Naše- NOVINE 30. juli 1979. --7 t Slovenska stran ms W PIŠETA IN UREJUJETA: n® Lojze Košorok in Pavla Gruden Solidarnost ob potresu Kar po domače... i Čas je, da se malo bolj spoznamo z "ODNOSI DELAVSKIH SINDIKATOV DO EMIGRANTOV", kajti neredi, ki jih zadnje čase povzročajo neprenehne stavke, so vrgli avstralsko industrijo skoraj popolnoma iz ravnotežja. Dosegli so svoj višek v dobi po 2. svetovni vojni do danes. Pred seboj imam 4 obširne študije o avstralski družbi Zgodovino Avstralije prirejeno za srednje šole, in eno predavanje o sindikatih. Dve študiji sta bezirani na nasprotujočih si ideologijah: laburistična in liberalna. Tretja študija je nepristranska. Pbglavje o sindikatih v Zgodovini politike ne omenja in je pisano brez kakršnih predsodkov. Iz predavanja je očitno, da predavatelj nima ravno preveč visoko mišljenje o sindikatih, a četrta študija, ki je izvanredno obširna in izčrpna se sindikatov absolutno ne dotika. Lahko si predstavljamo kje tiči vzrok temu molčanju. Saj je danes zjutraj celo John Laws na zahtevo sindikatov moral prenehati s svojo peticijo proti industrijskemu kaosu, ki jo je objavljal po radiu. 1. Kaj piše o teh odnosih ZGODOVINA? Pravi začetek delavskih sindikatov v Avstraliji je nastopil I. 1850 z geslom: "8 ur dela, 8 ur igre, 8 ur spanja, 8 šilingov na dan". Leta 1856 na dan 21. aprila je prebivalstvo Melboum-a doživelo prvi pohod sindikatov, ki se ga je udeležilo 800 članov. Leta 1880 so sindikati že imeli svoja središča v vseh glavnih mestih Avstralije. Od 1890 do 1894 je Avstralija doživela največje stavke v tedanji dobi. Te stavke so se končale porazno za stavkarje. Sindikati namreč nismo imeli dovolj finančnih sredstev, in so se delavci morali vrniti na delo pod pogoji, ki so jim jih postavili delodajalci. To je prisililo sindikate, da so ustanovili svojo politično stranko. Leta 1894 je prišla prva laburistična stranka na vlado v Queensland u. Leta 1901 so sindikati imeli že 97.000 članov, a leta 1956 je bila včlanjenih 1-5 prebivalcev: 1,800.000 včlanjenih delavcev. Leta 1927 Avstralija že ima Australian Council of Trade Unions - ACTU - Avstralski svet delavskih sindikatov. 2. PARTICIPATION poročita, ki ga je 1. 1978 sestavila Komisija za Etnične zadeve v NSW za vlado Premiera Wran-a, predsednik komisije dr. Totaro, ima med ostalim povedati sledeče: ... Komisija je našla dovolj dobre volje med člani sindikatov, da bi se pozanimali zua delovske probleme emigrantov, in da bi jih kot člane uvedli v svoja delovanja... TODA ... Le malo sindikatov je bito pripravljenih, da kaj store v tem pogledu. Iz pregleda v 1. 1975 sledi, da so emigranti plačevali relativno večjo članarino tot Avstrlci. V petih sindikatih je bilo 40 - 65 procenti delavcev rojenih v tujini. V enem sindikatu je bito včlanjenih 97 procenti nekvalificiranih delavcev, od katerih je bilo za 1-3 emigrantov. V enemu takih primerov je število znašalo 12.000 emigrantov. 0 Delegatov emigrantov je bito 1. 1978 od 26 do 60 procenti. Toda te številke niso zanesljive, ker niti eden od sindikatov vključenih v pregled ni vodil nikakršno evidenco o poreklu svojih delevatov. ob priliki neke vroče debate se je izkazalo, da bi se po žlji delavcev Avstralcev v slačaju odpovedi moralo najprej odpovedati emigrantom... 3. Kai pravi GALBALLY REPOR"1 1978)? ... S i imajo veliko število nekvai iranih članov emigrantov: 50 do 70 procenti... Nekateri sindikati preznavajo, da imajo emigranti posebne potrebe kar se tiče zaposlitev in so temu primerno tudi postopili... Pri delovanju sindikatov se udejstvuje zelo nizko število emigrantov... 4. Iz knjige PRISOTNOST EMIGRANTOV (Australian National University): Leta 1952 je avstralski Kongres sindikatov odločil... "Ker ni polne zaposlitev, da se takoj preneha z nadaljnim sprejemanjem emigrantov"... Kongres J. 1967 zahteva, da se vlada najprej posvetuje z ACTU o zaposlitvi emigrantov pri delu za katero so sposobni del v ki bivajo v Avstraliji... (uprav so se sindikati obnašali kot da emigrantskih delavskih problemov ni, je bila prisotnost emigrantov očitna v problemih sindikatov v toku zadnjih 30 let... Ugotovljeno je, da so emigranti skoncentrirani v oddelkih pod najnižjimi fizičnimi pogoji... Sindikati ne smatrajo za potrebno, da morajo z emigranti posebno obzirno postopati... Emigranti ne smatrajo stavke za orožje iste vreste kot njihovi sindikati... ali njihovi tovariši. (1975)... emigranti ne gredo s časom. (1976) 5. FRANK STEVENS, (ki ima smisel za humor) B.A., U.B., M.A., Eoon, Ph.D, profesor na nSW Univerzi, poznan po svojem delu za UNESCO: "Rasni predsodki v vzgojnih in informacijskih sistemih Avstralije", ima povedati sledeče: ... Gibanja delavskih sindikatov so v glavnem bolj ravnodušna, konservativna, birokratska masa, ki ima na nezadovoljstvo nekaterih svojih voditeljev priložnostne radikalne elemente, ki poskrbe za javni vtis, da je gibanje delavskih sindikatov liberalno in progresivno... Jasno je, da v taki situaciji najprej skrbe za potrebe sindikata, ki so za njih v prvi vrsti najbolj važne... Organizaciji sindikatov ni potrebno da reagira na logiko, in da bi se morala za vse kar je potrebno takoj zganiti... Kdor zna Citati med vrsticami bo videl katera politična stranka se najmanje zanima za odnos med sindikati in emigranti. Videl bo tudi kaj je naša glavna (in skoraj edina) vloga pri delovanju dindikatov: plačevanje članarine. Pavla Gruden Potres v Črni gori v mesecu aprilu je /asekal globoke rane, ki se celijo in bodo slej ko prej zaceljene a pozabljene nikoli. Nesreča zbliža ljudi, v nesreči se spoznajo prijatelji. Takoj po tej strašni nesreči smo se vsi prizadeti nekoliko zbližali, vsi smo začeli z nabiralnimi akcijami, organizirali so se odbon itd., pomoč je prihajala v raznih oblikah ponesrečencem. Tako doma, tako rojaki po vsem svetu in tako mi v Avstraliji. Poleg denarnih nabrik, so društva organizirala zabave in kulturne prireditve, kateri čisti dobiček je namenjen ponesrečencem. Vendar te akcije gredo očividno proti koncu. Osrednja prireditev vseh društev in organizacij v Sydneyu je bila v Sydneyskem Town Hallu 7. julija. Obisk in razpoloženje je bito na višku. Tudi športaši so dali svoj delež, že pred mesecem in več so odigrali veliko nogometno tekmo med "Jugoslovani in Avstralci". Višek pa so organizacije dosegle s svojim kultumoumetniškim nastopom v petek 20. julija v Operi House. Nastopile so umetniške skupine društev: NJEGOŠ. ILINDEN in YUGOETHNIC pod pokroviteljstvom Komisarja za etmične -adeve v NSW dr. P. TOT' - A Med odmorom nas je g. Tout vpr išal če so vsi ti umetniki iz Ju imjc Odogovorili smo mu, da si . poreklu, pač pa da vsi živijo v S. ,eyu m so le amaterji. Dejal je, da si ni mislil in ni vedel, da imate Jugoslovani kaj takega. Bil sem sicer ponosen, po drugi strani pa nekolikoo razočaran, ker med nastopajočimi ni bilo Slovencev. Čeprev je na plakatih med prireditelji bil tudi TRIGLAV. Zaman smo v operi čakali na Triglavski pevski zbor. Tu bi dobili svoje priznanje, kljub pičlemu prisotnemu občinstvu. Tokrat ni bito izgovora, da na cesti pod milim nebom se ne da peti! Le bogve, kakšno opravičilo bomo našli za odsotnost, pa ja ni zopet pevovodja odstopil? S temi akcijami smo naredili svojo dolžnost do svojih v stari domovini, pač vsak po svojih močeh. In solidarnost Slovencev Da, tudi Slovenci smo organizirali nabiralne akcije, tako posamezniki kot društva. Vendar z denarnimi akcijami smo hitro končali. Med nami se je našla dobra duša, ki je hotela narediti za ponesrečence kaj več kot darovati 40 dolarjev. Sama bolj bolna kot zdrava, sta se z možem dala v akcijo, da pomagata ponesrečencem i z drugim načinom, zbirala sta obleko, odeje in drug materjal. To sta naša prizadevna in zavedna Slovenca IVANKA in JOŽE POHLEN iz Yagoone. V de viru Slovenskega društva Sydney sta z odborniki uspela nabrati in odposlati preko 1000 kg raznega materiala. Ivanka je znala aktivirati tako društvo kot svoje številne prijatelje; tako Slovence, Hrvate, Avstralce, G in predvsem Italjane. Zahvala Naprosila me je, da bi se rada vsem javno zahvalila vsem darovalcem in vsem, ki so ji pomagali pri tej humani akciji. Prosila je tudi, da objavimo imena darovalcev, seveda lista ne bo popolna. Vsem nam je jasno, da je bito s tem delom ogromno dela, najbolj bi vam znala povedati Ivanka sama, kajti z nabiranjem, sortiranjem in pakiranjem ter odpošiljanjem je le veliko dela. Da je akcija uspešna je treba seveda tudi reklame in to je Ivanka dobila v polni meri. Predvsem se tu zahvaljuje ge. LENI GUSTIN, ki je na radiu 2KY tri tedne vsak dan objavljala na italjanskem programu. Ter na slov. etničnem radiu. Posebna zahvala gre tudi KARLU DOLMARK, ki je nesebično ibiral po hišah darovalcev po vsem širnem Sydenyu. Na letališče pa sta odpeljala in zvozila Lojze Kosjančič in Karto Dolmark. Pri pakiranju i nastavljanju so pomagali sledeči: Ivanka in Tone Butovec, Lojze in ' 'era Kocjančič, Jože in Srečka Markočič, Ema in Jože Lepčihar, Karto Dolmark in seveda Jože in Ivanka sama. Darovali so sledeči: Krstič Štela, Golič Katica, Gabraja Štefka, Sau Milan, Maria Fourtovni, Liberatore in družina, Ldi Petrina, Družina Vižintin, Bovo Maria, Concetta Carta, Šajn Anica in sestra, vsi ti so sami darovali in tudi nabirali od svojih prijateljev. Kot poedinci so darovali sledeči: družna Lisinsky, Mr and Mrs Young, Otto Peter, S. Simšič, Suzy Tzamalidan, Mr and Mrs Kamedej, sestra Mirjam, Magdalena Peros, Kata in Ivan L., Irena in Ljubica Salonski, Angela Jewellers-Bankstown, Mrs Guslina, Ozaljan, Simčič, Cuscina Antionieta, Deros Magdalna, Marta Tomšič, Mira Smrdelj, M. Košorok, Bili Marinič, Ivanka Butovec, Maria Badna, Irena Kanelis, Silvo Franca, John in Nella i iz Cronale, Compass Centre-Bankstown, De Rosa in še precej drugih, za katere nimamo vseh imen. Poleg tega je Ivanka zbrala tudi 59 dolarjev. Draga Ivanka in Jože, tudi vama naj gre zahvala za vajino veliko in človečansko delo, ki sta ga opravila. Kajti z vsakim delom in tako akcijo so tudi stroški, če ne drugo telefon, bencin, da ne govorimo o času, ki je zlato. Med tem časom si dobila še obisk iz domovine, brata in svakinjo, tako da sta ju sprejela v neredu, kajti vsa dnevna soba je bila le eno samo veliko skladišče. Vendar si vpregla v to delo oba. Tudi vama JOŽE IN EMA prav lepa hvala! Ter srečno pot na povratku v domovino v nedeljo 5. avgusta! Lojze Košorok SLOVENSKI SOLSKI ODBOR ZA N.S.W. Uspeh skupnosti Slovenski šolski odbor za NSW, ki ga sestavljajo predstavniki vseh slovenskih organizacij v Sydneyu in katerega naloga je bila, da doseže priznanje slovenščine v tukajšnjih srednjih šolah, sporoča vsej slovenski skupnosti, posebej pa še dijakom in maturantom slovenskih sobotnoh srednjih šol sledeče: Prizanje slovenščine kot maturitetni predmet (2 Unit H.S.C. Subject) s strani Sveta za šolstvo v državi NSW. v letu 1979 je pred kratkim rodilo še višje priznanje. VSE UNIVERZE V SYDENEYU (Sydney University, University of NSW, Macquarie University and NSW Institute of Technology) so priznale slovenski jezik krt maturitetni predmet. Tako bo slovenščina upoštevana kot eden izmed pogojnih predmetov za vpis na katero koli univerzo ŽE PRI VPISOVANJU V ZAČETKU ŠOLSKEGA LETA 1980. To priznanje je gotovo zgodovinskega pomena za Slovence v Avstraliji. Za naše srednješolce je slovenski jezik postal enakovreden jezikom kot so francoščina, nemščina in drugi. Člani šolskega odbora smo s tem •priznanjem prejeli najlepšo nagrado za naše delo. Upamo, da. odslej ne bo več dvoma in ugibanj v zvezi s priznanjem slovenščine v učnem sestavu države NSW. Zato se obračamo na starše s sledečo prošnjo: Uplivajte na svoje otroke in jih vspodbujajte, da se vpišejo v sobotno slovensko srednjo šoto, kjer se bodo naučili KNJIŽEVNE slovenščine. Z njihovimi uspehi boste tudi sami nagrajeni. Ko bodo otroci dorasli, vam bodo za vašo vspodbudo in trud nadvse hvaležno Udobnejše življenje več stane Piše: Nande Žužek Nadaljevanje Proizodnja tekstilnih izdelkov se je povečala le za približno 4 procenti, proizvodnja pohištva pa za blizu 1,6 procenti. Za te in še nekatere droge predelovalne panoge je značik), da jim vse bolj primanjkuje surovin ter da si bodo nadaljni obstoj lahko zagotovile le z modernizacijo, z osvajanjem novih izdelkov in z vsaj delnim preusmerjanjem v druge dejavnosti, kot se to že nekaj let dogaja v usnjarstvu. Razveseljivo je, da se lani le neznatno povečale zaloge industijskih izdelkov kljub nadpovprečni rasti proizvodnje. Decembra lani so bife le za nekaj več kot 1 procenti večje od zalog v decembru 1977. leta. To si lahko razlagamo z močno povečanim prometom blaga v trgovini in ne nazadnje z izvozom industrijskih in drugih izdelkov, ki se je lani v primerjan z letom poprej povečal za bfizu 6 procenti, tako da je v državem merilu dosegel vrednost 101,5 milijarde din. V zvezi s tem velja navesti, da je jugoslovanski izvoz blaga široke porebe predvsem zaradi povečane prodaje obutve, tekstilnih izdfelkov in živil dosegel vrednost 30 milijard in je za 10 milijard (fin presegel uvoz izdelkov široke porabe. Spodbudno je tudi, da se je lani povečal izvoz za približno 6 procenti, medtem ko se je uvozu hkrati povečal le za blizu 2 procenti. Seveda je zadovoljivo realizacijo lanske proizvodnje omogučila tudi ugodna prodaja tako rekoč vseh vrst Maga na domačem trgu. Nekaterih izdelkov, na primer cementa, je celo primanjkovalo. Povpraševanje je bik) na marsikaterem blagovnem področju večje od ponudbe. Osebno" porabo so spodbujali povečani prejemki prebivalstva. V zvezi s tem naj navedemo podatek, da so se novembra lani poprečni osebni dohodki na zaposlenega v Sloveniji povzreli na 6.578 din tako v primerjavi z novembrom 1977 leta narasli skoraj 'za četrtino. V vsem minulem letu so poprečni osebni dohodki na zaposlenega v jugoslovanskem merilu narasli za približno 21 procent in če upoštevamo, da so se življenjski stroški hkrati povečali za približno 15 procenti, znaša realno povečanje osebnih dohodkov blizu 6 procenti. Čeprav je bila lanska inflacijska stopnja višja od predlanske, se je življenjska raven prebivalstva v Jugoslaviji lani ponovno izboljšala. O rasti življenjskega standarda pričajo mede drugim podatki, koliko časa mora delatinaš delavec, da a lahko privošči nakup te ali druge dobrine. Medtem ko je, denimo, kilogram črnega kruha leta 1974 zaslužil z delom v 11 minutah, je leta 1977 v ta namen zadoščalo kostmi smo Jugoslovani leta 1974 prislužili z dveurnim delom, leta 1977 pa že z delom v poldrugi uri. Moško srajco si prislužimo z delom v 8 urah in 43 mnutah, za pet minut hitreje kot leta 1974, otročki plašč v 29 urah in 40 minutah (delati nam je treba sedem ur manj kot pred tremi, štirimi leti), za par ženskih čevljev delamo štiri ure manj, za gospodinjski hladilnik kar 40 delovnih ifr manj, itd. Po istih merifih pridemo v Jugoslaviji zaradi višje življenjske ravni v zadnjih letih tudi nekoliko prej do stanovanj (kipa jih žal, manjka, ker jih še vedno premalo zgradimo), manje nam je treba delati tudi za to, da si kupimo avto. Ta primerjava pa je manj ugodna pri nekaterih živilih, električni energiji, obrtnih in servisnih storitvah itd. Tu seveda ni pomoči: bolje ko živimo, več denarja moramo iz leta v leto odšteti v ta namen. Priznanja za odličen pridelek Na razstavi refoška v Marezigah so podelili plakete za kvalitetna vina KOPER, Posvetovanje vinogradnikov s podelitvijo plaket za najbolj kvalitetna vina letnika 1978 je bito danes vrh tradicionalne razstave refoška in malvazije, ki ga že sedmo leto zapored organizirajo v Marezigah. Marezige so središče pridelovanja istrskih kvalitetnih vin, zato je vsakoletno zazstava v tej istrski vasi hkrati tudi praznik vinogradnikov tega dela slovenske Istre, kjer na 470 hektarjih vinogradov v družbenem sektorju ter okoli 120 hektarjih vinogradov v kooperaciji pridelujejo zlasti visokovredna sortna vina. Tudi med zasebnimi vinogradniki se zanimanje za žlahtne vinske sorte, razrašča, saj je v oceno predložilo svoj pridelek kar 66 kmetovalcev. Več kot polovico je dobila visoke ocene, ki po mednarodnih standardih dajejo vrednost kvalitetnega in prvovrsega vina. Za malvazijo so dobili plakete Gvido Kozlovič iz Babičev, Pavel Viler iz Koštabone, Kraševec Olivij iz Ospa, Karel Cunja iz Koštabone in Ivan Karin iz Krkavča. Najboljših pet vinogradnikov za refošk lanskega letnika z najboljšimi ocenami in plakatami: Gianni Sceriani iz Hrvatinov, Santo Loredan iz Škofij, Remigio Kocijančič iz Tribana, Jože Babic iz Kopra in Albert Savtič iz Zabavelj Obisk predstavnic iz zamejstva Slovenske ženske organizacije v zamejstvu poudarile pomen pomoči JESENICE, 24. junija - Na Jesenicah je bito v soboto 3. srečanje predstavnic slovenskih ženskih organizacij iz zamejstva in svetov za vprašanja družbenoekonomskega in političnega položaja žensk iz slovenskih obmenih občin. Predstavnice slovenskih ženskih organizacij iz zamejstva so poročale o svojem delu, v katerem ni malo težav, in poudarile, kako velikega pomena je pri tem zanje pomoč iz matične domovine. Letošnje srečanje bito namenjeno tudi aktivnosti Jugoslavije v mednarodnem letu otroka, o čemer je spregovorila predsednica izvršnega odbora zveze skupnosti otroškega varstva Slovenije Vida Rudolfova. Ko je govorila o prizadevanjih za vzgojo in varstvo otroka pri nas, je dejala, da naša posebna skrb za otroke sega še v partizanske čase. Poudarila je prizadevanje Jugoslavije, da bi leta 1952 sprejeta dekleracija o pravicah otroka prerasla v bolj obvezujočo konvencijo- riETAP KOMMTi - AHB CA 3MMJAH.A OBO JE MOJA 3EMJLA! Apyror AaHa TpoaHe©-Hor urrpajxa capajeB-OKMX paAHMxa y Majy 1906. roAMHe, xaA je He3a-AOBOACTBO Aocrarao Bpxy-Hai;, Kpo3 ycranacaHy pomm-ay urrpajxaiua npea rpaa- CKOM BMjehHwiíOM yjKypßaHO ce npo6njao bmcox. naehaT HOBeK BeJIMXMX öpKosa. PaA-hkiw cy OAMax npeno3HaJiH KttMXeBHMKa M HapoAHor -rpnöyHa nerpa Konnha m no3apaBJbajiM ra Kanuan>eM h MaxaibeM pyny. KoHMha je f>p30 yoHMJia m nojiraiHja. Kajz je xponno xa npary Bujehrnme, naMepasa jyhM Aa c jeAHocr oa H.eHnx öa-iKOHa cyjpjKK roaop cxyn- -TseHMM pa^HvmuMa, npeA ».WM cy ce McnpeHJum crrpa-Hcapw ca McyKaHMM caöJba-Ma. CyrpaaaH je npcrrepan M3 rpaaa Ha MHJbauKH. Mjaxep y xojew cy ceae-nu KoHuh, H>eroBa cynpyra Mnaxa m necKJCK Ocmbh ■&UKnh nasubMBO cy npaTM-ak HaopyacaHM JxaHAapMH Ha KOHiHMa. — Hh BejIHKH Be3Kp HM-je oaaao Hcnpahea m Capa] eB a, Kao nrro cu* MeHe npBTHTe! — MpOHHHHO MM je ao6ai?no Konwh. MehyraM, ao npasnx ae-MOHcrpaipija k H3JiHBa Ofly-meBJbeH>a nojaaoM Bejinxor nwcua äouijio ie Ha craHMUM y PajJiOBuy «o« CapajeBa. flox je xop npea oxyna>eHOM MacOM rpoMorjiacHO neBao ..y öcj 3a HapoÄ cBoj", a höko peijMTOBao JaiaiiMhe-By necMy „üaflajTe. öpaho!", neTpaecer m abb MJiaawha nopea Bosa aocrojaHCTBeHO cy cRHHyjiH oieuiHpe m y2- BHKHyjIH: — ÄHBeo KommK, 6opau 3a napo AHB npasa! Ja caM H3 TywHe BocHe nočne 3aBpuiene ocHosne uiKOJie y BajbaayijH, rae je Aouiao nourro je y MaaacTM-py roMMOHnuM KOA CBor oqa, nona repacMMa, crexao oc- HOBe riMCMeHOCTH, MJiaflM Ko «ruh ce ynwcyje y capajeacxy KjiacJíHHy rnMHa3Hjy. H»ero-BM HaCTaBHHIXH H TaaailjH.» BJiatrr yßpao yBiibajy na ce KCÄimaTH h oiUTpoyMHM naa-HMHau K3 ceaa CrpHKMha MHOTO pa3JiMxyje oa csojMX ApyroBa h Bpuiübaxa, m to He caMo no H3y3eTHOj cJjh-3HTOOj nojaBH, hmctotm je-3wxa, apyrapcTBy h npaBKH-HocTw. IleTap Konjih je, Ha-uMa, seh Tafla, Kao rojro-öpaflM Mjiajiih, ju He cjiyre-hu KOJIKKO he My H>eroB na-hhh MHuxjbeaa AOHero rop-HitHe, He«aha h jiyraaa, 6ko mckpeho 3aji.y6ji.eh y cjio-Boav cBoje 3eMJse — BocHe. Ha caMOM icpajy npoaxjior sexa, xaA je Tpeöajro Aa no-Jiaace hcuht apenocro, Ko-HWh ra je hojtgjkho cacauM ApyraMMje on cbhx haxa. nonrro cy My npeA*saJiH hacrabhhipf koJh cy mhcjim-jih kcto Kao tuuuh4 bjia-AB h ko)b cy csojHM yneKM-OMMa Hajiufte roBoptu» o TemKOM cTacby y OKynHpa-hoJ 3eMJbH, rjlac Je AKrao MaTypaBT KoiidL Jbywua oa nojioxaja h bjibctm, oa KojMx je yMHoroaie sauiCM-ia k b>eroaa cyAOma, peaao Je y Jume a» cy Jiamoax, A> pue m yne - norpemao, Aa je Bocaa jom nopoOjbeHa seuuba, a aemi JbyAM nahe-HMnpw. Beh cyTpa^aH 6no je mc-KJbyneH M3 xxiKOJie, anw Hlije npoMeHHo Mmiuheu>e. rua ñau, 6oc ta cjjaóo oóyneH, ncxuao je y BeorpaA Hanajy-hw ce Aa he Ty ycnera a a cBKMa cjtoóoaho Kaxce CBO-jy MMcao o nojioacajy noro-I>eHHX 3eMJi,aKa. ripBe HohH no AOJiacKy y npecTOHmxy TaAamH>e Cp6Hje, npeMopeH h 6e3 craHa, 3aHohMo je Ha Kjiyroi npefl yjiaaoM y Ka-AeMerAaH. y6p30 je Hanuiao HohHM narpojnjcHja m npo6y- AHO MJiaAwha: — ihtb paahui ty? h OABKJie CH? — Ja caM H3 TyiKHe BocHe! —■ oatobopmo je kohmh h 3aruiaKao. HyBap ce cawaJiHO. BMAeo je y ToroiMM oniiMa Haonnror MJiaAMha HCKpeH 6oa, OABeo ra y rpancKM kbbpt a »amao My Tonao koh3k. »Cmb^h y ocKyA*mn, Ko-snh je unas: ycneo Aa y Be-orpaAy 1899. roAKHe aaBpuiH cpeA»»y ixacaiiy. IlopeA cjxo-SoAoyMJM ta 6op6e 3a npaB -ny, xpaCpH ABaAeceT ABoro-AHiinbaK tt3 BocaHcxe Kpa-jwHe, HaAaxHyr cnoSoAapc-khm TpaAMunjaMa CBor 33bm-naja, hocmo je y ce6n jom jeAHy H3pa3HTy m jhyncxy ocoóHHy: xceh 3a HayxoM » 3HaH>eM, noKyiuaBajyhM mc-TOBpeMeHO Aa ce 6aBn nnca- HbOM. — rjianaH, ro, 6oc, ca npo najiMM npcTHMa Kpo3 uiine- yBEH HAß, 5M flHACEAHMH BOCAHCHOr CABOPA 3AKibyHI4BAO AA JE 3A B-HAA^H riPEAAor AncxxnyTHA bettwha, metíy no-CJIAHMIUIMA BM CE AH3AO BWCOK MOBEK BEŽIM KMX OHMjy VI KOCMATMX BPHOBA H BUK AO: »HE AnOO/lYTHA — METO nOKOP-HA BETiMHA!« CJIOBOAA BAWHMJA OA HMBOTA Ipe TSKHO 101 roflMHy, 2». Jyia no CTapoM, a U. Jyna 1877. no KOBOM KaneHflapy, pobeH je y ceny Crpuinhii, BpneTHOM m njiaHMHCKOM Kpajy 3MMjaH>a, HeaaJie*o o a Ba>t.a-nyke. neTap KommK, y3 MBy AHApnha m BpaHKa -BonMha, Haj-BehM Majcrop 6ocancKoxepueroBaMKe npoie m jeaaH o,t Hajo-phrmhajihmjwx RMcaua y hctopmJm JyrocjioBencKe kh.hbccb- hocth. y paHoj MJianocTM je nncao necMe, a im je y6p30 caB cboj TajieHBT m CHary 6auno Ha CTBapaifce npanoBeflaxa, oa Kojnv cy HajaHaMajHMje 3öMpKe y flBe kh.wre ^c ruiaHMBe n mcuo.i njiaHMHe", 3stmm „CyaaMHja-, „Jaymi ca 3MKj«H,a" m „PaKiijo MajKO". HajuiMpoj HHTajiaHKOj nyßjiwuM no3KaT je m OMHn>eH no öpMTKOM m HeycTpauiMBOM n030pMU2H0H KOMaay. caTwpH „Ja-3aBau npea cyflOM". niMpehM CBoje cJio5oflepcite waeje. ype^wsao je .hmct ,.OTau6KHa" M aPyUITBeHO-no/JHTKHKH HaCOnnC „Pa3BKTaK". y upo je 27. aBrycTa 1916, y 38. roanHii »naoTa, y 6eo-rpaacKOj 60J1HWUM 3a HepBHe ßoitecTH. Taxo ce HcnyHH.io H.e-roBO npeaBKba»>e: By poncisy ce poaax, y poncTBy »MBjex, y poncTBy, aajMe. m yMpnjex!u Jte xoa&m ja no Beiy m eje-haM ce CBor AjeTHHtcraa, cbo- jnx iLTiaHHua, caojHX Aparux OphaHa, a axo rAjeroA eper-HeM Kor AoSpor Apyra. 3a-KnrreM oa a>era koJh xpaj-Hap, capaTHM y saiuy xasa-hy rAje je Jcbtkho, na nx-mea „C itnaHHHe m mctioa njiaHHHe". Do tpm Aaaa 6yae Aa ce HHiuia apyhe He oay-ch. Ajim, Ja caM 3aAoaojbaH, jep caM caMocraJiaH, He oeh a«m HMKOr. ochm ohof KO honrreho mhcjdi h p bah. .. A^HH riiaAM h noHoca Obo je M3 aycTpoyrapc-xe npecTOHHue rmcao IleTap KoHHh, cryAeHT cjiaBMcmxe KOA HyBenor BarpocjiaBa Ja rHha, npotjsecopy Beorpanc-xor yHMBep3MTeTa BoraaHy rionoBHfiy. OAMax nocjie ancojiBwpa-h>a, 1904. roAWHe, HaMepaBa ca ce 3anocan y Bochh m XepueroBMHM, ajin Baacrw My 3aópsH»yjy Me^yTHM. to ra hm je noKOJieöaao. OneT on-aa3M y CpÖMjy. a 33tmm y CKoni>e rAe paAM xao nac-TaBHMK Cpncxe peajiHe tmm-Ha3Hje. 36or eyaoöa ca cpn-CKHM KOH3yjiOM HanyuiTa M a KeAOHiijy u yeneßa Aa cc BpaTH y BocH.y, Ha xojy je MitciHo CByna rAe ce Hajia-jho. nmuyhw y npBMM nec-MHMa m cbhm aouhmjmm npm-nobetkama o atiiboty h>£hhx jbvam. TaAa noMKibe m TaMHOBa-H.e cjiaBHor nwcua, aaw hm oho He ycneBa a a otjttm oru- Tpmjy meroBHx MMCJXM. IIo-HexaA ce HHje 3Hano Aa am je Texe tbpaokophoj oxyna- TOpCKOj BJiaCTM Ca KOHMheM mam B»emy c tbkbmm BJiac-TMMa. Mnax, m3 cbhx cyxo6a, n nopen CTaAHMx nporoHa, xamneH>a ta 3aTBapaH>a, oh Hajneurhe M3aa3w xao no-ÖeAHMK. KaA je. Tes nrro je nyui-tch H3 3aTBopa, nocjie jea-HOr OA AyKHX TBMHOBBH»a y no 3Jiy qyBeHoj 6aH»ajiyHKoj UphoJ KyhH, nonyifcBBao n pujas y 3a Copas bk y xore-jiy, KoHwh je y pyöpHUH „oABKJie AonaaH" Hamtcao „Ks Ba&aJiyKe, 6e3 »caima-pa". y oAeJMcy rae ce ynx-cyje a au oAAacRa m xoTe-jia raeai) je Ha3Haa: 6mo je HajayhM npoTMBHMx 3eMajbcxe saa-ae. KaAa 6m npeAceAHMX Caöopa, nočne raacaH»a, peaoB-ho 3axa>yhmbao Aa je 3a aaaAMH npeaaox ancoJiy-raa BehMHa, KoHMh 6m yerrajao m BMXao Ha caB raac: — He ancoayTHB — Hero noKopaa nehHHa! TaMHOBa».e m nporoHM, cTaiiHa 6op5a 3a npaBo noT-aaneHMX m BOjeBaiüe nepoM, mmiiijby m aeaom npcrntB „yxonanMje". Mnax je oera-BMJio BHAHor Tpara Ha rier-py KoHMhy. KpajeM 1913. ro AMHe H.eroaa cnara oceroo nonyuiTa m y jaHyapy 1914. oh oajia3m y Beorpaa ha ae-HeH»e, rae yMMpe abb roAMHe xacHMje. Ajtm. HapoA My HHje 3a-öopaano hm Aeao hm sacay-re. JeaaH je oa HajHHTaHM-jMX HauiMx nweaua, a H.e-roB „Ja3aBau npea cyAOM", xojíír je HanMcao y Beny 3a jeAHy Höh. AoeaA je MrpaH 6e36poj nyra m y HajBehnw n03opMiiiTMMa M Ha cqeHaMa aMaTepcxMx TeaTapa. KowheB 3öop, OBe roAHHe. 13. no peAy. Hajöojbe xa3y-je Aa ra H>eroBa KpajMHa n BocHa nourryjy m Boae. Jorgandžija Izradujemo sve vrste jorgana i jorganskih navlaka svih veličina. Radimo prema porudžbinama ali imamo i gotove robe na lageru. Jedinstveni ručni rad a veličine prema JUS-u. Kvalitet odličan a cene veoma pristupačne. Telefonirati preko celog dana na 750-5297 ili se obratiti na adresu: 66 Benaroon Rd. Belmore NSW. 44 OLIMPIJA" Višimo sve vrste prevoza sa kamionom, "tiperom", od tri tone. Specijalista za selidbe; organizujemo profesionalno čiščenje stanovi i kuča, sa najmodernijim aparatima i kiselinama. Vaš gospodin Alemijevič, zvani Olimpija, na adresi 18 McGovven Cress, Liverpool. Telefon 602-6146. Tip - Top, Food Bar Delikatesen 431-A King St Newtown Tel. 519 7101 Vaša delikatesna radnja * Konzervirani proizvodi iz Vašeg zavičaja * Suhomesnati proizvodi * Paprike, Kisela voda Vlasnici Branislav i Betty Petrovič