351 -21-65 z dne 20.1.1965 dala našemu podjetju v upo-rabo za gradnjo zemljišče v Soseski S-6, med njimi tudi zemljišča za gradnjo vrstnih hiš med Cesto na Brdo, Jamnikarjevo, Poklju-karjevo in Gabrščkovo ulico. Te hiše je podjetje gradilo v letih 1967 in 1968 za trg in po izgradnji naročilo izdelavo delilnega načrta, ki je bil narejen 31. 1. 1969.
Po zazidalnem načrtu za kompleks vrstnih hiš v tem kareju je bila z zazidavo tangirana tudi parcela št. 2344 k. o. Vič, katere so-lastnika sta bila Franjo Štrukelj iz Ljubljane in Opolonija Lampret iz Argentine. Zato je bila z odločbo oddelka za komunalne in grad-bene zadeve Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik št. 464-86-67 z dne 24. 4. 1969 odvzeta bivšima lastnikoma pra-vica uporabe te parcele in nam dodeljena. Ta odločba pa ni po-stala pravnomočna, ker Lampretovi ni bila vročena, Štrukelj pa se je zoper njo pritožil in uveljavljal predmetno pravico do zazidave.
Ker odločba ni postala pravnomočna, podjetje ni moglo vpisati te parcele v svoj zemljiško-knjižni vložek in zato ne zemljiško-knjižno izpeljati delilnega načrta z dne 31.1.1969, ki ta kompleks posnema, ker je pri tem tangirana parcela štev. 2344 k.o. Vič.
Delilni načrt za ta kompleks je torej izdelan in 27.3.1973 s strani upravnega organa — Geodetske uprave SM Ljubljane poslan Zemljiški knjigi v izpeljavo.
Izpeljava tega načrta v Zemljiški knjigi pa ne bo mogoča vse do-telj, dokler ne bo pravnomočno rešeno vprašanje dodelitve par-cele štev. 2344 k.o. Vič. Šele s to rešitvijo in izpeljavo delilnega načrta v Zemljiški knjigi, bo kupcem omogočen na podlagi skle-njenih pogodb vpis v zemljiško knjigo.
SGP Grosuplje
Šef prodaje:
Marjan Oblak, I. r.
ODGOVORI NA DELEGATSKA VPRAŠANJA KS ROŽNA DO-LINA, POSTAVLJENA NA SEJI ZBORA KRAJEVNIH SKUPNO-STI DNE 19. 9. 1978
1.   Na vprašanje ali je samoupravni sporazum o združevanju dela in sredstev delavcev zaposlenih v vseh KS naše občine v skladu z zakonom o združenem delu, vas obveščamo, da Samou-pravni sporazum o združevanju dela delavcev v Delovni skupnosti krajevnih skupnosti občine Ljubljana Vič-Rudnik temelji na pod-lagi 164. in 586. člena Zakona o združenem delu, Samoupravni sporazum o osnovah in merilih za razporejanje dohodka, obliko-vanje in delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo, temelji na podlagi 47., 50., 124., 126., in 148. člena Zakona o združenem delu in 104. in 105.členaZakonaodelovnih razmerjih (Ur. list SRS, št. 24-77) in 76. člena Samoupravnega sporazuma o osnovah in merilih za razporejanje dohodka, oblikovanje ter deli-tev sredstev za OD in skupno porabo delavcev zaposlenih v kra-jevnih skupnostih SR Slovenije.
2.  Ali je bil predlog takega samoupravnega sporazuma pre-dhodno dan v obravnavo in soglasje ustreznim skupščinam kra-jevnih skupnosti?
Predlog samoupravnega sporazuma o združevanju dela delav-cev v delovni skupnosti krajevnih skupnosti občine Ljubljana Vič-Rudnik je bil dan v obravnavo 1.4.1978 in bil sprejet na refe-
rendumu 20. 4. 1978. Predlog Samoupravnega sporazuma o osnovah in merilih za razporejanje dohodka, oblikovanje ter deli-tev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo je bil dan v obravnavo decembra 1977 in januarja 1978. leta in je bil sprejet na referendumu dne 9.1.1978. Delovna skupnost krajevnih skupno-sti občine Ljubljana Vič-Rudnik ima svoj statut,v katerem ima na-vedene svoje samoupravne organe, svoje pristojnosti, kakor tudi sodelovanje delovne skupnosti z družbenopoltiičnimi skupnostmi, SIS in krajevnimi skupnostmi. Ta Statut je bil sprejet po razpravi, ki je bila v mesecu febaiarju leta 1978, na referendumu dne 7. 3. 1978. Na 3. zboru DS krajevnih skupnosti so bili izvoljeni samou-pravni organi delovne skupnosti v smislu določil Statuta delovne skupnosti KS občine Ljubljana Vič-Rudnik.
3. Na vprašanje ali ima skupščina oz. svet KS po zgoraj nave-denem samoupravnem sporazum še kakšno pravico soodločanja pri sistemizaciji delovnih mest delavcev zaposlenih v KS, pri odlo-čanju potrebnih kvalifikacij, pri ugotavljanju uspešnosti njihovega dela, pri nagrajevanjih po uspehih v delu, pri določanju potrebnih finančnih sredstev, pri razpisih in odpovedih itd?, vas obvešča-
mo, da vsa ta vprašanja ureja Samoupravni sporazum o združe-vanju dela delavcev v delovni skupnosti krajevnih skupnosti ob-čine Ljubljana Vič-Rudnik in Statut delovne skupnosti krajevnih skupnosti občine Ljubljana Vič-Rudnik.
4. Svet KS Rožna dolina je postavil vprašanje, kakoje mogoče, da o teh stvareh niti ni bil seznanjen, da ni dal nobenega soglasja k samoupravnemu sporazumu o pristopu svojih delavcev v to de-lovno skupnost, zato tudi ne more prevzeti odgovornosti za njeno delovanje niti podpisovati kakršnihkoli aktov o delovnih razmerjih ali finančnih sredstvih. Obveščamo vas, da je bil Svet KS Rožna dolina v celotnem poteku konstituiranja Delovne skupnosti obve-ščen in da je predsednik Sveta KS Rožna dolina podpisal vse omenjene samoupravne akte, kar je razvidno tudi iz zapisnikov sej sveta KS Rožna dolina.
Načelnik oddelka za
'                                  družbene službe in
splošne zadeve:
Anton Bregar, I. r.