Srečanje samoupravljavcev LJUBLJANA, 27. — Skupščina SR Slovenije in RS 2SS sta bila ob sodelovanju asociacije klubov samo-uPravljalcev Jugoslavije organizatorja osrednje jugoslo-vanske proslave dneva samoupravljavcev, ki je bila danes Opoldne v prostorih republiške skupščine. Letošnji, že fretji zbor samoupravljavcev iz vse države je odprl pred-Sednik Skupščine SR Slovenije dr. Marijan Brecelj in toplo pozdravil 400 delegatov organizacij združenega jtola, krajevnih skupnosti in klubov samoupravljavcev •tokor tudi številne vodilne politične delavce iz vseh naših topublik in pokrajin, med njimi tudi Staneta Dolanca, tokretarja predsedstva CK ZKJ, in Mika Špiljaka, pred-todnika Sveta Zveze sindikatov Jugoslavije. Potem ko so se zbrani seznanili s pozdravno brzojavko Predsednika ZIS Djemala Bijediča, je predsednik CK ZKS r ranče Popit prebral uvodni referat pod naslovom „Ures- ■ I V torek, 25. junija, je imel Republiški odbor sindikata delavcev prometa in zvez slavnostjo sejo, na kateri je ob letošnjem dnevu samoupravljavcev prvič razdelil zlate in srebrne značke najzaslužnejšim sindikalnim delavcem na področju prometa in zvez. Zlati znak je prejelo 15 tovarišic in tovarišev iz vse Slovenije, in sicer: Silva Cerjak, ivan Derglin, Ciril Floijančič, Boris Kaluža, Janko Kušar, Rudi Lavrič, Franc Makoter, Jože Pečnik, Stane Predovnik, Alojz Rizman, Ivan Sisinger, Milan Vizovišek, Aleksander Willewaldt, Janez Zavrl in Julka Žibert. Srebrni znak sindikata delavcev prometa in zvez pa so dobili: Rudi Benko, Majda Bernard, Vlado Božič,Mihael Klarič, Ciril Koprivc, Alojz Kosič, Jože Kukec, Bojan Loboda, Angela Podgorelec, Anton Pečnik, Miha Razdevšek in Pavel Šavli. Na slavnostni seji je pel tudi moški pevski zbor Viatoija iz Ljubljane. 29- VI. 1974 - ŠT. 25 - L. XXXI Sevanje ustave na nekaterih osnovnih področjih družbe-'toekonomskih odnosov." V nadaljevanju zbora je dr. Bora Petkovški, predsednik ^ociacije klubov samoupravljavcev Jugoslavije, svečano Podelil letošnje Ustine klubov samoupravljavcev. V znak Poznanja za razvoj in poglabljanje samoupravnih odnosov |to je prejelo 42 organizacij združenega dela, sindikalnih 111 drugih organizacij ter klubov samoupravljavcev. Pričanje je prejelo tudi 43 posameznikov. V Ob letošnjem zboru samoupravljavcev Jugoslavije pa je krjdi Zveza sindikatov Slovenije prvič podelila priznanja ^ nagrade zaslužnim kolektivom in posameznikom za jtožene napore in dosežene uspehe na področju razvijanja to Uresničevanja samoupravljanja. O nagrajencih — pet Jganizacij združenega dela in deset posameznikov — je J3 2boru spregovoril predsednik odbora RS ZSS za pri-/tonja samoupravljavcem Ivo Janžekovič, medtem ko je r^nanja in nagrade podelil predsednik RS ZSS inž. čez Barborič. ■ Ob zaključku slovesnosti v republiški skupščini so ude-čnci III. zbora samoupravljavcev Jugoslavije poslali jtozdravno pismo predsedniku repubhke Titu. V po-jjčdanskih urah pa so delegati samoupravljavcev iz vse jtoave in gosti obiskah 17 organizacij združenega dela in toajevnih skupnosti v Ljubljani in okolici. Povsod so se totili razgovori s posameznih področij uveljavljanja stavnih dopolnil v neposredni praksi. Zbor samo-1 ^tovljavcev Jugoslavije pa je bil — v petek — zaključen z skupščino asociacije klubov samoupravljavcev ju-5°slavije. MG. ■■■■■■■■■■ Osrednje slovesnosti ob dnevu samoupravljavcev v Ljubljani se je udeležilo 400 delegatov organizacij združenega dela, krajevnih skupnosti in klubov samoupravljavcev iz vse države. Mika Špiljak v Sloveniji 26- junija. Danes sta m^t p ' občinski sindikalni ^ikat,u Predsednik Zveze * in 0v Jugoslavije Mika Špi-:Jfb0ri predsednik ZSS Janez -c'. S tamkajšnjimi sindi-%ičJn drugimi družbeno-‘ja delavci Celja se je 0 S prf ■ ^egd s občinskega sindi-veta p0 reorganizaciji m po sprejetju nove ustave. Predsednika so najprej seznanili z razvojem celjske industrije in še posebej z reorganizacijo celjskih sindikatov, ki združujejo 30.400 članov in so organizirani v 270 osnovnih organizacij. Tovariša Spiljka je še posebej zanimalo delo občinskega sindikalnega sveta in njegovih komi- sij ter realizacija družbenega dogovora o delitvi dohodka in osebnih dohodkov. Prav tako pa tudi samoupravni sporazumi in regionalne interesne skupnosti. Govorili so še o stanovanjskem vprašanju, socialnem razlikovanju, otroškem varstvu, pa o integracijah in o izobraževanju oziroma usposabljanju novoizvoljenih delegatov. Mika Špiljak in Janez Barborič sta v Celju obiskala tudi tovarno EMO. Gostu iz Beograda so najprej razložili trenutni gospodarski položaj tovarne in ga seznanili z izvajanjem sanacijskega programa. Predsednika je seveda najbolj zanimala' vloga, ki sta jo imela pri snovanju in uresničevanju sanacijskega programa sindikat in zveza komunistov tovarne. V razgovoru s predstavniki Ema je bilo veliko govora tudi o integracijskih procesih, še posebej pa o položaju, ki je nastal z združitvijo tovarne EMO in Iskre. Prav tako pa tudi o načrtovani združitvi Iskra-Gore-nje. Še isti dan popoldne se je tovariš Špiljak v Ljubljani pogovarjal z nekaterimi člani predsedstva RS ZSS o delovanju centra za družbeno dogovarjanje in samoupravno sporazumevanje o delitvi dohodka in osebnih dohodkov, o dosedanjih rezultatih in raziskavah centra ter o načrtih za bodoče delovanje. v središču pozornosti ZBOROVANJE SAMOUPRAVLJAVCEV JUGOSLAVIJE • ZBOROVANJE SAMOUPRAVLJAVCEV JUGOSLAVIJE • ZBOROVANJE SAMOUPRAV Graditev samoupravnih socialističnih odnosov in zagotavljale optimalne stopnje družbeno ekonomske rasti — nedeljivi sestavini boja za osvoboditev dela in delavca IZ REFERATA PREDSEDNIKA CK ZKS FRANCETA POPITA NA PLENARNEM ZASEDANJU OSREDNJE PROSLAVE OB DNEVU SAMOUPRAVLJAVCEV JUGOSLAVIJE V svojem uvodnem referatu na plenarnem delu proslave ob dnevu samoupravljavcev je France Popit poudaril, da se letošnje praznovanje tega dneva vključuje v vrh najbolj intenzivne idejnopolitične dejavnosti zveze komunistov v vsem povojnem obdobju. Ta dejavnost, se je začela zgoščevati z 21. sejo predsedstva ZKJ, ustvarjalno in revolucionarno pa se je izrazila v novi ustavni opredelitvi našega družbenega razvoja in v dogovorih na kongresih ZK o prihodnjih nalogah komunistov in delovnih ljudi pri graditvi samoupravne socialistične skupnosti narodov in narodnosti Jugoslavije. Tako smo ustvarili vse pogoje za to, da bodo delavci resnično lahko začeli razpolagati z vsemi rezultati svojega dela, vštevši celotno družbeno reprodukcijo. DO KAM SEGA OBLAST DELAVCEV Hkrati s to ugotovitvijo pa je predsednik CK ZKS zastavil naslednje vprašanje: kje smo pri uresničevanju nekaterih nalog, ki smo si jih zadali? In: kako daleč sega resnična oblast delovnega človeka? „Na tako zastavljeno vprašanje je možno odgovoriti," je povzel v odgovom na zastavljeno vprašanje France Popit, „da je .že sama ...................lih ...................... ustanovitev temeljnih organizacij združenega dela v mnogih primerih pomagala razkriti neracionalno gospodarjenje in nizko produktivnost in druge pomanjkljivosti v organizaciji proizvodnje in delitve ter jim jih pomagala odpravljati. V tistih delovnih organizacijah, kjer so delavci že organizirani v temeljnih organizacijah združenega dela, se naglo povečujeta tudi mesto in vloga delovnih ljudi pri odločanju. Neposreden rezultat okrepljene vloge delavcev v takšnih delovnih organizacijah se ne bo izražal le v večji demokratizaciji odnpsov, temveč tudi v odpravljanju virov izgub, v uspešnejšem gospodarjenju in nasploh v večjih prizadevanjih za dvig proizvodnosti dela, s čimer se povečuje tudi materialna osnova za večjo socialno varnost delavcev in delovnih ljudi. To so dokazi, da oblikovanje temeljnih organizacij združenega dela ni le politična parola, temveč družbenoekonomska nujnost, to opravičuje naše trditve, da lahko le v razvitih samoupravnih odnosih uspešno premagujemo sedanje gospodarske težave." Seveda pa si moramo hkrati s tem priznati, da še vedno nismo uspeli odstraniti številnih pomankljivosti, ki smo jih ugotavljali že v času konstituiranja TOZD. To velja zlasti za tista okolja, kjer se družbenopolitične organizacije s komunisti na čelu niso dovolj zavzele za razvoj samoupravnih odnosov, tam, kjer so se zadovoljili le s formalnim aktom registracije. „Odločno se moramo postaviti po robu težnjam," je dejal France Popit, „da bi temeljne organizacije združenega dela le formalno prilagodili ustavnim določilom, še naprej pa bi ostali stari tehnokratsko-centralistični monopolistični odnosi pri odločanju o dohodku in sredstvih razširjene reprodukcije kakor tudi še druge oblike nesamoupravnih odnosov, značilne za klasično podjetje kot kapitalistično kategorijo." V nadaljevanju je predsednik CK ZKS opozoril, da je pomembno za vodilno vlogo delavskega razreda v družbeni reprodukciji tudi hitrejše nastajanje metod in sistema sporazumevanja in dogovarjanja združenega dela na področju družbenoekonomskega sistema. Toda na tem področju tudi na ravni federacije ne moremo dovolj odločno prekiniti z administrativnim vedenjem in ukrepanjem. Pgčasnosi pri nastajanju novega ekonomskega sistema pa resno ovira konstituiranje združenega dela ter onemogoča vpliv delavcev na odločanje o družbeni reprodukciji. Zato je naloga samoupravljavcev, da učinkovito in pospešeno uresničujejo nove odnose v vseh organizmih združenega dela, v republikah in pokrajinah pa tudi v federaciji, da bi tako s skupnimi prizadevanji hitreje dosegli rezultate pri uveljavljanju novih samoupravnih družbenoekonomskih odnosov. V nadaljnjem razvoju družbenoekonomskih odnosov moramo posvetiti še posebno pozornost dograjevanju sistema samoupravnega sporazumevanja in družbenega dogovarjanja o razporejanju dohodka in delitvi sredstev za osebne dohodke - opozarja predsednik CK ZKS France Popit. „Zagotoviti moramo, da bo že s samo vsebino samoupravnih sporazumov zagotovljeno načelo nagrajevanja po delu, da bo posebej opredeljeno vrednotenje minulega dela, da bodo oblikovana merila za izločanje tistega dela dohodka, ki ni rezultat dela posamezne temeljne organizacije združenega dela in da bodo zagotovljeni osebni dohodki za tisto kategorijo zaposlenih, ki jim ti dohodki pomenijo življenjski minimum. V skladu z načelom nagrajevanja po delu je treba preprečiti uveljavljanje uravnilovk posebej v okviru istih kvalifikacij in enakih stopenj izobrazbe ter zagotoviti, da bo osebni dohodek za vse delavce odvisen od konkretnih rezultatov njihovega živega in minulega dela ...“ Nedavni kongres jugoslovanskih komunistov nas je tudi zadolžil, da se borimo za to, da bodo delavci v TOZD postali subjekti in nosilci povezovanja in združevanja dela in sredstev. Pri povezovanju gospodarstva smo v Sloveniji že dosegli prve rezltate, saj podatki dokazujejo, da se število integracij in drugih oblik sodelovanja v zadnjem obdobju naglo povečuje. To priča o tem, da delavci dobro vedo, kako pomembno je združevati sredstva in sile s pomočjo funkcionalne samoupravne povezanosti TOZD od proizvodnje do trgovine v ekonomsko in tehnološko zaključene celote.. Res pa je hkrati tudi to, da še vedno zaostaja tako imenovano vertikalno povezovanje med proizvajalci surovin, predelovalno industrijo in trgovino, kar je marsikje posledica lokalnih in regionalnih interesov in teženj. Čeprav ustava jasno opredeljuje vlogo TOZD, pa še vedno marsikje prevladuje bojazen, da bo ob tako zasnovanih integracijskih procesih prišlo do nesamoupravnega prelivanja sredstev in zato do zmanjšanja dohodka za zadovoljevanje lastnih, krajevnih in občinskih potreb. To je bržčas tudi eden od odločilnih vzrokov za to, da je v zadnjih letih več kot polovica integracij potekala znotraj občinskih meja, predvsem znotraj republik in pokrajin. Odločili smo se za preobrazbo samoupravljanji v imenu delavcev v upravljanje delavcev samih. S to odločitvijo nameravamo družbenoekonomsko in institucionalno preoblikovati delavsko samo-ipravljanje v celovit in notranje čvrst družbenoekonomski in druž-jenopolitični sistem. Delo, ki se ga v tem trenutku lotevamo, je nedvomno zelo zahtevno, ugotavlja France Popit in pristavlja: ,,Naša prizadevanja bomo morali osredotočiti na učinkovito preseganje in obvladovanje protislovij in žarišč nestabilnosti, ki se objektivno pojavljajo v našem razvoju in pri samoupravni sociali- stični preobrazbi odnosov v družbi. Pri uresničevanju te naloge se moramo zavedati, da trdnosti in življenjskosti družbenih odnosov ni mogoče meriti po tem, ali prihaja v družbenoekonomskem razvoju do protislovij in neskladij ali ne, ampak po tem, ali je družba sposobna uspešno in učinkovito obvladovati in presegati protislovja in nesorazmerja, ki objetkivno obstajajo in nastajajo v družbi in v njenem razvoju. Naša neposredna naloga je, da se organiziramo za to, da presežemo ključna žarišča ekonomske nestabilnosti ter neskladja in nesorazmerja v strukturi proizvajalnih sil, da spremenimo družbene odnose, zlasti družbenoekonmski položaj delavca v njih. Obe nalogi sta med seboj neločljivo povezani: nobene od njiju ni možno uspešno opraviti, če bi se je lotili same zase. Prav tako ju ni mogoče uspešno opraviti, če bi se omejevali zgolj ali pretežno na administrativno usmerjevalne posege in ukrepe ali če bi se pri preobrazbi družbenih odnosov zadovoljevali zgolj s formalno pravnimi, institucionalnimi spremembami, ne da bi globlje posegli v ekonomsko bit in v družbenoekonomske opredelitve položaja delavca v družbenih odnosih.“ Glavne vzroke za materialno ekonomsko nestabilnost pa moramo po mnenju predsednika CK ZKS iskati v neskladju med ponudbo in povpraševanjem, med kupno močjo proizvodnega dela združenega dela in kupno sposobnostjo drugih družbenih dejavnikov, saj je akumulirana kupna moč in kupna moč, ki jo ustvarja emisija kreditov razporejena tako, da se mora proizvodno delo zadolževati, da bi sploh lahko normalno proizvajalo in poslovalo. Vzrok za to je tudi materialno neskladje znotraj družbene reprodukcije, denimo med razpoložljivimi količinami energije, surovin itd. in dinamiko njihove rasti ter potrebami porabnikov in dinamiko naraščanja potreb. Toda samo z administrativnimi prijemi ni možno razreševati materialnih protislovij, ki so izvor nestabilnosti in protislovij, nasprotno, po tej poti jih pogosto samo še zaostrujemo in poglabljamo. ,yZato se moramo bolj organizirano in premišljeno kot doslej, z višjo stopnjo družbenoekonomske discipline lotiti razreševanja materialnih neskladij z vgrajevanjem novih, močnih ekonomskih spodbud za produktivnejše delo in smotrnejše gospodarjenje na vseh področjih družbene reprodukcije, pri izrabi proizvajalnih zmogljivosti kjkor tudi na vseh področjih porabe," ugotavlja France Popit in dodaja ... „da je potrebno odločno zavrniti sleherno misel o tem, da je mogoče sedanja materialnoekonomska nesorazmerja preseči samo z administrativnim omejevanjem vseh oblik porabe in z različnimi oblikami administativnega posredništva." Te zahtevne naloge se moramo lotiti z več strani. Najprej: po samoupravni poti se moramo sporazumeti o temeljnih materialnih odnosih in dinamiki razvoja proizvajalnih sil in drugih delovnih in ustvarjalnih zmogljivosti ter o usmerjanju akumuliranega dohodka v naložbe na dogovorjena področja združenega dela. Potem: po samoupravni poti se moramo sporazumeti o drugačni razporeditvi akumuliranega minulega dela, ki se je v preteklosti ekonomsko neutemeljeno prelilo iz proizvodnje in z njim še vedno razpolaga združeno delo zunaj proizvodnje. In slednjič: po samoupravni poti se moramo dogovoriti o načinu in dinamiki prehoda od sedanjega načina oblikovanja osebnih dohodkov, ki se še vedno oblikujejo bolj po načelu delitve na podlagi formalnih kriterijev, manj pa po delu, da bi tako postal delavec in njegova ekonomska motiviranost za vse, kar se dogaja na področju dela, proizvodnje in reprodukcije, osnovna gonilna sila- našega družbenoekonomskega razvoja. To pa pomeni, da tvorita nadaljnja graditev samoupravnih socialističnih odnosov in zagotavljanje optimalne gospodarske in dmžbene rasti nedeljivo celoto, dialektično povezani sestavini boja za osvoboditev dela in delavca. Optimalna gospodarska in družbena rast ter s tem povezano odstranjevanje materialno ekonomskih nesorazmerij in neskladij ter žarišč nestabilnosti in inflacije je torej sestavina organiziranega izpopolnjevanja samoupravne socialistične organiziranosti, kot je dograjevanje samoupravne socialistične organiziranosti neločljiva sestavina gospodarske in družbene rasti. K temu France Popit pristavlja: „Takšna dialektična povezanost je edino lahko zares učinkovito sredstvo Iza preseganje in razreševanje težav, s katerimi se otepamo v sedanjih gospodarskih gibanjih, hkrati pa učinkovit način, da delavci dokončno razgalijo pravo resnico, ki se skriva za trditvijo, da socialistično samoupravljanje ni in ne more postati gospodarsko učinkovito in racionalno zaradi tega, ker so delavci le delavci v mezdnem položaju v pravem pomenu besede in bodo takšni tudi vedno ostali. ...“ V nadaljevanju svojega uvodnega referata je predsednik CK ZKS opozoril, da se bomo morali upreti pritiskom formalno pravne narave in tehnicističnega ustavno pravnega verbalizma, ki. zožuje socialistično samoupravno revolucijo na formalno pravne in formalno organizacijske spremembe, ob strani pa pušča družbeno bistvo ustavnih sprememb. Subjektivne sile morajo delavcem pomagati, da bodo znali razmejevati fronte med laži samoupravnostjo iri’ dejansko samoupravnostjo, med kvazi bojem za večjo proizvodnjo in družbeno produktivnost ter dejanskim bojem zanjo. „Dokler je delavčev družbenoekonomski položaj zreduciran na mezdno pozicijo," ugotavlja France Popit, „bosta njegovo družbenoekonomsko obzorje in zanimanje stisnjena v mezdne okvire in podrejena mezdni logiki. Zato od delavca, ki je stisnjen v mezdne okvire, ni mogoče pričakovati delovne in ustvarjalne dejavnosti, kakršno od njega terja njegov z ustavo opredeljen samoupravni položaj v združenem delu. To je ključ za razumevanje silnic v bitki za razvoj samoupravnosti naše družbe na sedanji stopnji razvoja proizvajalnih sil. Gospodarska vitalnost in učinkovitost sta odvisni od družbenoekonomske opredelitve delavca v celovitosti proizvodnih odnosov in od praktične izpeljave zasnove, ki je opredeljena v ustavi." vitosti, racionalnosti združenega dela in da bi bil sposoben uspešno premagovanje težav sedanjega gospodarskega in df benega razvoja." V nadaljevanju svojega referata tovariš Popit opozarja na teži; ki si prizadevajo zavreti razvoj samoupravljanja, proces preobra* ^ družbenoekonomskih odnosov in uveljavljanja vodilne vloge dw ° skega razreda. Takim težnjam in pojavom se je treba odloč1 upreti, jih razgaliti tudi zato, da ne bi delavci v posameznih Pj merih postali žrtve takšnih manevrov in manipulacij. „Birokrabl in tehnokratske sile morajo pri vsakem svojem manevru, ki je f P1 peijen proti nadaljnji preobrazbi družbenih odnosov, pa naj 'f'. ^ tako spretno skrit v samoupravne fraze in v ustavno leporrf' ^ zadeti na takojšen, odprt, nepomirljiv, organiziran protinapads n moupravnih social ističnih sil," pristavlja France Popit. s'< is V sklepnem delu svojega uvodnega referata pa tov. Popit opozaip, o, sij področju kreditnomonetarne politike moramo opreti na ustavno dolocJ v sklepnem ueiu svojega uvounega reierara pa rov. ropu opozaij"; dogovor komunistov na X. kongresu ZKJ, da morata tudi denarna politih, j-( denar priti čimprej v oblast delavcev v združenem delu: „Našo aktivno*1] Ob tem pa predsednik slovenskih komunistov ugotavlja: »Sedanji družbenoekonomski položaj delavca v združenem delu še ni tak, da bi lahko s pomočjo njegove predstave oblikovati takšno mesto in vlogo delavca v procesu družbenoekonomskega razvoja, da bi lahko postat odločujoč dejavnik ekonomske učinko- r J^ ric. j/vzunivv tunu vzpitu tla uaiavuu da delavci združujejo svoje živo in opredmeteno minulo delo najprej v Tvi z drugimi delavci, vsi skupaj pa v celotni družbi na osnovi dogovoij6! programov in načrtov ja celovit optimalen družbeni razvoj. Iz tega doi°\ izhaja tudi nadaljnja funkcija bančnega in kreditnega sistema v združuj delu: oblikovati smo dolžni ekonomsko in pravno podlago za uvelja''1 takšne funkcije družbenih sredstev kakor tudi funkcionalni mehafl*zi takšnega kreditnomonetarnega sistema za usmeritev dogovorjene ekon^'’' - politike, ki bo delavcem zagotavljal čimbolj realno vrednost družbeno? trebnega dela v združenem delu, upoštevajoč pri tem svetovna ekon01”] gibanja. Ta naloga ni lahka, ker se bo treba hkrati idejnopolitično bojev* ostanki preživelih odnosov in mehanizmov gospodarskega sistema. Še ve1, imamo opraviti z ostanki državno-lastninske in podjetniško lastnji' miselnosti posameznikov, ki bi radi še naprej na etatistični osnovi odtuF sredstva od delavcev v združenem delu ne glede na to, da takšno ravflsf ustava že izrecno prepoveduje." Etatistično odtujevanje dohodka delavcem v občini pa vse do zve2* možno zato, ker ima samoupravljanje v združenem delu v oblasti pre(bs' sredstva v naturalni obliki, takoj ko se blago spremeni v denar, pa z1'" spodarijo nad njim tehnokratske strukture ali centri odtujene ekono^ moči. Zato moramo v prihodnje ukiniti nekatere elemente kapitalist*^ produkcijskih odnosov, ki so jih porodile školjive liberalistične težnje v*1-ekonomiki, hkrati pa zavarovati osnovno funkcijo denarja v razn*e j, blagovne proizvodnje - funkcijo denarja kot merila vrednosti na trgu ’ znanega dela. ; »Osredotočiti se moramo torej na vprašanja, kako pre*16’ oblast nad denaijem in denarnimi tokovi iz odtujenih centrov^ v roke delavskega razreda ter kako zagotoviti, da ne bo n10 , nadalje odtujevali vrednosti presežkov živega in minulega delF radi učinkov neobvladanih tržnih zakonitosti ali celo tržne in monopolnih položajev, saj vse to vodi v nove družbene zaosth celo med deli delavskega razreda samega" — opredeljuje pr0^ tovariš Popit. Hkrati pa tudi opozarja na akcijo: korenito spremeniti poglede na vlogo denarja. Denar mora postati poste**1.; v kroženju opredmetenega dela, pri čemer moramo hkrati od*1’-možnosti za njegovo avtonomno kroženje, saj je v tem primet11, profit in ne prispevek k večji proizvodnosti dela. Prav to dejstv0 , sedanje razmere terjajo od nas, da resno razmislimo o tem, haJ* nas sistemsko spremeniti v glavnih vprašanjih gospodarjenja ? j m vprašanja, kdo in kako nai obl111.; narjem. To pa so med drugim vprašanja, kdo in kako naj ou*-^ našo emisijsko politiko in kreditno pohtiko, kako ovredb0 splošno družbeno režijo glede na proizvodne stroške, kakš1*3 lahko in mora biti vloga države pri tem in kakšna je in kakšd3 . morala biti njena politika pri obdavčenju dohodka 'orgaf1*23 združenega dela itd. , »Nadaljnji problem", ugotavlja France Popit, »ki ga razrešiti, so sredstva oziroma denar, ki se kot družbeni kapi^-posredovanjem bančnega mehanizma — vključuje v procese dr“ bene reprodukcije in v materialno podlago združenega dela- S ; denarjem še razpolagajo po večini (70 %) banke in ga dajejo 0 nizacijam združenega dela kot kredit, in to po tržni ceni kapici 1 praktično brez njihovega rizika za poslovne učinke teh sredstev sredstva je torej treba čimprej prenesti v celoti pod oblast dej3^- M v OZD, ki jih bodo edini znali pravilno usmerjati za razvoj P .kr ( duktivnosti lastnega dela in s tem odpraviti potrebo po k o< reprodukciji na osnovi običajnih linearnih obresti, kar ne P0ljj(l nič drugega kot metodo za etatistično prelivanje vrednosti o j jenih rezultatov dela ne samo znotraj združenega dela, ampak ^ zunaj njega, kot so npr. vlaganja v drage poslovne zgradbe a|* gačno neracionalno porabo. Tako bomo odpravili protislovji morajo delavci v proizvodnji plačevati sorazmerno visoke P^jf p na kredite iz sredstev, ki so jih dejansko sami ustvarili, a so jbPjjilPt^ odtujena. Odpravili bomo tudi protislovje, da vrednostimo beno režijo kot družbeni dohodek, ne pa kot strošek. In kok , odpravili bomo glavne vzroke kronične inflacije denarnih uveljavljeno bo proizvodno delo in njegova produktivnost, k3 ^ dobilo realno družbeno vrednost...“ Subjekt kapitala v našem novem ustavnem sistemu " d J' svoje misli France Popit — ne more več biti država ozirop13 ^ - - -- rodna banka. Hkrati s tem pa je treba prenehati tudi s se**? državno-lastninskim načinom emisije in jo zasnovati tako, prišla količina denarja v obtoku v pristojnost združenega neodtujljiva pravica delavcev. * * ^ ^ Svoj uvodni referat na zboru samoupravljavcev pa je sklep1* p sednik CK ZKS France Popit z mislijo, da so za uresničj*®tjvP: v vilnih in zahtevnih nalog odgovorne vse organizirane subjekti' sile, predvsem pa komunisti. »Merilo uspešnega delovanja s° J prihodnje le praktični rezultati na osnovi načel, za katere ^ .f- ur,, dogovorili, to je, kakšne sprotne materialne in duhovne T# bomo dosegli pri razvijanju novih odnosov," je dejal t°v- »Politično ozračje je tako ugodno, kot že dolgo ne, kar P0*1’?^ SO HplaVP.i V cnrpipli nnvo ne+av«#* roSi-Fir« in eVIrvnft so delavci v celoti sprejeli nove ustavne rešitve in sklepe P kongresov in so pripravljeni za akcije." ir ^ A V SREDIŠČU POZORNOSTI ZBOROVANJE SAMOUPRAVLJAVCEV JUGOSLAVIJE • ZBOROVANJE SAMOUPRAVLJAVCEV JUGOSLAVIJE • ZBOROVANJE SAMOUPRAV Dragi tovariš j Tito! i Pelegati iz vse Jugosla-W vj/e, zbrani v Ljubljani na plovnem praznovanju "Jjeva samoupravljavcev, e prisrčno pozdravlja-Obenem Ti ob tem Pazniku želimo vse naj-^}je, v vroči želji, da bi el* t tned nami, a vemo, da jijSi zadržan v Tvojih pri-f Vdevanjih za mir v svetu. H Sestali smo se zato, da i j gledamo naše dose-anie dosežke v samo-' j Stavni praksi in si izme-nlaino izkušnje. Obenem ?e bomo dogovorili, kako ja bo,no na delegatskih K# °®iovah samoupravljanja istj e Uspešneje uresničevali 4, ,°Va ustavna določila in °\ ^Ugresne sklepe naše oči t’eze komunistov. •m Tovariš Tito, kot ved-vi1! doslej, Ti tudi danes 'n ^otavljamo, da bomo 4 ®e svoje moči usmerili v 5 izničevanje pravic de- ■ cev, ki žive od uspe-°v svojega dela. Tvoje zgodovinsko ^točilo ob uvedbi samoupravljanja, ki si ga /ekel 27. junija 1950. Z v zvezni skupščini, je j, vedno pomembno. Se euno moremo in mo-°jrno črpati takrat izre-Tne ideje in jih uresni->it Zato je Tvoje no- f”! ° sporočilo na X. kon-; uesu ZKJ za nas samo-^uvljavce nov poziv k 1 ^u, da bomo še naprej tJjrvih vrstah boja za u daljnjo graditev samo-ZjCn>ne socialistične ^Pnosti narodov in nabosti Jugoslavije, po-. k večji doslednosti, ,4Zet°sti in delovni tornosti tjfpvuriš Tito, želimo Ti vnaprej veliko uspe- hih Tvojih prizadeva- zbi-Za m‘r’ razumevanje, stVftVunje in prijatelj-p° med delavci in na-svZZ™* narodi vsega Ut Ig^bljana, 27. junija dn Delegati proslave evu samoupravljavcev Jugoslavije Ob dnevu samoupravljavcev Jugoslavije 27. juniju, je podelil mestni svet Zveze komunistov Ljubljane priznanja za izjemne dosežke pri razvijanju in krepitvi samoupravljanja. Nagrado za izjemne dosežke pri neposrednem uresničevanju samoupravljanja v duhu ustave — ustvarjanja samoupravnih humanih medsebojnih odnosov v delovnih skupnostih, uresničevanja TOZD, krepitve vloge delavcev pri odločanju v združenem delu - in spominski kipec je prejel Stane Žirovnik, voznik tovornjaka pri SAP -TOZD tovorni promet Ljubljana. Nagrado za razvoj samoupravnega prava z aspekta ustavnih določb v organizacijah združenega dela in samoupravnih skupnosti sta prejela Anica Okeršlar — vodja laboratorija — Zdravstveni dom, enota Ljubljana Šiška, in Stane Gričar - ekonomski tehnik iz Avtomontaže. Oba sta prejela tudi spominska kipca. Nagrado za izjemne dosežke v znanstveno raziskovalni dejavnosti na področju samoupravljanja in spominska kipca pa sta prejela dr. Rudi Kyovsky — redni profesor na pravni fakulteti v Ljubljani, in dipl. pravnik Rado Miklič — podsekretar republiškega sekretariata za delo. -a Podelitev »Listine klubov samoupravljavcev Jugoslavije V priznanje za prizadevanja pri utrjevanju in poglabljanju samoupravnih odnosov je asociacija klubov samoupravljavcev Jugoslavije ob letošnjem dnevu samoupravljavcev podelila „Li-stine klubov samoupravljavcev Jugoslavije11 naslednjim: I. Organizacijam združenega dela: ,,Autosaobračaj“ Kragujevac, ,,Hidrogradnja“ Sarajevo, „Komgrap“ Beograd, „7. Juli“ Beograd, „Beton“ Skopje, „Fazita“ Priština, „11. Ok-tomvri“ Skopje Fap-obrat Pri-jepolje, Kemična industrija „Zorka“ Subotica, Hotelsko-gostinsko podjetje „MetropoI“ Skopje, Novosadska tovarna kablov Novi Sad, Bombažna industrija „Makedonka“ Štip, Tekstilni kombinat ,JBitola-teks“ Bitola, Konfekcija „Solid-nost“ Prilep, KIK „Vršački ri-tovi“ Vršac, Rudarsko-topilni-ški bazen Bor, Industrija kablov „Moša Pijade“ Svetozarevo, TOZD „Žito-Makedonija“ Go-stivar, organsko kemična industrija „Naum Naumovski-Bor-če“ Skopje, Industrija ,,Filip Kljakvič“ Kragujevac, Tovarna parnih kotlov Zagreb, kmetij-sko-prehrambeni kombinat „Zagreb“, „Union-invest“ -TOZD za inženiring, projektiranje in izgradnjo investicijskih no-transportno“ Skopje in zadružni kombinat „Ravnica“ iz Bajmoka. II. Družbenopolitičnim organizacijam in društvom, informativnim in izobraževalnim ustanovam ter klubom samoupravljavcev: Republiški svet zveze sindikatov Slovenije Ljubljana, Občinski svet Zveze sindikatov Novi Sad, Občinska konferenca Zveze sindikatov Priština, konferenca Zveze sindikatov Kru-ševac, Občinski sindikalni svet Varaždin, Radio Novi Sad, Delo Ljubljana, Oslobodenje Sarajevo, Delavska univerza Tomo Brejc Kranj, „Grupa 69“ amaterjev likovnih ustvarjalcev iz Zagreba, Šola samoupravljavcev Milentije Popovič Beograd, Oddelek za izobraževanje delavcev železarne Boris Kidrič iz Nikšiča, Železniška šola s praktičnim poukom Vašo Mi-škin-Cmi iz Sarajeva, Klubi samoupravljavcev iz Karlovca, Pančeva, Priboja in Skopja. III. Posamezniki: Miloš Aleksič iz Beograda, Dušan Alimpič iz Novega Sada, Sadik Bajmari iz Prištine, inž. Janez Barborič iz Ljubljane, Bakali Mahmut iz Prištine, Josip Bačič iz Zagreba, Stane Dolanc iz Beograda, Vuk Dra-&ovič iz Beograda, Slobodan Dučič iz Novega Sada, Aleksander Grhčkov iz Beograda, Husein Kunovec iz Pljevlja, Drago Kuterer iz Valpova, Slavko Kaurin iz Sarajeva, Dragutin Kosovac iz Sarajeva, Sergej Kraigher iz Ljubljane, Pavle Kuzmanovič iz Novega Sada, Josip Lajoš iz Zagreba, Dragica Lukič iz Beograda, Dragoslav Maksimovič iz Kragujevca, Jože Marolt iz Beograda, Filip Matič iz Beograda, Dragoslav Mišič iz Beograda, Drago Modrič iz Zagreba, Ljubo Ninkovič iz Sarajeva, Matija Novosel iz Titograda, Nenad Pejčič iz Kragujevca, Milka Planinc iz Zagreba, France Popit iz Ljubljane, Dra-gjša Radovič iz Novega Sada, Marijan Rožič iz Beograda, Milim Tadič iz Beograda, Stipe Tonkovič iz Zagreba, Angel Čemerski iz Skopja, Jože Čebela iz Ljubljane, Dragiša Djur-djevič iz Kragujevca, Stjepan Selebaj iz Zagreba, Mitja Švab iz Ljubljane, Radomir Skovrič iz Kraljeva, Vlado Velčič iz Zagreba, Ruška Mancev-Velja-novič iz Zagreba, Tihomir Vla-škovič iz Beograda, Nikola Voj-vodič iz Prištine in Milivoje Vukadinovič iz Kraljeva. Spodbudne izkušnje sporazumevanja Ker so v času poročanja vtisi o kvalitetni ravni tematskih razprav na delovnem srečanju ob dnevu samoupravljavcev še nepopolni, ne kaže tehtati z „boljšo“ ali „slabšo“ vsebinsko tehtnostjo. Ne glede na to omejitev lahko ugotovimo, da je razprava v centru RS ZSS za samoupravno sporazumevdnje o delitvi dohodka in osebnih dohodkov na temo „Sistemi samoupravnega sporazumevanja o delitvi dohodka in osebnih dohodkov “ presenetljivo uspela. Morda je bila ta presenetljivost s strani organizatorjev pričakovana, ker so se razpravljavci zelo dobro pripravili na razpravo brez odvečnega govorjenja, vendar je prišla še posebej do poudarka, ker je bil čas za „obdelavo“ zahtevne teme zelo skopo odmerjen. ,,Pritisk" časa je odigral pozitivno vlogo: govora je bilo samo o najpomembnejšem . .. Uvod v razpravo sta bila tematska referata o sporazumevanju in dogovarjanju na področju delitve dohodkov in osebnih dohodkov v občini Kragujevac (pripravila ga je Darinka Joksimovič) in koreferat o samoupravnih sporazumih in družbenih dogovorih v Sloveniji (Stjepan Šau-bert). Videti je, da so se v Kragujevcu uspešno spoprijeli z zahtevno problematiko, čeprav zanjo niso imeli na voljo potrebnih izkušenj in je tudi njihovo sporazumevanje „locirano“ v sorazmerno neprijazno okolje, saj na primer raven dohodka in osebnih dohodkov v kragujevški občini zaostaja za ravnijo v republiki Srbiji. Toliko bolj spodbudno pa zveni zvezni sklep, da je samo samoupravno sporazumevanje primerna oblika urejanja delitve dohodka in osebnih dohodkov. Kazalo bi opozoriti na misel, ki se je pojavila kot sklepna v razpravi: tovariši, sindikati lahko odigrajo pomembno vlogo, če se bodo posebej zavzeli za to, da pride do korenite in studiozne izmenjave izkušenj, ki so si jih doslej nabrali skozi prakso sporazumevanja in dogovarjanja v posameznih republikah. Prav gotovo lahko taka izmenjava pospeši dogajanja in prispeva odločilen delež k prečiščevanju stališč, saj bo širša ..konkurenca" hitreje izločila vse slabše in nedozorelo, dobremu pa na stežaj odprla vrata. Slovenske izkušnje so lahko prav zaradi obsežne in raznovrstne prakse še posebno zanimive, zlasti kar zadeva poudarjene zahteve po ..obvezni" javnosti v sporazumevanju, javnosti, ki v resnici omogoča, da se sporazumevajo delovni ljudje in ne „strici“ v njihovem imenu in onemogoča, da bi se pod plašč samoupravnega sporazumevanja skrivali različni poslovno pridobitniški interesi. Posebno pozornost bi v prihodnje veljalo posvetiti ..razmejitvi pristojnosti" med samoupravnim sporazumevanjem in družbenim dogovarjanjem, čeprav je bilo videti, da v pogovoru, o katerem poročamo, o tem vprašanju ni bilo dileme: samoupravni sporazumi so edina in prava osnova, iz katere lahko raste še dogovarjanje o skupnem in splošnem, ne pa obratno, ko se lahko primeri, da se dogovori spremene v ..zakonsko obveznost" in v bistvu jemljejo ljudem dobršen del njihovih osnovnih pravic. V zvezi s tem je prav gotovo tudi zanimivo vprašanje o svobodi v sporazumevanju. Poudariti bi želeli misel, ki smo jo doslej - roko na srce — srečevali v praksi precej pogosto v negativnem smislu, da je sporazumevanje v bistvu iskanje skupnega, ne pa trmasto vztmjanje pri svojem in vnaprejšnje odklanjanje predlogov ..partnerja". Tig r; objektov iz Sarajeva, „Željez- t (f ;!(t dof^agi posebnega odloka 4. konference Zveze sindikatov Slovenije z dne 18. junija 1973 leta ' Pravilnika o podeljevanju priznanj in nagrad samoupravljavcem z dne 4. februarja 1974 leta ;* f I' s* ■ i: h °r za priznanja samoupravljavcem na svoji seji 14. junija 1974 sprejel tale SKLEP o podelitvi priznanj in nagrad samoupravljavcem v letu 1974 L itj; Je samoupravljavcem (v nadaljevanju: ene Prejme v letu 1^74 pet organizacij 8a dela ter deset posameznikov. : >ju sj>e dosežke pri razvijanju in utrje-i eioPr. °upravnih družbenih odnosov prej-" i(fnanje: i O Hrda“ zadružna klet, Dobrovo tetJe »Emona" proizvodnja, trgovina, n-^ktrokovina11 Maribor W4k°*ellrstv0’ inžfiniring> Ljubljana ^ Ljubjja^rativna“ tovama dekorativnih tka- lova varne perila „Labod“ Novo mesto Nou>ešn0 V^nj. druženega USS! 3. organiziranje in uresničevanje ta v temeljnih in drugih organi-dela prejmejo priznanje Alojz Ferenček iz Tovarne pohištva v Brežicah, dr. Srečko Herman iz TOZD Ortopedska klinika Kliničnih bolnišnic v Ljubljani, Dante Jasnič iz Carinarnice Jesenice, Stanko Kos iz Agrokombinata Maribor, Franc Poklšek iz Cinkarne Celje, Antonija Rebek iz Sadnolikerskega kombinata Fructal-Alko iz Ajdovščine, Ivan Rižner iz Kopra, Vinko Soderžnik iz Industrijskega _ kombinata Konus Slovenske Konjice, Jože Šarotan iz Murske Sobote in profesor Jože Zupančič iz Osnovne šole Štore pri Celju. Obenem s priznanjem prejme vsak nagrajenec tudi denarno nagrado v znesku 5.000 dinarjev. Priznanja in nagrade se podelijo v Ljubljani, 27. junija 1974 leta. Predsednik odbora za priznanje samoupravljavcem IVO JANŽEKOVIČ V Kliničnem centru v Ljubljani so samoupravljavci iz vse Jugoslavije razpravljali o „Uveljavljanju širšega družbenega interesa v zdravstveni dejavnosti na delegatskih osnovah in v materialnih odnosih." Organizatorji tega posveta so spregovorili o vlogi in pomenu kliničnega centra v Sloveniji (prim. dr. Bogo Škerget), o vrednotenju dela zdravstvenih delavcev v hospitalnih ustanovah (dr. Vladimir Pegan), o problemih vrednotenja dela in nagrajevanja srednjega medicinskega kadra (sr. Marija Šipec in sr. Milka Dovjak), o vrednotenju dela v zdravstvu in delitev osebnih dohodkov (dipl. eoc. Vita Škerjanc), o samoupravnih interesnih skupnostih (dr. Janez Pevc) ter o razvoju samoupravljanja v Kliničnem centru (as. dr. Maksimiljan Kem) V SREDIŠČU POZORNOSTI ZBOROVANJE SAMOUPRAVLJAVCEV JUGOSLAVIJE • ZBOROVANJE SAMOUPRAVLJAVCEV JUGOSLAVIJE POGOVOR S TAJNIKOM SAMOUPRAVNIH ORGANOV V LJUBLJANSKI EMONI JANKOM VELIKONJO »Skupaj, ne drug mimo drugega!« Drug drngemi v pomor Bogate izkušnje Fakultete za strojništvo pri sodelovanju s prakso Ljubljanska EMONA je organizacija združenega dela, v kateri se prepletajo proizvodnja, predelava, trgovina in hotelirstvo, organizirana pa je v 21 temeljnih organizacijah združenega dela. Uresničevanja ustavnih dopolnil so se lotili že v letu 1972, da bi na začetku minulega leta že podpisali tudi samoupravni sporazum o združitvi teh TOZD v podjetje EMONA ter sporazum o ureditvi njihovih medsebojnih, še zlasti pa ekonomskih odnosov. O tem, do kod so prišli pri utrjevanju, širjenju in izpopolnjevanju odnosov med proizvodnjo, predelavo in trgovino po načelih, kijih določa nova ustava, so predstavniki Emone poročali na tematski razpravi, organizirani ob dnevu samoupravljavcev. Ob tej priložnosti smo zaprosili za kratek razgovor tajnika samoupravnih organov v podjetju Emona tovariša Janka Velikonjo. - Sodeč po gradivih, pripravljenih za dan samoupravljavcev, naj bi v vaši delovni organizaciji stekla razprava o razvoju dohodkovnih odnosov med proizvodnjo, predelavo in trgovino s stališča skupnega programiranja in skupnega rizika v plansko tržnem gospodarstvu. Zakaj so organizatorji v ta namen izbrali prav vašo delovno organizacijo? - Težko bi naštel vse vzroke. Med bistvenimi je prav gotovo ta, da ima naša 6000-članska delovna skupnost na tem področju uresničevanja ustavnih določil sorazmerno bogate izkušnje, ki bi lahko bile, seveda primemo prilagojene, koristne tudi kolektivom, v katerih se prav tako prepletajo dejavnosti, ki pomenijo osnovo n ašegap os lov an j a - Kaj lahko poveste o teh izkušnjah? - Izmed vsega je nemara še najbolj značilno to, da EMONA pretežno večino lastne proizvodnje ter Naga, ki prihaja od več kot 5000 dobaviteljev, sama tudi predela in razproda prek lastne prodajne mreže, h kateri - v širšem pomenu besede - lahko prištevamo tudi naše hotele. Če torej hočemo dosegati dobre rezultate kot podjetje, če naj bodo prav taki tudi dosežki naših temeljnih organizacij združenega dela, morajo biti naše zmogljivosti bolj ali manj usklajene. K temu pa vodi tudi skupno programiranje in prcrocmaiije sicupnih rizikov za odločitve, katerih posledica naj bi bila zaokroževanje potencialov naše organizacije združenega dela z ene, sicer pa kar največja delitev dela in odgovornosti z druge strani Naš namen je, da bi se vsak član naše delovne skupnosti z vsemi silami posvečal predvsem problemom, ki izvirajo iz njegovega delovnega mesta in iz dejavnosti, s katero se ukvarja, ter za katero je tudi usposobljen. Torej gre za to, da ob omenjenem načinu dela v našem podjetju, ki sicer pomeni že ustaljeno prakso, delavci, denimo iz živinorejske proizvodnje, skrbijo za doseganje čim boljših proizvodnih rezultatov, da pa je skrb drugih delavcev, da to proizvodnjo kar najbolje vnovčijo. Samo v tem primem namreč smemo računati s tem, da bodo učinki skupnih naložb zares optimalni, tveganje pa - po vnaprej dogovorjenih deležih - razporejeno med vse temeljne organizacije, ki kakorkoli sodelujejo v procesu proizvodnje, predelave in prodaje. — Današnja EMONA je v bistvu kombinat, zaokrožena celota oziroma vsaj teži k temu, da bi to postala. Če je ta ugotovitev točna, ali naj to pomeni zapiranje pred nadaljnjimi integracijskimi procesi? - Sploh ne! Današnja EMONA je zaokrožena tako, da vsi, ki delamo v njenih TOZD, drug brez drugega ne moremo, če nočemo, da bi poslovali negospodarno. Integracije pa seveda ne pomenijo le fizičnega združevanja, ampak tudi več drugih povezav med delovnimi organizacijami. To pomeni, da se bomo tudi fizično združevali, če bo ugotovljen tak dvostranski ali večstranski interes. Sicer pa bomo še naprej razširjali sodelovanje s partnerji, pritegovali nove dobavitelje in kooperante, predvsem pa bogatili vsebino tega sodelovanja. Naša želja in namen je, da bi iz dolgoročnih dogovorov o poslovnem sodelovanju prešli tudi na skupno programiranje dela in prevzemanje skupnega rizika za načrte, za katere bi se odločali zavoljo skupnih interesov. Temu ustrezno bi potem tudi financirali uresničevanje naših dogovorov. -mG Ena od razprav delovnega srečanja ob letošnjem dnevu samoupravljavcev je bila osredotočena na vprašanje, kako znanstvenoraziskovalno delo sodeluje s prakso. Gostitelj skupine, ki je o tem razpravljala, je bila Fakulteta za strojništvo Univerze v Ljubljani. To je tista slovenska fakulteta, ki ima na tem področju bogate izkušnje. O tem, kakšne so, smo se pogovarjali s prodekanom fakultete dr. inž. Jožetom HLEBANJO, mag. Francem CVETAŠEM, ki je pripravil za razpravo koreferat, in dr. GRABCEM, organizatorjem tega srečanja na fakulteti. dustriji, je dejal profesor Hlebi kajti zrastla je z industrijo, z m rastle naše naloge od povsem j kovnih do povsem znanstveni nam prihajajo na podiplomski f ljudje iz industrije, od tam p® ne; denar za naše delo — vse to P1 poroštvo, da se naše delo ne 11 1 odtujiti. Sov tia — Razvoj Fakultete za strojništvo in znanstveno-raziskovalnega dela v njej je od vsega začetka povezan s prakso, je dejal profesor Hlebanja. Sprva je to sodelovanje bilo pri obnovi in gradnji bazične industrije, kasneje pa je prerastlo v strokovno sodelovanje, zdaj pa prehaja na znanstveno-raziskovalno delo. Kolikšna je rast tega sodelovanja, najbolje ponazorijo številke. Od nekaj starih milijonov, ki so bili na voljo za raziskovalno delo pred letom 1970, so ta sredstva lani na-rastla že na štiri nove milijone din. Zelo pa se je povečala tudi naša laboratorijska oprema. - In kako je s kadrom, ki se vključuje v raziskovalno delo? - Podiplomski študij se intenzivno razvija od 1965. leta dalje. Ta študij temelji na raziskovalnih nalogah, ki pretežno rešujejo naloge iz prakse, je dejal profesor Hlebanja. Večina ljudi, ki delajo magisterij, se je vrnila k nam iz industrije. Tako imamo še eno povpratno zvezo s prakso. Na fakulteti imamo pet raziskovalnih skupin, je dejal profesor Hle- DELAVSKA KONTROLA V ŽELEZARNI JESENICE Čedalje bolj zahtevne naloge Med številnimi razpravami v pravkar minulem srečanju ob dnevu samoupravljavcev je bila tudi Tomaža Ertla iz jeseniške železarne, kije govoril o samoupravnem informiranju in delavski kontroli v slovenskih železarnah, in to zlasti s stališča vloge samoupravnih delovnih skupin. „Nam lahko posredujete nekaj podrobnejših informacij o delovanju delavske kontrole v železarni? “ „Izkušenj imamo že na pretek, ker je bil odbor samoupravne delavske kontrole na ravni železarne izvoljen - skupaj z drugimi samouprav-nimi organi v TOZD in železarni -in je začel z delom že julija 1973. leta. Podobni odbori v posameznih TOZD pa so začeli delovati leto kasneje. Vloga odborov samoupravne delavske kontrole v železarni je predvsem v zasledovanju uresničevanja sprejete politike na posameznih področjih delovanja organov upravljanja. Celotni sistem kontrole posa- sredstev. Za vsako službeno potovanje v inozemstvo mora delavec izdelati poročilo, ki ga obravnava tudi odbor za splošne zadeve. Delitev stanovanj je v pristojnosti komisije za stanovanjska vprašanja, njeno delo pa usklajeno s sprejeto politiko na delavskem svetu železarne. Potem je tu še delo odbora za delovne in življenjske razmere ... Ker so odbori manjša telesa, ki se lahko pogosteje sestajajo, ni treba, da bi vodilne osebe pooblaščali za reševanje posameznih vprašanj, temveč je to v neposredni pristojnosti samoupravnih organov, ki so neposredno ali posredno odgovorni kolektivu. Pomembno je, da morajo odbori razporejati sredstva v okviru sprejete politike delitve. Prav v zvezi s tem pa lahko rečem, daje samoupravna delavska kontrola pravzaprav vgrajena v celotni sistem samoupravljanja. Odbori samoupravne delavske kontrole namreč niso usmerjeni na kontrole posamezno področje obravnaval samo takrat, kadar se poja- vijo nepravilnosti, saj je enako pomembna tudi ugotovitev, daje določena politika ali konkretno odločanje v skladu z ekonomskimi, poslovnimi, socialnimi in političnimi prizadevanji ne samo v TOZD ali v železarni, temveč tudi širši družbeni skupnosti." sko? Delo torej ni, denimo, stihij- meznih sklepov je urejen tako, dž jo opravlja vsak samoupravni organ sproti na svojih sejah. Službena potovanja v inozemstvo in porabo sredstev reprezentance odobrava odbor za splošne zadeve, ki hkrati tudi kontrolira višino porabljenih posamezne sklepe, ampak na siste-olo dela in odločanja matično kontrolo dela posameznih samoupravnih organov. Njihova naloga je, da opozarjajo na realnost in usklajenost politike reševanja posameznih vprašanj s prizadevanji kolektiva. Pri tem ne gre za to, da bi odbor samoupravne delavske ,.Nikakor! Odbor samoupravne delavske kontrole ima svoj program, v katerem vnaprej določi program delovanja, ne glede na posebne razloge. V letu 1973 je bil v programu pregled porabe sklada skupne porabe, analiza delitve stanovanj članom kolektiva, problem atika gradbenih vzdrževalnih del in adaptacij v železarni, vzdrževanja v obratih, pregled porabe sredstev za reklamne in sejemske namene, pregled stroškov reprezentance in službenih potovanj v inozemstvo. Službe so izdelale za posamezna vprašanja podrobne analize za daljše obdobje, kijih je dobil v roke odbor samoupravne delavske kontrole. Za uresničitev ugotovitev in priporočil odborov samoupravne delavske kontrole so odgovorni di- rektorji TOZD in glavni direktor železarne. Poudariti bi kazalo, da so vsi odbori samoupravne delavske kontrole voljeni neposredno in niso podrejeni nobenemu samoupravnemu organu. Če samoupravni organi ali vodilni delavci ne bi upoštevali njihovih ugotovitev in predlogov, bi jih odbori posredovali samoupravnim delovnim skupinam, ki nato dokončno odločajo o ustreznih ukrepih. Moram reči, da doslej takega primera nismo imeli, čeprav je odbor samoupravne delavske kontrole na ravni železarne dobil številne pripombe in predloge za izboljšanje poslovanja in upravljanja v železarni1* „Bodoče naloge? “ „Z uveljavljanjem TOZD in vseh novih samoupravnih organov se nakazujejo naloge pri spremljanju resnično demokratičnih postopkov združevanja in delitve sredstev. Prav gotovo je tudi res, da vse širša gospodarska in družbena integracija postavlja pred celotni samoupravni sistem in še posebej pred odbore samoupravne delavske kontrole vedno zahtevnejše naloge na področju spremljanja in kontrole uresničevanja določil samoupravnih sporazumov in dogovorov. I. T. banja, ki intenzivno sodelujejo z industrijo, ta pa prispeva sredstva za našo laboratorijsko opremo. Ena skupina je za naloge s področja tehniške kibernetike in obdelovalnih sistemov. Druga močna skupina rešuje naloge v zvezi z motorji z notranjim izgorevanjem. Tretja je energetska skupina, ki je že precej sredstev zbrala za opremo kotlarne oziroma za energetske naprave. Četrta skupina je za konstrukcijo strojev: slednja je izdelala program in ga predložila industriji in se zdaj dogovarja o njegovem sofinanciranju. Potem je še skupina, ki se ukvarja s klimatskimi in hladilnimi napravami. — Na katera področja industrije torej sega to sodelovanje? — Naši partnerji so celotna stroj-no-predelovalna industrija, strojegradnja, slovenske železarne, avtomobilska in farmacevtska industrija ter energetika, zlasti termoelektrarne. Posamezni projekti se povezujejo tudi s projekti izven slovenskih meja. Neposredno se dogovarjamo o raziskovalnih nalogah, o vzgajanju raziskovalnega kadra za industrijo in o financiranju naše opreme s strani industrije. Naši profesorji se neposredno dogovarjajo z gospodarskimi organizacijami Na fakulteti so se oblikovali znanstveni projekti, večino med njimi pa smo predložili skladu Borica Kidriča. Sprejemali so se torej prek sklada in prek njega so se urejala tudi vprašanja sofinanciranja nadaljnjih nalog s strani industrije. S to izkušnjo je že nakazana pot za naše nadaljnje sodelovanje z industrijo, je dejal profesor Hlebanja. Ti projekti so naša najtrdnejša vez z industrijo. Ne, akademizma naši fakulteti res nihče ne more očitati. Naše raziskovalno delo zadnjih petih let je poroštvo, da smo na pravi poti. Naši raziskovalci pa s svojimi številnimi referati na domačih in tujih simpozijih in s publiciranjem svojega dela uživajo tudi mednarodno afirmacijo. - Torej ni mogoče govoriti o nižanju ravni raziskovalnega dela zaradi opravljanja nalog, ki prihajajo iz industrije? _ - Iz industrije prihajajo različne naloge, je dejal dr. Grabec. Od konkretnega strokovnega problema, ki ga je treba rešiti, do problemov, ki jih je treba raziskovati od ideje naprej. In v zadnjih letih že prihaja do več raziskovalno zahtevnejših nalog. - Odprtost do industrije je potemtakem zagotovljena? - Naj še enkrat poudarim, da se naši fakulteti nikoli ni bilo treba preoblikovati v smislu odpiranja in- TUDI NASI tetl ŠTUDENTJE PRIHAJAJ%0 ŽE IZ PRAKSE - Tudi diplome naših štud^jjj nnvpvanp c ip t\p\m M so povezane s prakso, je dejal Cvetaš. Niso same sebi namen-naših diplomantih vidimo naš® doče partnerje. S prakso se n j sredno povezujemo tudi prek l‘'|w nega študija Izredni študij v'5: šolske smeri imamo le na fak‘“ji." iidf-JU meatem ko smo za izredni stu \/, sokošolske smeri organizirali centre že 1960. leta, danes mo tak izredni študij na fakul^TO centru Litostroja in v Kopru. jjNl pravi je tudi redni oddelek viš^te^ ske smeri za obalno področje s žem v Kopru. Sicer pa izredni ^ kvalitetno raste. Letno je vpi*:^. kakih 180 izrednih študentov, V letni študij pa končajo v treh l1’ 'll Od 1964. leta, ko je dobil dipic’ j;0 prvi izredni študent z višjo brazbo, jih je prejelo tako dipR^t več kot 350. Predavanja zanje n , organiziramo z našimi stalnimi^ fesorji in asistenti, obseg prog1', je neokrnjen. — Le oblika študija je izre^fj ^ pravi v popoldanskem času, jo “,(je| dr. Grabec. Izredni študenti p0?0. ^1 opravljajo izpite z rednimi štnoV in njihovo znanje je mnogokrat f,15! senetljivb visoko. So med najho^r mi študenti, osip pa je le v PrvelJ(J1?0 dragem mesecu, potem ostan^ tisti, ki se zagrizejo v svoje delo, | da delegatski sistem zagotavlja enakopravnost pri j^C^anju vsem temeljnim organizacijam, pa tudi v sVj*’ da centralni delavski svet ne more verificirati ’%.eriega sklepa brez soglasja vseh temeljnih organi-«(• združenega dela. Poleg tega pa v samoupravi iefWiVno deluje znatno več ljudi kot včasih: 155 de-°d 1000 zaposlenih je izvoljenih v različne sa-i bPravne organe, poleg tega pa je krog tistih de-ak ev> ki se oglašajo v javnih razpravah, mnogo širši e> if ^".Najpomembnejše pa je, da mi delavci čutimo, da tl b kolektiv kot najbolj merodajna samoupravna Hjjpuost resnično uveljavil v samoupravljanju, da so * Hn,1 Podlogi upoštevani pri oblikovanju sklepov sa-JdelWih organov,“ je dodal Zdravko Fic. „Velik Ub Pri uspešnem uveljavljanju novega sistema samo-Ibljanja ima seveda angažiranje mladih delavcev in 0i;L Ven° pomembnejša vloga sindikata in drugih družni nig0P°litičnih organizacij podjetja v oblikovanju sa-tbj Pravnih odločitev. Naše samoupravne delovne i'l5 Pme, ki so osnovna celica v samoupravnem si- bU’ dobijo sedaj izredno dobro pripravljeno gra- l Z \b lipjd in zmožnostmi. Usklajene predloge za samo- vale V Pisani in živi besedi o sleherni zadevi. Usklaje-aj^. želja in zahtev vseh delovnih skupin je politični Ijtnv’ skuša vedno najti najugodnejšo pot med že- Ipotb6 odločitve dobe ponovno delovne skupine v i ltev oziroma sprejem. Delavski svet podjetja ozi-111 Iti Posameznih TOZD _pa le verificirajo odločitve, j Hpt lih že sprejeli delavci. V takšnem sistemu samo-le seveda zanimanje delavcev za probleme lijsltnjv1!3.resnično, zboT-i delovnih ljudi in delovnih jf niso gola formalnost.1* IZBOLJŠATI INFORMIRANJE ^eda ni vse še tako, kot si delavci v Donitu želijo. » da obveščanje ljudi kljub znatnemu izbolj-ij Vb yedno ni na ravni, ki si jo želijo. Ker pa je l1 [ipravnanie odločilnega pomena za pravilne samb-Mlcou^ °dločitve, seveda veliko razmišljajo o tem, J 1 zasnovali čimbolj učinkovit sistem, ji ^ti pJ,edno nismo uspeh delavcem tekoče posredo-i ikov o mesečnih obračunih poslovanja,“ je '■ Pogovor Gelo Babnik, sekretar osnovne or- 1 kočju *le ZK v TOZD Medvode. „Obveščenost o te-■ 0sP°darskih gibanjih pa je seveda lahko odlo-,! Nju • P°mena za izbiro pravilne odločitve o poslo-lem0vm Pri morebitnem sprotnem reševanju pro-* Jko D ho treba seveda čimprej urediti, saj ima koč0 P°djetje zaradi neobveščenosti delavcev samo Talčsn bev, SamouPravna organiziranost in zavest de-Podje«u a resnično odločajo o poslovanju v svojem b ’ Je tudi temelj za urejene medsebojne odnose t 'Ijetju • •'Hhni organizacijami združenega dela v klinihm za pravilno oblikovane odnose. do °rganizacij izven Donita. T emelji gospodarske zanesljivosti Razprava v Donitu pokazala, da dobro urejeni odnosi med TOZD na temelju solidarnosti in vzajemnosti pomenijo osnovo za povečano gospodarsko stabilnost in socialno varnost zaposlenih GELO BABNIK: Informiranje je pogoj za dobre in pravilne samo- upravne odločitve kolektiva. Zato smo že doslej temu problemu posve-čali precej pozornosti TEMEU TRDNEGA GOSPODARJENJA Kaj pomeni solidarnost in vzajemnost v odnosih med TOZD v Donitu? „Za nas, delavce, pomenita življenjsko nujo, če hočete,“ je povedal Jakob Božičko, delavec v obratu „Tesnit“ v medvoški TOZD. „Zavedamo se, da ena temeljna organizacija brez druge ne more živeti, zato je koristno za vse delavce, če gre eni TOZD bolje kot drugim, hkrati pa je slabo za vse zaposlene v Donitu,, če eni od temeljnih organizacij ne gre dobro . ..“ Iz te resnice izvirajo v Donitu vse določbe v samoupravnem sporazumu TOZD o združitvi v organizacijo združenega dela Donit, ki zadevajo solidarnost in vzajemnost med TOZD. Vzajemnost in solidarnost med temeljnimi organizacijami se kažeta predvsem na področju odgovornosti, so nam pripovedovali v Donitu. Za obveznosti delovne organizacije odgovarjajo TOZD neomejeno solidarno z vsemi svojimi sredstvi. Medsebojna odgovornost pa je neomejeno subsidiarna. Ali preprosto povedano: če eni od temeljnih organizacij zmanjka sredstev, ji pomagajo druge TOZD; sredstva, ki jih ena temeljna organizacija angažira za drugo kot subsidiaren dolžnik, pa so premostitveno posojilo, ki gaje treba vračati pod enakimi pogoji kot bančno posojilo. ZAGOTOVLJENA SOCIALNA VARNOST ..Solidarnost med temeljnimi organizacijami se je po podpisu samoupravnega sporazuma že potrdila v nekaterih akcijah,“ je dodal direktor TOZD Medvode. ..Manifestirala pa se je tudi že prej, ko so sedanje TOZD bili še obrati. Tako je ena naših temeljnih organizacij pomagala drugi s posojili, ki skupaj presežejo vrednost 10 milijonov dinarjev. So Udarnost je tudi v tem, da delavci, ki so zaposleni v tistih temeljnih organizacijah, ki se otepajo z gospodarskimi težavami, zaradi tega nimajo nižjih osebnih dohodkov, da ti delavci niso prikrajšani pri družbenem standardu.** Osnovni cilj solidarnosti-med temeljnimi organizacijami je torej zmanjšati razhke med gospodarskimi uspehi ah neuspehi posameznih TOZD. Seveda to ni uravnilovka v slabem pomenu te besede; gre preprosto za to, da si temeljne organizacije med seboj pomagajo blažiti vplive gospodarskih ukrepov in muhavosti tržnih razmer. Solidarnost je torej amortizer, ki zagotavlja gospodarsko stabilnost posameznim temeljnim oranizacijam, obenem pa povečuje tudi socialno varnost zaposlenih. Tako visoka stopnja solidarnosti se odraža tudi v statutarnih določilih. Vsaka temeljna organizacija ima sicer pravico, da kadarkoli izstopi iz organizacije združenega dela. Mora pa najprej poravnati vse obveznosti do preostalih TOZD in tudi stroške, ki bi nastali z JAKOB BOŽIČKO: Naša temeljna organizacija združenega dela, Tovarna Medvode, je med drugimi soU-damostnimi akcijami posodila TOZD v Borovnici sredstva za gradnjo samskega doma, ker bi sicer ta TOZD imela velike težave s kadrom, ki pretežno prihaja iz drugih krajev njenim izstopom. Prav tako ob izstopu ne sme kršiti pravic drugih temeljnih organizacij. VERTIKALNA POVEZANOST ..Omeniti velja načelo,“ je popestril razlago s primerom Gelo Babnik, „da so kršene pravice tudi tedaj, če so v izstopajočo TOZD druge temeljne organizacije vložile svoja sredstva za dosego dolgoročnih ciljev podjetja. Ali pa, denimo, takrat, ko bi morale preostaje temeljne organizacije vložiti nova sredstva v razširitev svoje dejavnosti, da bi nadomestile dejavnost temeljne organizacije, kije izstopila iz OZD. Pri nas so namreč temeljne organizacije zaradi narave proizvodnje vertikalno tesno povezane, se pravi, da ena predeluje izdelke druge, zato je takšno določilo še kako pomembno. Brez proizvodnje ene izmed TOZD bi bile druge ostale tako rekoč brez dela, dokler ne bi manjkajoče dejavnosti kako nadomestile.** SPORAZUM O SOLIDARNOSTI Poleg lastnih skladov, ki so potrebni, da je načelo soUdarnosti med temeljnimi organizacijami možno uresničiti v praksi, so delavci Donita seveda skupaj z -drugimi temeljnimi organizacijami pristopih tudi k oblikovanju drugih, regionalnih in republiških skladov, katerih namen je pomagati temeljnim organizacijam združenega dela, ki so zašle v težave. ,.Omeniti velja, da so občinski solidarnostni skladi sicer iz razumljivih razlogov v zadnjih dveh letih izgubili nekaj svoje solidarnosti,“ je dodal direktor TOZD Medvode. „Imamo območja s številnimi gospodarsko šibkimi temeljnimi organizacijami združenega dela, od katerih bi vsaka sama le težko zagotovila večjo socialno varnost zaposlenih z ustvarjanjem lastnih rezerv. Menimo, da bi se morale temeljne organizacije samoupravno sporazumeti v občinah, nemara pa tudi v krajevnih skupnostih, kakšna in kolikšna sredstva naj bi združevale v sklade v delovnih organizacijah za zagotovitev socialne varnosti zaposlenih in čim manjšega poslovnega rizika. Solidarnostni skladi združenih TOZD bi morali biti čim večji, da bi tako v kar največji meri omogočih učinkovitost družbenih sredstev, s katerimi bi temeljne organizacije združenega dela razpolagale po samoupravnem sporazumu. V Donitu smo prav gotovo močno za to, da bi imeli kar največji solidarnostni sklad. Razlike v gospodarski moči posameznih temeljnih organizacij so namreč tolikšne, da zlasti manjše niti z vsem ustvarjenim čistim dohodkom ne bi mogle pokriti morebitne prezadolženosti največje TOZD pri nas. Za ponazoritev naj še dodam, da imamo TOZD s šestimi zapslenimi in s 36 mihjoni celotnega dohodka, pa tudi tako, kjer je 560 zaposlenih in je dosegla lani 250 milijonov dinarjev celotnega dohodka. “ R. B. Ena izmed tem, o katerih je tekla beseda na srečanjih samoupravljavcev v sedemnajstih organizacijah združenega dela, krajevnih skupnostih, samoupravnih interesnih skupnostih ter družbenopolitičnih organizacijah in institucijah, je bila vzajemnost in solidarnost v odnosih med temeljnimi organizacijami združenega dela. V razpravi, organizirali so jo v organizaciji združenega dela Donit v Medvodah, je sodelovalo kakih 40 »govornikov« -iz podjetja in drugih organizacij. V Donitu so s samoupravnim sporazumom združene štiri temeljne organizacije združenega dela s skupno 1000 zaposlenimi in skupnim, za letos planiranim celotnim dohodkov 362 milijonov dinarjev. Kaj pomeni solidarnost v odnosih med TOZD v Donitu, kaj o tem sodijo delavci v tej tovarni? Solidarnost, tako so nam odgovarjali delavci v Donitu, je za nas predvsem tisti uravnalec gospodarskega uspeha posamezne temeljne organizacije v celotnem podjetju, ki sleherni temeljni organizaciji zagotavlja relativno enakomerno gibanje poslovnega uspeha, torej brez velikih pretresov, vzponov ali padcev v dohodku. S tem pa je tudi slehernemu zaposlenemu v Donitu zagotovljena socialna varnost, čeprav katera od TOZD, denimo, posluje s slabšim uspehom kot druge. LJUDEVIT PEVEC: Solidarnost zmanjšuje nihanja poslovnih uspehov posameznih temeljnih organizacij in preprečuje slabe vplive strmih dvigov in padcev poslovne uspešnosti ZDRAVKO FIC: Znatno večja samoupravna aktivnost novo oblikovanih samoupravnih organov in tudi večine delovnih ljudi v naši tovarni je osnova ne le za zdrave odnose med delavci posameznih TOZD, pač pa pomaga krepiti tudi samoupravno zavest V SREDIŠČU POZORNOSTI UGOTOVITVE, MNENJA IN STALIŠČA • UGOTOVITVE, MNENJA IN STALIŠČA • UGOTOVITVE, MNENJA IN STALIŠČA • UGOTOVITVE O MATERIALNEM STANDARDU DELAVCEV Z NAJNIŽJIMI OSEBNIMI DOHODKI SAMOUPRAVNO SPORAZUMEVANJE O MERILIH ZA USMERJANJE DELITVE DOHODKA IN OSEBNIH DOHODKOV Vprašanje, kako deliti osebne dohodke, je v središču pozornosti delavcev in družbenopolitičnih organizacij že več let. Pri nas si, kot vemo, prizadevamo za uveljavitev načela delitve po delu (za približno enako delo in enak delovni učinek približno enak osebni dohodek). Toda uresničenje tega načela v praksi zaostaja za hotenji. Zakaj? Večina teoretikov povsem utemeljeno meni, da je dohodek v našem ekonomskem sistemu rezultat skupnega dela delavcev v temeljnih organizacijah združenega dela in celotnega družbenega dela — sedanjega in minulega. Včasih je celo rezultat ugodnih in naravnih razmer. Zaradi tega so osebni dohodki delavcev v nekaterih TOZD odvisni ne samo od dela, temveč tudi od teh ugodnih ali monopolnih tržnih razmer. Tako dosežen dohodek onemogoča uresničitev načela delitve po delu med gospodarskimi panogami. Na uresničenju omenjenega načela vpliva pozitivno ali negativno še veliko okoliščin v sami TOZD, denimo raven samoupravnih odnosov, tehnična dehtev dela, sistem in metode merjenja delovnih rezultatov itd. se najpogosteje omenjajo poprečni in najnižji osebni dohodki, znatno manj pa razpravljamo o najvišjih. Poprečni osebni dohodki so kot izhodišče za opredehtev najnižjih in najvišjih vsekakor najpomembnejši, ker vsako poprečje praviloma smemo šteti za veljavno, splošno in objektivno zakonitost kateregakoli pojava. Najnižji osebni dohodki so znatno manjši od poprečnih, najvišji pa znatno večji. Čim večji je razpon med obema vrstama ekstremnih dohodkov, tem večje so socialne razlike med kategorijami delavcev, ki imajo takšne osebne dohodke. Občutne socialne razlike razvrščajo prebivalstvo na siromašne in bogate. In obratno, majhne razlike med ekstremnimi dohodki ustvarjajo določeno stopnjo enakosti (uravnilovke) med ljudmi. POMEN OSEBNIH DOHODKOV Osebni dohodki predstavljajo zelo občutljivo problematiko, ki v vseh družbenoekonomskih sistemih vzbuja posebno pozornost najširšega kroga ljudi in institucij. V ekonomskem smislu so pomembni zato, ker so praviloma glavni vir sredstev za preživljanje in za zadovoljevanje drugih potreb večine delavcev. Višina osebnega dohodka, ki ga posamezni delavec doseže v delitvi, mu določa raven osebne porabe in v marsičem tudi status v delovni skupnosti in v širšem družbenem okolju. Osebni dohodki imajo tedaj tudi družbenopolitični pomen. V okviru pojma materialni standard" je mogoče razpravljati o raz-ličnih pravicah delavcev, toda v praksi ga najpogosteje istovetimo z višino osebnih dohodkov. Za statistične in druge potrebe razvrščamo osebne dohodke po višini v kategorije. V praksi NAJMANJŠI (MINIMALNI) OSEBNI DOHODKI Spodnjo mejo najnižjega osebnega dohodka urejamo z zakonom že od leta 1965 dalje. Minimalni osebni dohodek je bil določen polnih pet let (od 1965 do 1970) z zveznim zakonom, in sicer kot stalen znesek, kije, če so bili izpolnjeni določeni pogoji, veljal kot spodnja meja najnižjih osebnih dohodkov v vseh delovnih organizacijah. Republike so bile pooblaščene, da smejo predpisati višje minimalne osebne dohodke od tistega, ki ga je določil zvezni zakon. Vendar to pooblastilo ni bilo izkoriščeno vse do leta 1970, ko je SR Slovenija prvič določila s svojim zakonom nekoliko višji minimalni osebni dohodek od zveznega. Omeniti je treba še to, da so inflacijski tokovi narekovali dokaj pogoste korekture (nominalno zviševanje) minimalnega osebnega dohodka, ki je bil določen kot fiksni znesek. Od leta 1973 je v skladu z ustavnimi spremembami celotna problematika osebnih odhodkov v pristojnosti republik in pokrajin. Z- zakonom o najmanjšem osebnem dohodku v SR Sloveniji (Ur. 1. SRS, št. 17/73) je določeno, da le-ta znaša 45 % poprečnega, na polni delovni čas preračunanega osebnega dohodka zaposlenih delavcev v republiki v minulem letu. V spodnji tabeli je prikazano gibanje višine najmanjših (minimalnih) in poprečnih osebnih dohodkov v Jugoslaviji in Sloveniji v zadnjih petih letih. SFRJ Najmanjši in poprečni OD Slovenija Leto najmanjši OD poprečni OD najmanjši OD poprečni OD 1969 300 990 300 1149 1970 400 1173 500 1376 1971 500 1432 500 1643 1972 500 1676 500 1936 1973 — . 1944 871 2241 Vir: Zakon o minimalnih OD, zakon o najmanjšem OD, v Sloveniji, Statistični pregled Slovenije. Razmerje med najmanjšimi in poprečnimi osebnimi dohodki v SFRJ je med 1:2,9 in 1:3,3. V Sloveniji so bile te razlike še večje kot v SFRJ zaradi večjih poprečnih osebnih dohodkov. Indeksno razmerje je bilo med 1:26 in 1:3,8. S citiranim zakonom smo v Sloveniji bistveno zvi-šali najmnajši osebni dohodek tako, da je z njim po vsej verjetnosti že mogoče kriti pomembnejše izdatke življenjskega minimuma. V praksi se je že uveljavila uporaba pojma .poprečni osebni dohodek" (v letu 1973 je znašal v Sloveniji 2241 din). Iz zakona o najmanjšem osebnem dohodku v Sloveniji poznamo še pojem ..Najmanjši osebni dohodek" (v letu 1974 znaša 1008 din). V sindikalni listi je govor o „najnižjem neto osebnem dohodku", ki naj bi znašal najmanj 60% poprečnega mesečnega neto osebnega dohodka na zaposlenega v SR Sloveniji v minulem letu. Višina tega dohodka bi znašala v letu 1974 najmanj 1345 din, če bo predlog sindikatov vključen v samoupravne sporazume. V dnevnem tisku pa srečujemo v zadnjem času tudi različne predloge o višini najnižjega osebnega dohodka, ki naj bi znašal 1400 oziroma 1500 din. KAKO DELAVCI OCENJUJEJO SVOJ STANDARD? V raziskavi o SOCIALNI POLITIKI delovnih organizacij so bila med dmgim zbrana nekatera mnenja delavcev o materialnem standardu. Anketirani so bili le tisti delavci, katerih osebni dohodek je v času anketiranja znašal 1000 din ali manj. Zanimalo nas je, kako ti delavci ocenjujejo svoje življenjske razmere (materialni standard). Po starostih anketirancev smo dobili naslednje dogovore: Kako ocenjujete svoje od 15 Starost anketirancev v letih od 25 od 35 nad popreč- življenjske razmere? do 25 do 35 do 45 45 no — zelo dobre 8,6 — — , — 3,4 — dobre 31,0 19,3 17,7 14,3 22,6 — zadovoljivee 32,8 34,6 50,0 46,5 39,7 — slabe 15,5 23,0 17,6 14,3 17,1 — zelo slabe 10,4 7,7 — •7,1 6,9 — ne vem 1,7 15,4 14,7 17,8 10,3 Pri najmlajši skupini delavcev je znatno več ugodni ocen kot pri starejših delavcih. Večjo kritičnost pri starejši populaciji je mogoče razlagati s tem, da jih je relativno več poročenih kot mlajših ter da imajo starejše otroke in s tem tudi večje izdatke. Starost delavcev torej lahko uvrščamo med pomembnejše dejavnike pri ocenjevanju življenjskih razmer. Osnovni kriterij pri izboru vzorca delavcev, ki jih tukaj obravnavamo, je bil njihov osebni do- hodek (do 1000 din na mesec). Upoštevaje navedeni kriterij smo dobili v vzorcu populacijo, v kateri je bilo 88,4 % delavcev z nedokončano ali z dokončano osnovno šolo in le 11,6% s poklicno ali srednjo strokovno šolo. To je vsekakor pomembna ugotovitev, ki nakazuje močno povezanost med nizkim osebnim dohodkom in nizko izobrazbo. V drugih podobnih raziskavah je bilo doslej že večkrat ugotovljeno, da sta izobrazba in osebni dohodek v pozitivni korelaciji. Večina anketirancev (92,5 %) dela v proizvodnji. Ocene življenjskih razmer, ki jih tukaj navajamo, so torej v pretežni meri mnenja delavcev iz neposredne proizvodnje. Materialni standard družine je odvisen od osebnih in drugih dohodkov vseh njenih članov. Opredeliti ga je mogoče v obliki poprečnega mesečnega dohodka na člana družine. Upoštevaje ta kriterij pa smo razvrstili obravnavane delavce v ustrezne skupine, ki smo jih potem križali z ocenami življenjskih razmer. Pričakovali smo, da se bodo delavci z višjim dohodkom na člana družine opredelili za ugodnejše ocene. Vendar se pričakovanja niso v celoti uresničila. Videti je, da so bila vrednotenja življenjskih razmer pod močnim vplivom lastnih osebnih dohodkov. PREDLOGI ZA IZBOLJŠANJE STANDARDA ' Nizek osebni dohodek je vsekakor zadosten razlog za vprašanje, kako doseči večji osebni dohodek in s tem boljši standard. Zaradi tega smo zastavih delavcem vprašanje: „Kako bi po vašem mnenju delovna organizaja lahko pomagala pri izboljšanju standarda? “ Večina vprašanih delavcev meni, da bi jim podjetje lahko izboljšalo standard v prvi vrsti s povečanjem osebnih dohodkov. Od prvih treh izbranih rešitev — višji osebni dohodek, posojilo, šolanje — sta prvi dve izrazito Raziskovalni center za sd’ moupravljanje pri republiškem svetu Zveze sindikatov Slove nije je leta 1973 v dogovoru z republiškim sekretariatom z« zdravstvo in socialno varstvo, republiškim zavodom za zflr poslovanje in republiško skup’ nostjo otroškega varstva izve* del raziskavo o socialni poli’ tiki delovnih organizacij. ” Rezultati raziskave so objaV' Ijeni v petih zvezkih zbirke Javno mnenje pod skupnim naslovom »SOCIALNA POLITI' KA«. Glede na to, da je področje socialnega delovanja v delov* nih organizacijah izredno ob; sežno, smo se v raziskavi usmerili na tiste temeljne ozi' roma najsplošnejše pogledv. ki prihajajo do veljave v veči' ni delovnih organizacij in od katerih sta v pretežni meri od' visna socialna varnost in po' ložaj delavcev. To so: finan* ciranje družbenega standardd' materialni standard delavcev z najnižjimi osebnimi dohodki' zdravstveno zavarovanje W varstvo, pokojninsko in invd’ lidsko zavarovanje, varstv0 pri delu, stanovanjska politi' ka, zaposlovanje, izobraževd' nje, nočno delo, družbeno vai" stvo otrok ter rekreacija in re' gresiranje oddiha delavcev. Prepričani smo, da nas bodj| ugotovitve in spoznanja o nosi dosedanji praksi na tem ■»h Pte •'h Pti; "ji Pij dročju v marsičem opomnili kako zasnovati svojo bodoč0 politično akcijo! % ODGOVOROV KAKO IZBOLJŠATI STANDARD? tej 100 90 80 70 60 50 40 30 20 10 Po; j* bu( h,, in S i r 7,5 ZVIŠATI OD DODELITI KREDIT OMOGO- ČITI ŠOLANJE BOLJŠE DELOVNO MESTO VIŠJO KVALI- FIKACIJO PODELITI PODPORO ne^ U; materialni in neposredni. In ravno zanje se za- zanimivo je se to, aa so se Slovenci oPr^j0i vzema večina anketiranih delavcev. Ti odgovori prvi vrsti za višji osebni dohodek in Pos0J |j večina vetrna aiuiciuamu ueiavuev. n uuguvun r..........— — J ---------—---------— — r- so razumljivi: očitno je namreč, da delavci želijo lavci drug‘h narodnosti (v obravnavani P°f >. -čimprejšnje materialne rešitve življenjskega standarda, vendar predvsem kot višji osebni dohodek za opravljeno delo in ne kot podporo! jih je šestina) pa se v relativno znatno M *b, številu kot Slovenci zanimajo še za šolanj1 pridobitev višje kvalifikacije. je tf; 'Pl: % % ODGOVOROV ANKETIRANI Z NAJNIŽJIMI OD IMAJO. 100 90 80 70 60 50 40 30 20 10 78,8 50,0 30,8 26,0 RADIO PRALNI HLADILNIK TELEVI-STROJ ZOR MOPED NOVO AVTO MOTORNO POHIŠTVO KOLO NIČ OD NAVEDE! ;N^ Po v sin s« bi Pie Ša Sv? Sat ^O: Pe| Pa da b0 teh predmetov znatno k • - ................ - - - pa pride na približno enako število ank,^1' delavcev en avto, televizor in radio, kott0 Jjo poprečju za vse prebivalce Slovenije. ^ TEODOR51 j fe «41 Sindikati pozivajo k solidarnosti Zadnji potres, ki je prizadel širše območje celjske regije, je povzročil veliko gmotno škodo. Njene posledice bomo najhitreje in najbolj učinkovito ublažili s solidarno pomočjo vseh naših ljudi. Republiški svet ZSS v zvezi s tem poziva vse člane sindikata in njihove organizacije, naj izkažejo svojo solidarnost in pomagajo pri normalizaciji življenjskih razmer na območju, ki gaje prizadel potres. Njihova dolžnost je, da skladno z možnostmi tudi materialno pomagajo pri obnovi porušenih domov in obnavljanju stanovanjskih in drugih objektov. Republiški svet ZSS bo to storil takoj, ko bodo znani podatki o obsegu nastale škode. Zavzel pa se bo Judi za to, da bi bil čimprej izoblikovan družbeni dogovor o ustanovitvi solidarnostnega sklada za primer hujših naravnih ali drugih nesreč v SR Sloveniji in v državi. -mG SKLEPNE PRIPRAVE NA Vffl. KONGRES Organi sindikatov so na vseh ravneh že konstituirani po delegatskem načelu • Do septembra bodo pripravljeni predlogi dokumentov za Vlil. kongres ZSS, ki bo 7. in 8. novembra • Ivanka Vrhovčak imenovana za novega generalnega sekretarja, Ivo Miglič pa za pomočnika generalnega sekretarja RS ZSS Republiški svet Zveze sindikatov Slovenije se je v ponedeljek sestal na zadnjem plenarnem zasedanju pred počitnicami. Na seji, ki so ji kot gosti prisostvovali tudi Mitja Ribičič, Franc Šetinc in Beno Zupančič, je obravnaval več vprašanj, ki so ' Lunarnega zasedanja republiškega odbora sindikata delavcev , ^strije in rudarstva_____________ ■if Nočno delo žensk mora »ugasniti« tedna je bila 16. seja republiškega odbora sindi- v * * W tej .klavcev industrije in rudarstva Slovenije, ki je pre-v j del svoje pozornosti posvetila nočnemu delu žensk d^dustnji in rudarstvu. Naj dodamo, da je prišlo tudi sj^tetnembe v vodstvu RO, saj je dosedanji v. d. pred-in podpredsednik odbora Srečko Mlinarič preje i1.|n°Vo delovno dolžnost. Za novega predsednika RO it 1 u *zv°ijen dosedanji član predsedstva Vinko Šarabon 0. T0ZD ..Telefonija" v Kranju. iDjdečnem delu žensk je bilo zadnje čase že več zani-Prizadetih in tudi kvalificiranih razprav, vendar je Pteji Ponianjkanje konkretnejših premikov na bolje, Je Vsem v nekaterih industrijskih panogah, ki veljajo za Pljj e“. Razumljivo je, da sindikat ne more ostati ne-cejs . et. kadar gre za življenjske in delovne razmere pre-Ptav- ®a' števila njegovih članov. Zanimivo je, da v raz-Ve ° oblikovanju stališč in kriterijev RO sindikata de-Cv industrije in rudarstva Slovenije za ugotavljanje ^lev za uvedbo nočnega dela žensk ni bilo moč uf=otovitev 3- kongresa omenjenega sindikata v de-Djj, ^ 1971. Kongres je v programski osnovi sprejel ®*>je stališče: , let^ngres vztraja, da se postopoma ukine nočno delo ’n mladine in sodi, da je potrebno sprejeti tudi ukrepe, ki bodo delovnim organizacijam omo-bjj normalno ustvarjanje dohodka To velja še pose-Ojft a tekstilno industrijo. Kongres nalaga republiškemu ^ sindikata, da sproti obravnava problematiko kijjj6®9 dela žensk in mladine, da zaostruje kriterije pri soglasij za uvedbo nočnega dela ter da je po-^Isk - ^n t7-de lavo programov ukinjanja nočnega dela žensk krr, l. . a®* še zlasti pa da pred uvedbo nočnega dela o etično razpravljajo samoupravni organi in osnovne organizacije sindikata. Obenem s tem, ko odločno terja ukinjanje nočnega dela žensk in mladine, pa se kongres zavzema, da ga dotlej, dokler bo kot izjema še obstajalo, pravilno vrednotimo in ustvarjamo čim boljše delovne razmere za delavce v nočnih izmenah dela." Poudariti moramo, da so imeli razpravljavci na voljo studiozno zbrane podatke o omenjeni problematiki iz raziskovalnega centra za samoupravljanje pri RS ZSS, o katerih je še posebej spregovorila Vida Lotričeva. Zbrani podatki in ugotovitve so dokaj zgovorni in na svoj način dajejo prav — sicer na videz površnim ocenam — da nočno delo žensk nasploh obravnavamo bolj „z levo roko", brez pravih naporov, da bi res kaj ukrenili Skratka, da je večina „dejavnosti“ usmerjena v to, kako bi na papirju ugotovili in dokazali, da se res nič ne da spremeniti Na seji je dobilo polno podporo mnenje, da pri odpravljanju nočnega dela žensk nikakor ne gre zgolj za socialno ali „varstveno“ vprašanje, temveč bo, zaradi vse večjega pomanjkanja delavcev v Sloveniji delovna organizacija lahko kaj kmalu prišla do tega, da ji bodo „nočni delavci" ali delavke ušli na bolje. Sodeč po zaključkih seje, s katere poročamo, si bodo sindikati vztrajno prizadevali, da bi do 1977. leta'pri nas odpravili nočno delo žensk in mladine. RO je razpravljal še o osnovah in kriterijih za razporejanje delavcev TOZD in OZD na delo v tujini v okviru poslovno tehničnega in investicijskega sodelovanja ter za njihovo sindikalno in samoupravno organiziranje. Na dnevnem redu je bil še pregled stališč RS ZSS o delavskem turizmu in rekreaciji, valorizacija nadomestil osebnih dohodkov ob začasni zadržanosti z dela zaradi zdravstvenega varstva ter imenovanje članov iniciativnega odbora za organizacijo inventivne dejavnosti v Sloveniji L x Najprej: pomoč Brkinom (Ulovljen kraško-obalni svet Zveze sindikatov 0 Za razvoj Brkinov naj bi vsi delavci v Sloveniji prispevali najmanj pet dinarjev žbijij teden so se v Kopru f ttejj delegati iz sežanske in tali $o p ^ občin. Konstitui-titidj. kr^ko-obalni svet Zveze Pot^°v in tako uresničili ter v vsej,* hotenja javne razprave %djV 0snovnih organizacijah torp.a' Sežanski sindikati so ®i skui združili z obalnimi, da sn° reševali tiste proble-^apr s° regionalnega pomena. 5yeta 7 Sednika kraško-obalnega izvVe,Z.e sindikatov so dele-dosedaJ?: Tihomila Javorška, "e8a j predsednika obal-? Pod dualnega sveta Koper, ®ata. Predsednika Emila Sov- Predsednika ^Žana sindikalnega sveta 2a sekretarja kraško-,V4n MarUSVeta Pa je hil imeno-obai 0 Kren, dosedanji taj-' e8a sindikalnega sveta sejj^halni svet se je že na >: ‘ otil zelo zahtevne na-> oE? 80 ^hšče, naj ^ta n„<. i7le °rganizacije sin-^ n°sdke akcije „en delov- ni dan za razvoj Brkinov". S tem je kraško-obalni svet potrdil sklep vseh družbenopolitičnih organizacij južne Primorske; ta sklep pa pomeni, da bodo vsi delavci občin Sežana, Ilirska Bistrica, Postojna, Koper, Piran, Izola delali en dan za razvoj Brkinov. Osnovne organizacije sindikata prav te dni sprejmajo konkretne odločitve o pomoči Brkinom. Kraško-obalni svet je na svoji prvi seji sklenil poslati vsem osnovnim organizacijam sindikata v Sloveniji pobudo, naj bi v akciji za pomoč Brkinom sodelovali tudi delavci iz vse Slovenije, s tem , da bi vsak delavec prispeval za razvoj Brkonov najmanj pet dinarjev. Poleg tega so sprejeli stališče, naj bi repu-, bliški sindikati dosegli sprejem zakona, ki bi solidarnostne prispevke oprostil vseh družbenih dajatev ne glede na to, ali gredo 'ti prispevki iz osebnih dohodkov ali iz sklada skupne porabe. Na prvi seji je kraško-obalni svet sprejel še pravila delovanja ter imenoval 11 stalnih komisij, sprejel začasni finančni načrt in izvolil predsedstvo. M. TOMŠIČ povezana z izpopolnjevanjem organiziranosti slovenskih sindikatov in njihovimi pripravami na VIII. kongres, sprejel pa je tudi predlog družbenega dogovora o seznamih telesnih okvar in poklicnih bolezni. Člani plenuma so se seznanili tudi z ugotovitvami Centra RS ZSS za samoupravno sporazu-mevar.je o delitvi dohodka in osebnih dohodkov glede značilnosti dosedanjega sporazumevanja in najvažnejših dilem v zvezi z njegovim dograjevanjem. Ker pa se je republiški svet tokrat prvič sestal v „delegatski sestavi", razen tega pa so na seji ugotovili, da gradivo še ni bilo obravnavano v bazi, so se dogovorili, naj o ugotovitvah in predlogih Centra za samoupravno sporazumevanje razpravlja in sklepa predsedstvo RS ZSS, ko bodo o gradivu spregovorile tudi osnovne, občinske in medobčinske organizacije sindikatov, obvezno pa vse republiške sindikalne konference. PRED PIKO NA ,4“ „Vsi organi sindikatov in na vseh ravneh so se že konstituirali po delegatskem načelu. Ustanovljene so tudi vse republiške sindikalne konference delavcev posameznih dejavnosti, ki v bistvu že predstavljajo nove samostojne sindikate. To in praktične izkušnje iz delovanja najrazličnejših sindikalnih organov, še posebej pa republiškega sveta in njegovih organov, opozarjajo na to, da je treba dodati še piko na „i“ organizacijskemu izpopolnjevanju sindikatov. Na republiški ravni je v zvezi s tem potreben tudi dogovor o delitvi dela in pristojnosti med posamezne organe, še posebej pa dogovor o metodah bodočega delovanja," je v uvodni besedi med drugim poudaril organizacijski sekretar RS ZSS Slavko Grčar, ko je pojasnjeval spremembe in dopolnitve poslovnika o delu republiškega sveta ZSS in njegovih organov. ! O tem vprašanju so udeleženci plenarne seje razpravljali v prvi točki dnevnega reda. Soglasno so sprejeli predlog navedenega dokumenta, ki med drugim predvideva drugačno, z delegatskimi razmerji pogojeno sestavo predsedstva RS ZSS, ustanovitev izvršnega odbora predsedstva kot izvršilnega telesa, delno povečane pristojnosti predsedstva in slednjič uveljavljanje sporazumevanja o vseh vprašanjih kot osnovno metodo delovanja. Zato je po spremenjenem poslovniku za delo RS ZSS in njegovih organov možno s preglasovanjem sklepati le tedaj, če tudi v ponovljenem usklajevalnem postopku ne bi bila dosežena sporazumna rešitev. V nadaljevanju seje je plenum verificiral izvolitev novih članov predsedstva RS ZSS. Novo, 24-člansko predsedstvo sestavlja vseh 16 predsednikov republiških sindikalnih konferenc, 6 delegatov republiških odborov strokovnih sindikatov, po položaju pa sta člana predsedstva še predsednik RS ZSS in generalni sekretar. RAZREŠITVE IN IMENOVANJA V RS ZSS Dosedanji generalni sekretar RS ZSS Jože Globačnik je bil na majskem zasedanju zveznega zbora skupščine SFRJ izvoljen za predsednika odbora za družbeni in ekonomski sistem zveznega zbora. To odgovorno funkcijo bo opravljal poklicno. Zaradi tega je predsedstvo RS ZSS predlagalo republiškemu svetu, naj tovariša Globačnika razreši dosedanje dolžnosti, vendar s tem, da še naprej ostane kot koordinator delegacije slovenskih sindikatov v Skupščini SRS - član republiškega sveta. Plenum je predlog potrdil in se hkrati toplo zahvalil tovarišu Globačniku za njegovo dolgoletno in plodno delovanje v sindikatih. Prav tako na predlog predsedstva je plenum potrdil imenovanje dosedanje podpredsednice RS ZSS Ivanke Vrhovčak za novega generalnega sekretarja republiškega sveta. Hkrati je dosedanjega sekretarja revirskega komiteja ZKS iz Trbovelj tovariša Iva Migliča imenoval za pomočnika generalnega sekretarja RS ZSS, tovariša Slavka Bohanca pa za upravnika sindikalnih tečajev v organizaciji republiškega sveta ZSS. VIR. KONGRES ZSS BO 7. in 8. NOVEMBRA Naslednja plenarna seja RS ZSS bo predvidoma 10. septembra. Takrat se bodo člani republiškega sveta odločili tudi o kraju, v katerem bo VIII. kongres slovenskih sindikatov, sklican za 7. in 8. november letos. Tako so sklenili na tej plenarni seji in povedali, da se za organizacijo kongresa potegujejo Ljubljana, Maribor, Celje, Kranj in slovensko obalno območje. V razpravi o poteku priprav na bližnji kongres slovenskih sindikatov pa so člani plenuma ugotovili, da potekajo po predvidenem programu. Ne glede na to pa je plenum priporočil, da je treba nadaljnje priprave načrtovati in voditi tako, da bi lahko gradivo za javno razpravo pred kongresom in osnutke sklepov, ki naj bi jih sprejel VIII. kongres, obravnavali tudi-v občinskih in drugih sindikalnih organih, predenjih bo republiški svet verificiral na svoji plenarni seji. Nasledhja bistvena pripomba, izrečena v zvezi s pripravami na VIII. kongres, pa je veljala temu, naj bodo vsa gradiva čimbolj strnjena, jasna in mobilizacijska. Še zlasti velja to priporočilo za vsebino poročila o delu RS ZSS med 7. občnim zborom in VIII. kongresom, za referat o nalogah sindikatov pri uresničevanju vodilne vloge delavskega razreda v naši družbi ter za vsebino statutarnega dogovora o organizaciji in delovanju sindikatov Slovenije. -mG S SEJE PREDSEDSTVA RS ZSS Izvršilni odbor predsedstva že imenovan Skladno s spremembami in dopolnitvami poslovnika o delu republiškega sveta ZSS in njegovih organov je predsedstvo republiškega sveta na seji minuli ponedeljek že imenovalo člane svojega izvršnega odbora. Člani tega telesa, ki bo opravljalo izvršilne funkcije predsed- stva, so: generalni sekretar RS ZSS Ivanka Vrhovčak, pomočnik generalnega sekretarja RS ZSS Ivo Miglič, Humbert Gačnik, Slavko Grčar, inž. Ivan Kukovec, Janez Tršan in Ivo Tavčar kot glavni in odgovorni urednik Delavske enotnosti. -mG V. Izravnal |»osv4*lovaliiH*a IIK VPRAŠANJE: 67. člen zakona o stanovanjskih razmerjih določa primere, ko lahko stanodajalec-organizacija združenega dela - odpove stanovanjsko pogodbo delavcu, imetniku stanovanjske pravice, če mu je ta organizacija dodelila stanovanje. Isti člen tudi določa, da v naštetih primerih ni mogoče odpovedati stanovanjske pogodbe imetniku stanovanjske pravice, ki je že dopolnil 10 let delovne dobe ali krajšo dobo, določeno v samoupravnem aktu. Zanima me, ali je pri tem mišljena vsa skupna delovna doba ali le delovna doba, ki jo delavec — imetnik stanovanjske pravice ima pri stanodajalcu. C. J. — Ljutomer ODGOVOR. Za razliko od prejšnjega zakona o stanovanjskih razmerjih, ki je določal, da ni mogoče odpovedati stanovanjske pogodbe nosilcu stanovanjske pravice, ki je 10 let ali krajšo dogovorjeno dobo uporabljal stanovanje, govori čl. 67 novega zakona o delovni dobi. Po citiranem členu je mogoče odpovedati stanovanjsko pogodbo imetniku stanovanjske pravice poleg splošnih razlogov tudi tedaj, ko mu preneha lastnost delavca v združenem delu iz tako imenovanih krivdnih razlogov (prenehanje dela po lastni izjavi, prene- hanje zaradi obsodbe za kaznivo dejanje, ki ima po samem zakonu za posledico izgubo statusa delavca v združenem delu, ali zaradi hujše kršitve delovnih obveznosti). Ta določba pa ne velja za imetnika stanovanjske pravice, ki je dopolnil 10 let delovne dobe ali krajšo delovno dobo, določeno s splošnim aktom stanodajalca. Iz tega določila je mogoče povzeti, da gre za skupno delovno dobo in ne morda le za tisto, ki jo nekdo dopolni pri stanodajalcu. Drugi pogoji.ali morebitna krajša delovna doba so lahko določeni v splošnem iktu organizacije združenega dela. Nedvomno je novi zakon pravičnejši in upošteva vsaj posredno delavčev prispevek oziroma minulo delo v širšem merilu in ne le v določeni organizaciji združenega dela. * -- M. UPUŽIC IVtjJFA S SEJE PREDSEDSTVA SVETA ZSJ: Opredelitev vloge sindikatov Minuli torek je predsedstvo Sveta ZSJ obravnavalo dokument o družbeni vlogi, nalogah in organiziranju sindikatov in zveze sindikatov, nato pa tudi dogovor o koncepciji Vil. kongresa ZSJ, ki bo zasedal v decembru letos. Zatem je bila na dnevnem redu razprava o aktivnosti sindikatov pri organiziranju javne razprave o predlagani ,.Osnovi skupne politike dolgoročnega razvoja SFRJ do leta 1985“. O stališčih, ki so se izoblikovala v tem delu razprave, bomo poročali prihodnjič. Uvodno besedo o dokumentu o družbeni vlogi, nalogah in organizaciji sindikatov in zveze sindikatov je imel podpredsednik Sveta ZSJ Dušan Bogdanov, ki je med drugim dejal, naj ta dokument služi kot podlaga za pripravo kongresov republiških in pokrajinskih organizacij sindikatov, pri izdelavi statuta Zveze sindikatov Jugoslavije in za pripravo dokumentov VII. kongresa ZSJ. Nato je Dušan Bogdanov govoril o tem, da so v javni razpravi, ki je bila v vseh republiških in pokrajinskih organizacijah sindikatov in zveze sindikatov, člani pokazali veliko zavzetost za nadaljnjo graditev in organizacijsko usposabljanje sindikatov za vlogo, ki naj jo imajo v novi fazi razvoja naše družbe, za to, da sindikat postane enotna in učinkovita organizacija delavskega razreda, ki bo delovala kot organiziran izraz njegovih interesov, pomemben dejavnik družbene integracije in odgovoren dejavnik razvoja sa- moupravnih odnosov v združenem delu in družbi. V tej fazi družbenega razvoja imamo pred seboj dve nalogi: prvič, da svojo vlogo, vsebino, delovne metode, oblike organiziranja in delovanja uskladimo z novim ustavnim konceptom sindikatov ter nalogami, ki jih je pred nas postavil X. kongres ZKJ, in drugič, da natančno določimo svojo družbeno vlogo glede na druge strukture ter opredelimo najvažnejše naloge sindikatov. To pa je predvsem boj za uveljavljanje neposrednega samoupravljanja, sistema pridobivanja, in delitve dohodka in osebnih dohodkov ter povezava posameznih delov združenega dela in družbenega dela kot celote, uveljavljanje načel solidarnosti in vzajemnosti. Ena glavnih skrbi sindikata mora biti tudi socialna politika. Sindikat se mora boriti, da vsa vprašanja s področja socialne politike postanejo sestavni del samoupravnega odločanja delavskega razreda. Predsedstvo Sveta ZSJ je dokument sprejelo, vendar je poudarilo, da naj bi za zdaj podrobneje obdelali vprašanje vloge sindikatov na ravni republik in pokrajin, republike in pokrajine pa naj se tudi same dogovorijo o organiziranju sindikatov in zveze sindikatov. Na seji so določili tudi koncepcijo VII. kongresa in se dogovorili o pripravah za VII. kongres ZSJ, ki bo zasedal v decembru letos. B.K. NA POL POTI Znano je, da so bila nerešena vprašanja s področja deviznega in zunanjetrgovinskega sistema dokaj dolgo vzrok ekonomskih in političnih problemov in sporov v gospodarstvu, med posameznimi deli delavskega razreda, področji in republikami. Močna državna centralizacija in delitev deviz je omogočila privilegiran položaj enim na škodo drugih. Instrumenti in ukrepi zunanjetrgovinskega in deviznega sistema so neenako prizadeli posamezne panoge gospodarstva in dele Jugoslavije; omogočali so velike zaslužke za tiste, ki so uvažali, v škodo tistih, ki so izvažali, hkrati pa niso spodbujali usklajenega nastopa naših proizvajalcev na svetovnem tržišču ter maličili ekonomske kriterije pa tudi družbene odnose. Šele lani je bi dosežen načelen dogovor republik in pokrajin o nekaterih temeljnih vprašanjih nadaljnjega razvoja zunanjetrgovinskega in deviznega sistema. Na podlagi tega dogovora je bio sprejetih več zakonov in ukrepov z namenom, da bi postale 'nosilke zunanje-ekonomskega sodelovanja proizvodne organizacije združenega dela. Vpeljali smo drseč devizni tečaj ob določenih odstopanjih od paritete in uporabi ukrepov Narodne banke in splošne ekonomske politike za njegovo ohranjanje. Lotevali smo se tudi mnogih drugih ukrepov ekonomske politike, da bi ustvarili možnosti za široko sprostitev ekonomskih odnosov s tujino, v skladu z razvojno politiko in plačilno-bilanč-nimi možnostmi države. Obenemšmo zmanjšali nekatere administrativne omejitve na področju deviznega in blagovnega režima, zaščitne politike, kooperacije in poslovnega sodelovanja s tujino. Vse to je omogočilo, da je tečaj dinarja v tujini sorazmerno trden, a s tem se je začel tudi proces uresničevanja njegove konvertibilnosti V gospodarskem sodelovanju s posameznimi deli sveta pa kljub temu pogosto nastopamo neorganizirano, na primer pri uvozu licenc, patentov, opreme in tehnologije. To vodi k preveliki tehnološki odvisnosti našega gospodarstva od tujih podjetij in svetovnih cen in tako otežkoča integracijo in delitev dela v Jugoslaviji Potemtakem zapostavljamo in premalo spodbujamo lastne znanstvene raziskave, lastne patente in licence, novatorstvo in racionalizatorstvo. Naše organizacije poslujejo, razumljivo, tudi v drugih državah, ustanavljajo svoje proizvodne in druge enote zunaj države. Pogosto prihaja do nenadzorovanega izvoza družbenih sredstev, do privatizacije, priča pa smo tudi primerom obravnavanja delavcev kot „delovne sile“ v poslovanju s tujino, kar krni ugled naše države zlasti v državah v razvoju. Zato je naloga komunistov v samoupravnih, družbenih in državnih organih, da ob upoštevanju ekonomskih in družbenih sprememb v svetu ter njihovega vpliva na naše gospodarstvo še naprej snujejo aktivno strategijo našega vključevanja v mednarodno delitev dela ter širokega sodelovanja v mednarodni menjavi z vsemi državami, predvsem še z neuvrščenimi in z državami v razvoju. To je tudi osnova za skupno dolgoročno politiko razvoja države in ekonomskih odnosov s tujino. Le s takšno politiko odprtosti naše družbe in gospodarstva do sveta je mogoče zagotoviti nenehno širitev ekonomskega sodelovanja z državami v svetu v obojestranskem interesu in na enakopravni podlagi. Razumljivo pa je, da moramo hkrati s tem zagotoviti tudi učinkovito evidenco nad družbenimi sredstvi, s katerimi razpolagajo organizacije v tujini, ter preprečiti privatizacijo družbene lastnine ter druge nesocialistične pojave v tem poslovanju. V. O. • SRBIJA Stanovanja za delavce Do konca letošnjega leta se bo'2350 delavskih družin v Beogradu vselilo v nova stanovanja. Prihodnje leto pa naj bi bilo dokončanih več kot 1900 delavskih stanovanj in več tako imenovanih hotelov za samce s skupno 1500 posteljami. Planirajo, da bi v naslednjih desetih letih iz sklada solidarnosti zgradili še 15.000 stanovanj za delavce. Kako deluje »po novem« skupščina SFR J S tem da je skupščina SFRJ po ustavi „organ družbenega samoupravljanja in najvišji organ oblasti14, so v glavnem opredeljene tudi njene obveznosti. Tako zvezni zbor odloča o zadevah, ki so izključno v pristojnosti zveze, medtem ko zbor republik in pokrajin obravnava vprašanja, ki zadevajo interese vseh delov jugoslovanske socialistične in samoupravne skupnosti. Zbor republik in pokrajin bo v prihodnje usklajeval večino tistih vprašanj, ki so jih doslej usklajevali v ZIS in njegovih medrepubliških komitejih. Natančna razmejitev pristojnosti zborov omogoča odločanje pretežno v enem zboru, ali točneje, zbori bodo v prihodnje v glavnem sami razreševali probleme, ki sodijo v njihovo pri-. stojnost. Skupščinski zbori imajo enakopravne prostojnosti samo v nekaterih vprašanjih, na skupnih sejah pa volijo predsednika republike, proglašajo predsedstvo SFRJ, volijo in razrešujejo predsednika in podpredsednika skupščine in sprejemajo poslovnik o skupnem delu. Zaradi specifičnosti zbora republik in pokrajin se bodo v mnogih razpravah pojavljala enaka vprašanja. Ustava ha primer daje zveznemu zboru pristojnost, da sprejema proračun fe- deracije, zbor republik in pokrajin pa je dolžan določiti skupen obseg izdatkov federacije za vsako leto. Zvezni zbor odloča na seji z večino glasov. Zbor republik in pokrajin sprejema sklepe mnogo bolj zapleteno. O pretežni večini zakonov in drugih aktov, ki so v pristojnosti tega zbora, se bodo morale poprej izreči vse republiške in pokrajinske skupščine. Na osnovi njihovega soglasja bodo v zboru oblikovali predlog, ki ga bodo nato znova poslali vsem skupščinam v potrditev. O sklepih, za katere je potrebna soglasnost vseh republiških in pokrajinskih skupščin, bodo v zboru republik in pokrajin glasovali po delegacijah. Sklep pa bo sprejet, če se bodo zanj izrekle vse delegacije. V primeru, da vse skupščine nanj ne bodo dale soglasja, gre pa za sklep, ki ga ni mogoče odlagati, bo ZIS predlagal predsedstvu SFRJ, da sprejme zakon o začasnih ukrepih. O takšnem zakonu pa se ne glasuje več po delegacijah. V. O. BiH 32.000 novih delovnih mest V prvih treh mesecih je dobilo v Bosni in Fler-cegovini delovne knjižice več kot 32.000 delavcev oziroma 4,6 % več kot v enakem času lani. Pričakujejo, da se bo povečano zaposlovanje nadaljevalo tudi v prihodnjih mesecih. Čeprav je število novih delovnili mest relativno veliko, pa je bilo v BiH v prvih treh mesecih registriranih več kot 60.000 oseb, ki so iskale zaposlitev, oziroma 20 % več kot lani v tem času. Do povečanega števila nezaposlenih je prišlo zaradi manjšega zaposlovanja v tujini in večjega ~ pritiska vaškega prebivalstva na zaposlovanje v industriji. Na delo v Nemčijo je letos odšlo iz Bosne in Hercegovine samo 250 delavcev. MAKEDONIJA Zastoj v gradbeništvu Oprostite, ali ste vi mogoče nudist ...? Ne, le na 30-odstotno podražitev tekstilnih izdelkov se pripravljam ...! I. ANTIČ Če makedonsko gradbeništvo ne bo kmalu dobilo betonskega železa, bo skoraj zagotovo nastopil popoln zastoj v gradbeništvu te republike. Potrebe makedonskega gradbeništva po tem materialu krije v glavnem zeniška železarna, vendar pa jim ga ne pošilja dovolj, ker ima tudi druge obveznosti. Pomanjkanje betonskega železa na domačem tržišču je posledica premajhnih zmogljivosti domačih železarn, izvoza na inozemski trg ter zelo majhnega uvoza za jugoslovanske potrebe. 1 ■ ■ I ■ ■ : ■ a ■ TE DNI SO REKLI ■ i MARIJAN CVETKO'** i a 3 predsednik zveznega o OP.lC I* državljanov smo šele n° Menim, da večje števil0 ne samo P°?a!jje dvomi v uspeh te ak°|j nov spominjajo, da v pie® dobne akcije niso bn , uuone aKciie nisu ^ :n Pri tem pa ne upo«^ S da so se po 21. seJf.P^jta^ ZKJ in pisma tovansa jpc družbenopolitični o01' precej spremenili. IZ NAŠE DRUŽBE M— Velika solidarnostna akcija za gradnjo slemenske ceste čez Brkine • Delavci v šestih južno-primorskih občinah bodo prispevali enodnevni zaslužek • Koordinacijski odbor za pomoč Brkinom poziva prek občinskih sindikalnih svetov k pomoči tudi druge delavce v Sloveniji ^kini, slabo razvito ob-? cle» ki se razteza severo-11 °ino od ceste Kozina-; tja do Vremske doline, je jj.'? NOB ogromno prispevalo, it občutilo tudi teror oku-S*0ria. Po osvoboditvi so ostali ») nekako pozabljeni, slabo »l fazviti in ljudje so se dolga i«’a odtod izseljevali. Na 535 J .tratnih kilometrih površine ti! {,1 ^nes le 14.690 ljudi, pretil j tiSočev manj, kot jih je tod pred leti. V velikih vaseh, jj^je bilo nekoč po dvesto, ^ l° Prebivalcev, jih je danes le a t>ekaj deset in v glavnem so ’> ,.starejši ljudje, ki le s težavo l j na zemlji. Zato so polja (i^čena, propadli so nekoč 01. 0 znani nasadi jabolk, s kate-f; y'80 Brkinci zalagali velik del in hiše so osamele iif Spadajo. ] .Jomačini ne drže J ^ŽEM ROK-SAMI PA Legane zmorejo! ^ako Brkinom pomagati, da ^vili iz zaostalosti, da bi ^ °stajali na plodni zemlji, '|Je včasih dajala toliko pri-‘ 0v- Sežanska in ilirsko- - občina, na področju Brkini ležijo, si zlasti leta prizadevata, da bi i to „odtrgano“ zemljo s ^ okolišem. Za to si pri-YVaj° tudi prebivalci sami. tj,. 2adnjih nekaj letih so , s5rn s prostovoljnim delom opdspevki zgradili precej Fj!,al^trov cest pa tudi asfal- obr jih nekaj. Tako so vasi tonkih Brkinov, do ka-frnQ. še pred kratkim ni bilo 4ile °^e Prih z avtomobili, do-^li^i^rirnerno povezavo z glav-r^d' Cestnimi magistralami. ri teh vasi odhajajo na ITopJ bližnje industrijske kraje, jSajQ pa se vračajo in de-113 zemlji. Domov se vra-So sj tUcli mladi. Na tak način pili v ^Nljenje med drugim ure-Otj. naseljih Slope, Brezovica, l>t(j0 'J*’ SHvje in Brezovo ^ Se te vasi so blizu glavne Kaj pa naselja v notranjosti Brkinov? Tam cestnih povezav še nimajo in do njih je dostop s kakršnimikoli motornimi vozili nemogoč. Zato ljudje od tod še odhajajo, zemlja je neobdelana, ker kmetje nimajo možnosti, da bi pridelke pripeljali na tržišče. BREZ CEST NI NAPREDKA ZA CESTE PA JE POTREBNA SOLIDARNOST Brkinom je potemtakem najprej treba pomagati s cestami, potem bo možno urejati tudi druge stvari. Najpomembnejša cesta, ki bi jo bilo treba urediti, je 30 kilometrov dolga povezava med Harjami v ilirsko-bistriški občini in Zavrhom v Vremski dolini, ki naj bi presekala Brkine od severa proti jugu. Imenujejo jo slemenska cesta, ker se bo vila po hrbtu Brkinov in povezala številne danes zaostale ih od sveta odrezane vasi. Za ureditev slemenske ceste je potrebno precej denarja. Če ' bi jo hoteli primerno usposobiti , za promet, potrebujejo 7 milijonov dinarjev, da pa bi jo spremenili v makadamsko regionalno cesto, bi bilo potrebnih okroglih 35 milijonov dinarjev. Občine tega denarja nimajo, čeprav so svoje pripravljene prispevati. S samoprispevki, ki so jih Brkinci dali že doslej veliko, te transverzale tudi ne bi mogli zgraditi. Zato so se po dolgih premišljevanjih le odločili dati pobudo, da bi del denarja za ureditev prve faze ceste prispevali delovni ljudje vseh južno-primorskih občin, to je občin Sežana, Ilirska Bistrica, Postojna, Koper, Izola in Piran. Delovni ljudje naj bi prispevali enodnevni zaslužek z delom ene prostih sobot. Na ta način bi zbrali 4 milijone 500 tisoč dinarjev, drugo, kar bo manjkalo, pa bodo delno prispevale občine, del pa naj bi zbrali z akcijo po vsej Sloveniji. Koordinacijski odbor za pomoč Brkinom — v njem so predstavniki vseh šestih južnoprimorskih občin — bo te dni pozval občinske sindikalne svete po Sloveniji, naj organizirajo pomoč za gradnjo brkinske slemenske ceste. Delavci po Sloveniji naj bi za cesto prispevali najmanj po 5 dinarjev. PRVI SO SE ŽE ODZVALI .. . V šestih južnoprimorskih občinah je te dni akcija za pomoč Brkinom že stekla. Prvi so se odzvali in pristah na prispevek v obliki enodnevnega zaslužka kolektivi: Mitol iz Sežane, Zavod za pogozdovanje v Sežani, Steklarna iz Hrpelj in uprava skupščine občine Sežana. Svojo pomoč so ponudili tudi mladinci, ki bodo za gradnjo ceste organizirali delovno akcijo, skoraj gotovo pa bodo pri gradnji sodelovali tudi pripadniki JLA. Ni mogoče dvomiti v uspeh akcije za pomoč Brkinom. Vsi pa se moramo zavedati, da gre za izpit solidarnosti, velik izpit, kajti Brkini so bili med NOB zibelka partizanstva na južnem Primorskem in zatočišče številnih partizanskih enot. Kdo bi mogel na hitro prešteti vse domačije, ki so bile med vojno požgane? Vasi, ki so se v trenutku pod rokami fašistov spremenile v kupe pepela? Na sto in sto domačinov, ki so po vaseh in zaselkih Brkinov delili vse, kar so imeli, s partizani, je bilo pobitih, ah pa so padli kot partizani. Tudi po vojni so Brkini dali svoj delež, kolikor je pač bilo v njihovi moči. Ljudje so od tod odhajah v bližnje industrijske kraje in na slovensko obalo ter s svojim delom prispevah k razvoju teh krajev. Zdaj naj bi jim ti kraji vrnili vsaj delček njihovega prispevka. Na Brkine pa naj bi se spomnih tudi delovni ljudje po Sloveniji. Brkinska cesta bo sprva makadamska. Do prve faze, kot pravijo usposobitvi do te mere, da bo sploh prevozna, jo nameravajo urediti do septembra BREZ BESED I. ANTIČ letos, ko bo v Brkinih proslava 30. obletnice ustanovitve okrožnega odbora OF. SVETLEJŠA PRIHODNOST Ko bo slemenska brkinska cesta urejena, se bodo nanjo lahko povezale tudi druge vasi, tako da bo dobilo izhodišče do glavnih cestnih magistral celotno območje. To pa pomeni pot do tržišča za kmetijske pridelke, pot do delovnih mest, razvoj izletniškega turizma, za kar imajo Brkini velike mož- PODOBE NAŠEGA Časa — Kako zastaviti akcijo, tovariš Tone? — Mislim, da ni potrebno ponovno razpravljati o načelih sprejetih družbenopolitičnih izhodišč, temveč je treba vložiti največji napor v to, da bomo ob posamičnih konkretnih vprašanjih čimbolj konkretni, predvsem pa konkretni pri opredeljevanju vodilne vloge delavskega razreda. To je treba jasno zapisati v glavni akcijski dokument. - In kakšna naj bo vsebinska preambula? — Mishm, da je nastala takšna ugodna situacija za nosti. To pomeni tudi pot do gospodarske rehabilitacij Brkinov, pot do vodovoda, električnega omrežja, do boljšega šolstva, zdravstvenega varstva in podobno. Najvažnejše pri vsem tem pa je, da se ljudem ne bo treba več izseljevati, temveč se bodo po delu lahko vračali domov. Brkinci so pridni delavci. Zdaj je zaposlenih okrog 3000 ljudi, če pa bi razvili obrate, ki deljujejo na robu Brkinov, spet dvignili kmetijstvo itd., bi našlo zaposlitev še veliko tistih, ki danes v domačih krajih ne najdejo dela. Razširitev obratov naj bi bil prispevek matičnih delovnih organizacij za Brkine. Gre predvsem za Plamo iz Podgrada, za tovarno v Ilirski Bistrici, za farmo Neverke v Pivki, Steklarno in tovarno Kovinar v Kozini itd. Razširiti bi bilo treba obrate, ki jih imajo ob vznočju Brkinov Mehano-tehnika, Delamaris in postojnski LIV. Vse to bo Brkincem dalo lepši jutrišnji dan! S. KAVČIČ lamo, drugo pa pustimo za pozneje. Res pa je že skrajni čas, in tako misli tudi Janez, da odpremo tudi nekatere načelne aspekte z vidika posameznih problemov. Dokler to ne bo rešeno, je vsaka analiza in sinteza situacije močno problematična. — Tako je! Tako misli tudi Štefan. Zato pa sem tudi predlagal obdelavo posameznih ključnih vprašanj, ne pa kompleksne problematike. Nujno pa je, da zelo natančno utrdimo vrstni red problemov in da damo vsakemu posameznemu od njih določeno težo, drugače se bomo vrteli v krogu. Nima smisla v sedanji situaciji iti v širino, ker se bomo tako samo izgubljali ... — A na kaj dati poainto pri vsej stvari? - Predvsem mislim, da so že bili storjeni nekateri ko- čijah. V ta boj so bili vloženi pomembni napori.. . - Ali se lahko reče, da uspešno premagujemo zatečeno situacijo? - Nikakor! Kakor je res, da so bili takšni napori res vloženi, tako je tudi res, da so bili izraz dela nekaterih požrtvovalnih posameznikov, ne pa izraz organiziranja aktivnosti naših delovnih ljudi. Mislim, da si ne smemo metati peska v oči in zamegljevati situacije, ampak si moramo natočiti, kot rečeno, čistega vina, če hočemo, da bodo stvari enkrat' za vselej jasne. Kajti dejstvo je, da obravnavane problematike še zdaleč nismo do kraja izkristalizirali... - Kako to mislite? — Namesto, da bi prišli stvarem do dna, jih fetišizi-ramo ali pa tako poenostavljamo, da to ni več ničemur podobno. Akcijsko trasiranje stvari dejanja, kakršne doslej še nismo imeli. Ta moment je vsekakor treba izkoristiti. Drugič pa mislim, da je treba iz vsega potegniti predvsem pozitivne elemente. Imamo vrsto nerešenih problemov, ki jih je npr. treba prav zdaj postaviti v prvi plan, ker so neodložljivega značaja. Skratka, akcijo je treba planirati na čimbolj optimistični platformi, sicer se nam bodo spet pojavljala vprašanja iz polpretekle prakse. Mislim, da je bilo dovolj besed o tem, kaj je kdo rekel in kdaj je kaj kdo naredil; treba je iti pred ljudi in jim spregovoriti čimbolj odprto. — Katere probleme, tovariš Tone, bi bilo še zlasti potrebno postaviti v prvi plan? — Za začetek bi bilo dobro, če bi izluščili iz celotne problematike kake tri, štiri kardinalne probleme, potem pa se z njimi vključili v splošen tok družbenih dogajanj. - Če dovolite, tovariš Tone, in če vas prav razumem, ste predlagali, naj se odločimo' za tri, štiri ključne probleme in te dobro obde- raki v smeri pozitivnega razvoja družbenih premikov tako v posameznih strukturah kakor tudi v sami bazi, kar nedvomno pogojuje pozitiven pristop k analizi akcijske situacije. Zato odločno plediram za pozitivni pristop k sttvari, se razume, s tem, da si natočimo čistega vina, preden gremo v akcijo. — Ne razumem! — Kaj ne razumeš? — Kaj ste mislili, ko ste rekli: „čistega vina“? — Predvsem mislim, daje treba opozoriti na pozitivne efekte tako naše globalne kakor tudi naše republiške in občinske politike, da bi lahko v neposredni konfrontaciji načel in prakse jasno videli, kako se v bazi realizirajo aktualni aspekti naše situacije. - Ali mi lahko pomagate s kakšno konkretno sugestijo? — Mislim, da se perma-mentno krepi boj, in to na različnih toriščih idejnega vpliva, za krepitev in za uveljavitev našega samoupravljanja ter proti tistim silam, ki stoje na nasprotnih pozi- — A koga vse, tovariš Tone, naj predvidimo za nosilce konkretne akcije? Predsedstvo, izvršni odbor, komisije ali še koga drugega? — Predsedstvo in izvršni odbor je treba razbremeniti vrste tekočih operativnih nalog in jih prenesti na komisije. Tak je bil sklep teh organov. Pa tudi komisije je treba razbremeniti vrste tekočih operativnih nalog in jih prenesti na konferenco. Tak je bil sklep komisij. Pa tudi... - Dovolite, tovariš Tone, da vas prekinem. Ali morda to ne pomeni, da nismo mi edina organizacija in da so tu še druge, ki so dolžne delati? ! — Da, to pomeni prav to! — Če vas prav razumem, je treba akcijsko zadolžiti še druge faktorje v občini za realizacijo, ne? — Ja, še vse druge odgovorne faktorje . .. — Vsi faktorji skupaj pa so odgovorni za ... — Tako je, tako je, vidiš, saj gre! Pa so mi rekli, da se zlepa ne boš ujel. Kako da ne!? VINKO BLATNIK PRED OSREDNJO SLOVENSKO PROSLAVO OB DNEVU BORCA V SEMIČU Belokranjske samoupravne razglednice Prihodnji četrtek, 4. julija, bo v Semiču skupna proslava vseh partizanskih ustanov, organov ljudske oblasti, kulturnih, gospodarskih in družbenih dejavnosti, tečajev in šol, ki so bile ustanovljene ali so delovale leta 1944 na osvobojenem ozemlju Bele krajine Skupina borcev Belokranjskega bataljona leta 1942 FRANC KOŠIR, prvoborec in predsednik občinskega odbora zveze združenj borcev v Črnomlju, mi je pred dnevi dejal: „Na slavje v Semiču bodo razen Belokranjcev prišli tudi nekdanji partizani in sedanji samoupravljavci iz vse Slovenije, in Bela krajina, poimenovana kot zibelka partizanstva, jih pričakuje z odprtimi rokami. Gre namreč za proslavo tridesetletnice slovenske državnosti, rojene v revoluciji in osvobodilnem boju; spomini na tiste čase pa so med našimi ljudmi še kako živi.“ Šel sem v Črnomelj in v Metliko, v obe belokranjski komuni, in nismo se pogovarjali o spominih, govorili smo o posledicah vsega tistega, kar se je pred tridesetimi leti dogajalo na tem koščku naše dežele. V beležnico sem si najprej zapisal: ..Osvobodilno gibanje je zmagalo, ker je partija vnesla vanj stare delavske moralne vrednote — od tovarištva in solidarnosti, do skromnosti in zavzetega dela za skupne interese - pa tudi vse izkušnje, pridobljene v bitkah za delavsko stvar. Nič nam ni bilo prihranjenega in nihče nam ni ničesar podaril. Pa vendar smo v zadnjem desetletju marsikje pozabili na delavske moralne vrline, in gonja za materialnimi dobrinami, ki jih zagotavlja potrošniška družba, se je uveljavljala kot začetek in konec družbenega nehanja. Ob Titovem pismu, novih ustavah in letošnjih kongresih Zveze komunistov smo se zbudili. Torej, če to drži, kaj smo doslej storili, da bi stare vrednote delavskega razreda, in delegatske izkušnje iz partizanskih časov zaživele v samoupravljanju? “ Najprej so mi pripovedovali o svojem gospodarskem razvoju. ROJSTVO BELOKRANJSKEGA DELAVSKEGA RAZREDA ING. MARTIN JANŽEKOVIČ, predsednik občinske skupščine v Črnomlju: „Pred vojno je bilo v obeh naših zdajšnjih občinah le 350 ljudi zaposlenih izven kmetijstva, od tega je bilo kakih 150 delavcev. Nekaj Belokranjcev je delalo v rudniku Kanižarica, opekami, livarni in v obrti. To pa je bilo tudi vse. Po vojni smo obnovili in razširili stare obrate in zgradili nove. Leta 1969 je bilo v Črnomlju zaposlenih kakih 3000 ljudi, zdaj pa jih je 4800. V minulih petih letih smo zagotovili večje investicijske naložbe, da bi delavce obdržali doma, kljub temu pa je še 7 % vseh čmomeljskih občanov začasno zaposlenih v tujini." Nekaj podatkov: Celotni dohodek gospodarstva v občini se je od 175 milijonov dinarjev v letu 1968 povečal na 568 milijonov dinarjev v letu 1973. Industrija je napredovala za 339 %, družbeno kmetijstvo za 250 %, gradbeništvo za 427 %, trgovina za 315%, obrt za 283%, usluž-nostna dejavnost pa za 499 %. V minulih petih letih so porabili za investicije 150 milijonov dinarjev, letos pa imajo v presoji in v realizaciji pomembne projekte, ki veljajo skoraj 190 milijonov dinarjev. Iskra v Semiču je v tem času na novo zaposlila 400 ljudi. V Vinici so zgradili tovarno za konfekcijsko proizvodnjo hlač, v kateri bo, delalo 300 ljudi, obrat Beti v Črnomlju je zaposlil 150 novih delavcev. V semiški Iskri dela zdaj kakih 1000 ljudi, v Beltu že 700, v kmetijski zadrugi in v Belsadu 130, v IMV 450, vrud- RADO VRLINIČ, tajnik občinskega sindikalnega sveta v Črnomlju niku in opekami Kanižarica 350, v Begradu 250, v Beti 180 in prav toliko v viniškem Novo-teksu. Vseh občanov je 17.000. „Pred petimi leti je bilo med našimi delavci komaj 20 % žensk. Takrat smo sklenili,' da moramo spremeniti strukturo proizvodnje in usmeriti investicije tako, da bodo dobile zaposlitev predvsem dekleta in ženske. Zdaj je med zaposlenimi že 48 % žensk." JOŽE MOZETIČ, sekretar občinskega komiteja Zveze komunistov v Metliki: „V naši občini pred vojno, -razen nekaj obrtnikov, sploh ni bilo delavcev. Zdaj je zaposlenih kakih 2500 ljudi, vseh občanov pa je 7200. Samo v metliških temeljnih organizacijah tovarne Beti dela skoraj 1000 ljudi, v Mimi peči, Dobrni in v Črnomlju pa še 500 delavcev. V metliški temeljni organizaciji Novoteksa je 200 delavcev, v Kometu, ki proizvaja žensko konfekcijo, 360, v kmetijski zadrugi 150, v transportnem grad% benem podjetju 300, v suhor-skem obratu IMV pa 150." Medtem ko so črnomaljske ženske do nedavnega z lučjo iskale delo in ga niso našle, pa je v Metliki prav* nasprotno. Delo iščejo moški in mnogi ga ne dobe. Od vseh zaposlenih je 60 % žensk. ,,Naša industrija je zelo enostranska, razvili smo pretežno tekstilno industrijo, ki se velikokrat Ubada z dokaj hudimi krizami, ki ima v povprečju zelo nizke osebne dohodke in kjer so zaposlene večinoma ženske. Dogaja se, da dekleta delajo le do poroke, potlej pa jih možje odpeljejo tja, kjer je moč najti zaposlitev za oba. Nekaj let smo iskali rešitve tega problema in lahko rečem, da smo jih že našli, vendar o podrobnostih ne morem govoriti. Naj povem le, da bo čez nekaj let dovolj dela za vse delavce v naši občini. Hkrati pa širimo in obnavljamo dosedanje organizacije združenega dela; samo v temeljni organizaciji Novoteksa so namenili za investicije 45 milijonov dinarjev." SAMOUPRAVA JE PREMALO DELAVSKA Delavski razred v Beli krajini je torej razmeroma še zelo mlad in rojeval se je v času, ko je v samoupravi veljalo načelo odločanja po predstavnikih in ko sta birokratska ter tehnokratska miselnost vse bolj dobivali veljavo. Ljudje so v tovarne prinesli drobnolastniška hotenja malih kmetov; v podjetju so delali za plačo in zavarovanje, doma pa za prehrano in kakšen dinar, ki ga je bilo moč iztržiti s kmetijskimi pridelki. Mnogi stari partizanski kadri so odšli iz Bele krajine in si zagotovili bel kruh drugje. Novih kadrov pa niso vzgojili toliko, kot jih potrebujemo. Ta ugotovitev velja tako za strokovnjake, kot za aktiviste. Pod vplivom splošnih razmer, ki so ohranjale mezdno miselnost med delavci in jo celo negovale, je tudi belokranjski proletariat obstal pred zaprtimi vrati, za katerimi se je dogajalo vse tisto, čemur smo takrat rekli samoupravljanje. Posledice teh razmer je čutiti še danes. RADO VRLINIČ, tajnik občinskega sindikalnega sveta v Črnomlju: „Nekateri pravijo, da ljudje še niso zreli za samoupravljanje in da pretežno razmišljajo o osebnih dohodkih. Po njihovem mnenju bi torej morali čakati, da bo človek dozorel. Resje, da smo doslej premalo storili za samoupravno izobraževanje in to napako v zadnjem času popravljamo, drži pa tudi, da se človek lahko nauči plavati samo v vodi. Zato smo se v sindikatih tako odločno zavzeli za uveljavitev ustavnih amandmajev na področju delavskega samoupravljanja. Zahtevamo neposredno odločanje delavcev in to zahtevo postopoma tudi uresničujemo." Seveda to ni lahko, še zlasti ne v tako imenovanih dislociranih obratih, ki so jim matična podjetja dala stare stroje in hkrati z njimi zagotovila, vsaj nekatera, neke vrste kolonialne odnose. -ING. MARTIN JANŽEKOVIČ: „Ob koncu lanskega leta smo v vseh teh obratih ustanovili temeljne organizacije združenega dela, delavska samouprava pa kljub temu ni zaživela itako, kot bi morala. Še kup negotovosti je zaradi zastarelih tehnoloških naprav, zavoljo kre-iditov, ki se včasih sprevržejo v prazne obljube, predvsem pa zaradi samoupravne nemoči, da bi delavci, organizirani kot samo-,upravna enota, sami odločali o delitvi lastnih sredstev in o pogojih dela." MAKS KOLEŽNIK, tajnik občinskega sindikalnega sveta v Metliki: , JJili so časi, ko je bil človek, ki je dobro mislil in ni gledal samo nase, ovrednoten kot ,4dealist“ in s to besedo so nekateri skušali povedati, da so stari časi minili in z njimi vred tudi odnosi med ljudmi, ki so bili izoblikovani v revoluciji. Delavsko gibanje v revoluciji je zmagalo in potlej je kar naprej zmagovalo; in vendar smo se pred kakima dvema letoma znašli v kotu družbe in prav malo je manjkalo, da nas niso iztisnili še iz tega kotička. Šele nova ustava in politična dejavnost, ki jo je spremljala, nam je zagotovila nove možnosti; vendar je vse to prizadevanje okrog uresničitve ustavnih določil podobno tisti godbi, v kateri se ljudje učijo igrati, in šele tedaj, ko bodo spravili skupaj prvo kolikor toliko uglašeno melodijo, bodo lahko govorili o izboljšanju njene kakovosti." KAJ STORITI, DA BI DELAVEC RES POSTAL SAMOUPRAVLJAVEC? Minili so časi, ko je bilo samoupravljanje dobro ovrednoteno, če so člani delavskega sveta v imenu delavskega razreda sklenili na svoji zaprti seji kaj posebno dobrega in za vse delavce koristnega. Pa tudi dejavnost sindikata in partije smo nekoč cenili le po vplivu, ki ga je imelo vodstvo te ali one organizacije na uprave podjetij, na centralne delavske svete, ki so o vsem odločali. Forumskemu načinu dela v samoupravi smo dodali še forumsko • dejavnost družbenopolitičnih organizacij. Zdaj pa morajo neposredno odločati delavci. Od tega, kakšne bodo te odločitve, je v marsičem odvisna usoda našega socializma. Torej morata sindikat in partija delovati med ljudmi, delavci pa morajo končno vendarle posvojiti svojo razredno organizacijo, kajti druge možnosti ni. Samouprava bo namreč le toliko naša, kolikor bomo v njej neposredno sodelovali. ANTON MARENTIČ, sekretar občinske konference socialistične zveze v Črnomlju: ,Zgodovinarji pišejo, da se je slovensko ljudstvo leta 1941 kot en mož uprlo okupatorju in domačim izdajalcem. Pa ni res. Bilo je potrebnega ogromno prepričevanja in pridobivanja slehernega posameznika za osvobodilno stvar. Prav tako, kot je nekoč partija pridobivala ljudi za odhod v partizane in za aktivistično delo, moramo zdaj pridobivati proizvajalce za delo v samoupravi." FRANC KOŠIR: „V mnogih delovnih kolektivih še vse preveč gledajo na svoje trenutne materialne koristi, premalo pa se zavedajo, da iz praznega klobuka ni moč ničesar deliti. Najprej moramo v tovarni ustvariti dohodek in potem ga bomo delili; pri tej delitvi pa moramo biti tolikanj preudarni, da ne bomo pojedli možnosti za naš jutrišnji boljši zaslužek." RAZREDNA ZAVEST JE ODVISNA OD DELAVSKE SAMOUPRAVNE MOČI FRANC ŠTEFANČIČ, predsednik sindikalne konference v Beltu, temeljni organizaciji združenega dela mariborske tovarne avtomobilov, je med drugim dejal: „V Beli krajini smo v njem letu marsikaj štorih zagotovili resnično dri* oblast v proizvodnji in nem življenju. V naši organizaciji se resda sreč1? s številnimi proizvodnimil! slovnimi težavami, org# pa smo se tako, da jih z eh' premagujemo. Imamo 22? upravnih informativnih " nih skupin. Samoupravnih ker tamkaj delavci odl° informativnih pa zato, kri vsaka informacija priti $ Stanku skupine do sleh£P delavca. Delovne skupi11* šiljajo svoje delegate v d£ svet, v tri osnovne sinih organizacije, ki smo jih ^ vili v obratih, in v sin1 Bela krajina bo trtek v Semiču z mi, kot zibelka Par%f :^ sprejela goste iz vse Cl Ob takih proslavah & spominjamo daljne Pree0/^ jaz pa sem pred dnevi * X s Belokranjci o sedanjo^ / ^ tako je moč mot°vi!l’Mh\ bo še treba postoriti’ .v tisto, kar ip bilo dob^ d'*, 1 živelo tudi v našem sa Ijanju. POKLICNO USMERJANJE MLADIH V ZASAVJU PREMALO RAZVITO Spoštovati dogovorjene norme V petek 28. junija - tako so nas obvestili na tiskovni konferenci — bo na izvršnem svetu Skupščine SR Slovenje podpisovanje „družbenega dogovora o nalogah pri oblikovanju in izvajanju kadrovske politike v Sloveniji/1 Medtem je 2C podpisnikov, kolikor naj bi jih pristopilo k temu dogovoru, to zavezujoče dejanje gotovo že opravilo. Družbeni dogovor o nalogah pri oblikovanju in izva-janju kadrovske politike v Sloveniji je sinteza široko so-°čenih pogledov in stališč v zvezi s kadrovsko politiko, Saj je razprava o tem, katere skupne norme naj začrta ta družbeni dogovor, trajala poldrugo leto. In seveda še dlje, de k temu prištejemo še čas pripravljanja občinskih družbenih dogovorov (in nekaterih medobčinskih) o kadrov-ski politiki, kakršne imamo zdaj že v skoraj vseh občinah. Omenjeni dokument je izraz teženj delovnih ljudi, samo-upravno in družbenopolitično organiziranih, da na razrednih osnovah, kot je to zapisano v dokumentih ZK, SZDL in sindikatov in seveda v skupščinski resoluciji o kadrovskih vprašanjih, ustvarjajo takšne družbene možati, v katerih bo možen vsestranski razvoj sposobnosti te ustvarjalnosti vseh delovnih ljudi, zlasti še mladine. Kar je zdaj zapisano kot družbena norma v tem doku-teentu, moramo poslej vnašati v življenje sleherne samoupravne skupnosti. Podpisnike družbenega dogovora zavrtane norme zavezujejo, da v skladu z njimi razrešujejo kadrovski primanjkljaj v rednem in dopolnilnem izobraže-tenju ob delu. Bojazen, da dogovor še ni izdelan, seveda M upravičena, saj ni nobenih razlogov, da ga ne bi mogli v bodoče še izpopolnjevati. Zlasti kar zadeva normiranje sankcij, kajti za tiste, ki bi dogovor kršili, so zaenkrat na v°ljo le moralnopolitične sankcije. Za sindikate, ki so tudi podpisnik tega družbenega dogovora, je ta čas nemara najpomembneje, da se njegove °rganizacije zavzemajo za usklajevanje občinskih druž-bonih dogovorov z republiškim družbenim dogovorom, . ^ se zavzemajo za konkretizacijo splošnih stališč, tako denimo glede ustvarjanja pogojev za izobraževanje ob delu, konkretizacijo določil o kadrovskem načrtovanju, |/ tetvarjanju pogojev za družbeno izobraževanje itd. Prav teko pa bi morala politična akcija sindikatov prispevati, da bodo svoje naloge na področju izvajanja kadrovske P°Utike opravljale tiste tehnološko, organizacijsko in družbeno najrazvitejše organizacije združenega dela, ki l*te republiški dmžbeni dogovor posebej določa naloge s Področja izobraževanja, znanstveno-raziskovalnega dela ter njihovih zahtevnejših kadrovskih funkcij. Prav od naj-tezvitejših OZD je namreč v marsičem odvisen uspeh za-£l1 rtane kadrovske politike na Slovenskem. 10 s. g. Več želja kot možnosti Te dni je zapustilo osnovnošolske klopi naširšem zasavskem območju najmanj 800 fantov in deklet. Čeprav se vsi še niso odločili, kam bodo usmerili svoj korak na poti k poklicem, je že očitno, da njihov interes za vpis v nekatere zasavske poklicne in strokovne šole upada. Prav to pa povzroča resne skrbi zasavskemu gospodarstvu, ki potrebuje vse več kvalificiranih kovinarjev, električarjev, strugarjev, orodjarjev, ključavničarjev in drugih usposobljenih ljudi. Ni mogoče reči, da služba poklicnega usmerjanja pri ljubljanski podružnici zavoda za zaposlovanje v Trbovljah ni pravočasno začela s svojim odgovornim delom, pač pa po vsej verjetnosti šole niso storile vsega, da bi mlade bolj usmerile v domače strokovne in poklicne šole. Po drugi strani pa je očitno, da tudi starši niso kdove kako naklonjeni klasičnim poklicem. Nekateri celo sodijo, da je treba poiskati vzrok za to tudi v sedanjem položaju kovinske in druge industrije v Zasavju, ki se srečuje z dokajšnjimi težavami. Značilnost letošnjega odlo- čanja mladih v Zasavju v zvezi z njihovimi poklici pa je želja, da bi se šolah v srednjih šolah. Največ zanimanja je za srednjo tehniško, ekonomsko šolo pa tudi gimnazijo in nekatere druge srednje šole. Vsekakor se bo letos vpisalo v te šole znatno več dijakov kot prejšnja leta. Znano pa je, da se vse zasavske srednje šole ubadajo s pomanjkanjem prostorov, zato bodo šole po vsej verjetnosti morale omejiti vpis novincev v prve razrede. • Posebno vprašanje, ki ga letos v Zasavju še ne bodo rešili, pa je, kako zagotoviti učna mesta otrokom, ki niso uspešno dokončali osemletk. Teh je najmanj 180 in za zdaj sme samo rudarski šolski center zasavskih premogovnikov sprejemati novince brez dokončane osnovne šole. Za šolanje na tej poklicni šoli pa ni pravega zanimanja, zato se bo bržkone večina vseh teh fantov in deklet odločila za zaposlitev, če bo našla primerna delovna mesta. Galerija v knjižnici Jeseni 1971. leta, ko so v središču Šaleške doline zgradih novo poslopje za knjižnico, so v galerijskih prostorih, ki so jih uredili v knjižnici, tudi že pripravili prvo likovno razstavo. Sprva so pripravili več razstav domačih likovnih ustvarjalcev, pozneje pa so se odločili še za organizacijo prebivalci Velenja, in del z motivi iz Šaleške doline. Že doslej so pripravili tudi več razstav, s katerimi se želijo kar nšjbolj aktivno vključiti v prizadevanja za likovno vzgojo občanov, zlasti še mladine. Letos se je v prostorih galerije velenjske knjižnice že zvrstilo 7 razstav, med drugim tudi raz- stavo del mariborskega akademskega slikarja Slavka Koresa. Ljubitelje likovnih umetnosti pa so v zadnjih mesecih presenetili tudi z razstavo plastik Toneta Svetine in akvarelov Smiljana Rozmana. Veliko zanimanje pa je vzbudila razstava del 46 članov likovnega kluba Delavske univerze „Djuro Salaj" iz Beograda. Velenjsko knjižnico obišče vsak dan najmanj 200 ljudi in veliko od njih si ogleda tudi likovno razstavo. Sicer pa so v Velenju organizirani obiski razstav dijakov srednjih in poklicnih šol iz Velenja ter učencev zadnjih razredov osnovnih šol iz Šaleške doline. Galerijske prostore pa želi vodstvo velenjske knjižnice še bolj izkoristiti. Med drugim so že povabili organizacije združenega dela iz Šaleške doline, naj javnosti pobliže predstavijo dosedanje dosežke, posebej pa tudi načrte za prihodnji razvoj. (vš) USPELA RAZSTAVA V prostorih SKK TAM Maribor - je bila pred dnevi tretja medklubska razstava črno-bele fotografije in barvnih diapozitivov, vsa sprejeta dela pa so bila nato razstavljena v avli instituta Tovarne avtomobilov in motorjev Maribor. Med delavci TAM je razstava zbudila veliko zanimanje, o čemer priča podatek, da si jo je ogledalo blizu 3.000 delavcev. Na razstavo črno-bele fotografije se je prijavilo 84 avtorjev, ki so poslali 951 fotografij. Od teh je komisija izbrala 100 umetniških fotografij. Na razstavo barvnih diapozitivov pa se je javilo 22 avtorjev s 477 diapozitivi. Od katerih je komisija izbrala za razstavo 81 diapozitivov. Na naši sliki: Marko Mladovan ' (FKK Nova Gorica): Odmor Center za 7500 učencev in slušateljev Sjju pripravljeno zemljišče za nove srednje šole - Skrajni čas za enoten gorenjski program in dogovor o zbiranju denarja ! teh?§0renjskih občinah so ^L|U letih zelo dobro po- h0gZa terežo osnovnih šol. S 5!° delovnih organizacij sralJj-j^Prispevka občanov so tecej * Veliko novih objektov, a te Pa preuredili tako, Področju na splošno . i -ali d. težav- Ob tem pa so fptevjjj 0raj povsem ob strani P^oji za srednje šole, nično šolo še enkrat večje od sprejetega števila učencev; tudi potrebe gospodarstva po teh kadrih so precejšnje in presegajo možnosti šole. SKUPEN PROGRAM RAZVOJA - NUJNOST aterih večina dela v FHe razmerah! Primanj-f e*ko£ Prostorov, delo pa i"I kojgia tU(li zastarela oprema. ,0 je r ,n° značilen primer za V - .ski center Iskra v Kra-odločbi sekretariata za uro prostora za Zapostavljanje skrbi za srednje šole je delno posledica tega, da odgovornost za naložbe ni bila sistemsko urejena, delno pa tudi tega, da gorenjske občine pri tem še niso uspele uskladiti svojih interesov in programov. Posamezni organi že vrsto let opozarjajo na nujnost, da Gorenjska dobi skupen program razvoja mreže srednjih šol, iz katerega bo jasno razvidno, kakšne šole naj bi na Gorenjskem razvijali in kje, po kakšnem vrstnem redu naj bi urejali pogoje njihovega dela in kako naj bi za to združevali denar občin in organizacij združenega dela. Takega programa ni precej "kov , r/. *uno z ucenci l. zaradi tega, ker ni dovolj pri-/1 jih je 240, od tega pravljenosti, da bi za posamez-*te] V tehn^ i^kiicuih šolah, 90 ne stroke razvijali le po en mo->' i.a> da ICn’te- Pripomniti pa čan center za vso Gorenjsko, 4 k. 6 Zanunanje za teh- ampak obstajajo močne težnje i/Se 'J1 NUltUrO prOaiuia *.a učencev, sedaj pa žutj n kar 680. Huda stiska )4>oij ua.'|Sakem koraku, saj ni kar 680. Huda stiska /sal tegih ^iinic, laboratorijev in flte^lje,rOSt0rov za učence in f a°te nima nobenih ; rJ%Q Zp telesno vzgojo in gojeni ž;°Stori šole bi bm po nepotrebnem podvajanju posameznih šol. Praktične posledice tega so se pokazale tudi pri prizadevanjih za graditev prostorov za šolski center Iskra. Čeprav je ta center odprtega tipa in izobražuje strokovnjake za vrsto delovnih organizacij, sta svojo pomoč Iskri zagotovili le občini Kranj in Tržič, med učenci pa jih je kar 40 odstotkov z drugih področij. Iskra vsaj sedaj, ko izvaja obsežne investicije v proizvodne objekte, ni sposobna sama prevzeti še stroškov graditve šole, ki so ocenjeni na 37 milijonov dinarjev. INTERESNA SKUPNOST NAJ BI ZBRALA POTREBEN DENAR Pred kratkim je o tem razpravljal sekretariat medobčinskega sveta ZKS za Gorenjsko in se odločil, da spodbudi najširšo politično akcijo za to, da se najhitreje ugotovi dejanski interes posameznih področij in dejavnosti za ta šolski center. Pod vodstvom Iskre naj bi ustanovili interesno skupnost, ki bi za center zbrala denar, zlasti nujno bi bilo takoj zagotoviti potrebno udeležbo za najetje bančnega kredita. Čimprej naj bi dobili tudi omenjeni program in po njem na enak način speljali še. ostale nujne naložbe. Ob ugotovitvi, da z graditvijo novih prostorov za srednje in podobne šole ne bo več mogoče odlašati, so v Kranju, kjer je teh šol največ, že pripravili zanje zemljišče in prvi zazidalni program. V ta program so vključeni: višja šola za organizacijo dela, ekonomsko-administra-tivni šolski center, šolska centra Iskra in Sava, center poklicnih šol raznih strok, delavska univerza in dijaški dom. Prostor zanje je določen na Zlatem polju med gorenjsko magistralo in cesto na Golnik. Vse te šole imajo sedaj 5300 učencev in. slušateljev, za leto 2000 pa je predvideno, da jih bodo imele najmanj 7500. Število gojencev v dijaškem domu naj bi se v istem času povečalo od sedanjih 450 na 1000. Po teh predvidevanjih naj bi zanje zgradih objekte s skupno površino nad 92 tisoč kv. m. Zazidalni program je zasnovan tako, da na osrednjem mestu kompleksa združuje vrsto prostorov, ki lahko služijo vsem šolam, kot so telovadnice, dvorana za proslave, knjižnica, delavnice, dijaški dom in igrišča. M. S. Minuli ponedeljek je prisostvoval seminarju vzgojiteljev slovenskih dijaških domov v Škofji Loki tudi predsednik ZKS tov. France Popit. Ko je govoril o nujno potrebni preobrazbi celotnega vzgojno-izobraže-valnega sistema, je med drugim dejal, da težak položaj dijaških domov opozarja, da problemov ni mogoče več reševati po stari poti. Zato bi bilo prav, ko bi vse krajevne skupnosti in organizacije združenega dela zastavile program, s katerim bi dale vsem otrokom enake možnosti za šolanje. Tovariš Popit se je zavzel za akcijo, ki bi jo morali voditi komunisti v sindikatih in aktivih mladih delavcev in s katero bi slovenske dijaške domove rešili iz sedanjega položaja. Kot je dejal Popit, so dijaški domovi bistvenega pomena v naših prizadevanjih za razreševanje sedanjega deficita delavske in kmečke mladine v visokem izobraževanju. Pri tem se je treba usmeriti k socialističnim samoupravnim oblikam, sindikatom, ki naj v delovnih kolektivih začnejo akcijo za gradnjo domov ... N. P. V MARIBORSKEM GLEDALIŠČU SPREJELI SAMOUPRAVNI SPORAZUM 0 MEDSEBOJNIH DELOVNIH RAZMERJIH Odraz velike politične zrelosti V soboto, 22. junija, je od 226 stalno zaposlenih v OZD SNG Maribor 197 prisotnih delavcev na zboru delovne skupnosti sprejelo samoupravni sporazum o medsebojnih delovnih razmerjih. Ob glasovanju je bil le en glas proti in tako so po oceni OO Z K, sindikalne organizacije, samoupravnih organov in samoupravnega delavskega nadzora v gledališču delavci izkazali svojo visoko politično zrelost. Tako so bili med drugimi 100 % zastopani na zboru delovne skupnosti baletni in operni zbor in so tudi takoj po zboru vsi podpisali izjave, da se strinjajo z določili v samoupravnem sporazumu. Prav tako so se člani gledališča na predlog tovarišice Sonje Blaževe odpovedali prispevku iz sindikalne blagajne za zaključni piknik in so znesek 2.260,00 din namenih kot pomoč prizadetim prebivalcem Kozjanskega ob potresu. Na zboru so tudi sprejeli protestno izjavo v zvezi s Stalnim slovenskim gledališčem v Trstu. M.B. Zakon o stanarinah velja že več kot leto dni, toda vse doslej ljubljanske občine še niso uspele izglasovati vseh odlokov o izločanju obratovalnih stroškov. V večini slovenskih občin so taksne odloke že uveljavili, v ljubljanskih, kjer je stanovanjski sklad starih zgradb precejšen in zato tudi vzdrževanje višje, pa tega nikakor ni mogoče rešiti. Nikakršna specifičnost mesta Ljubljana ne more biti opravičilo, da v ljubljanskih občinah ta zakon ni uveljavljen. Izločitev obratovalnih stroškov iz najemnin, ki jim vplivni Ljubljančani tako nasprotujejo, bi razen delnega reševanja sedanje zaostrene stanovanjske problematike prisilila stanovalce tudi k oblikovanju večje stanovanjske kulture. Predstavniki izvršnih svetov občinskih skupščin in iniciativnih odborov za ustanavljanje samoupravnih stanovanjskih skupnosti so skoraj soglasno zavrnili predlog stanovanjskega podjetja DOM, naj bi pereče razmere pri vzdrževanju stanovanjskih stavb vsaj delno omilili s sredstvi solidarnostnega sklada. To je prav, prav pa ni, da še naprej pri-, stajajo na regresiranje najemnin vsem tistim stanovalcem, ki bi lahko plačevali višje, pa jim jih zaradi birokratskega mletja načel in papirjev v občinskih pisarnah še vedno ni treba. A kdo bi vedel, zakaj tako? ! Pik MURSKA SOBOTA Skrb za ostarele občane V razpravi o programu socialne politike v Murski Soboti do leta 1980 so na seji komiteja občinske konference ZK med drugim ugotovili, da imajo 12,26 % prebivalstva starega več kot 65 let, medtem ko je republiško poprečje 8,9 %. Zato so se zavzeli za ureditev dveh domov počitka v Rakičanu in Lukovcih. Problematiko tega varstva bi morali obravnavati enotno v regiji. Opozorili so na več nerešenih vprašanj: tako pride na enega strokovnega delavca na tem področju 9100 ljudi, čeprav je po republiških merilih določeno, da se to število lahko giblje samo do 4500 prebivalcev. Ustrezno orodje — pol uspeha! 0b snovanju dveh pomembnih zakonov Samoupravljavci bodo kmalu dobili v roke še dve veliki možnosti oziroma orodji, s katerimi bodo lahko čistili samoupravljanje • vseh tujkov in neustreznih primesi Marsikatero oviro bodo preskočili z že uveljavljeno in seveda delovno samoupravno kontrolo — in, če to ne bo dovolj, ali če bi odpovedala, bosta tu: — družbeni pravobranilec samoupravljanja in — sodišča združenega dela. Zakaj nov družbeni organ? Zakaj pravobranilec samoupravljanja? So taki, ki še vedno menijo, da je tak pravobranilec izraz določenega nezaupanja v sile in sposobnost delavcev, da si sami pribore takšno samoupravljanje, kot je zapisano v ustavi Če bi bila taka mnenja posledica idealiziranja in pomanjkanja občutka za tisto, kar je, in ne za tisto, kar naj bi bilo, potem bi bila pojasnila potrebna. Toda po mojem taka mnenja kažejo prej na to, da se je pravobranilec nekaterim že zdaj, ko ga še niti nismo imenovali - hudo zameril Ti delavci, ki bodo prevzeli, kot predlagamo, svoje delo s slovesno izjavo v trinajstih medobčinskih območjih (mimo tega bomo imeli še republiškega družbenega pravobranilca samoupravljanja — in kaže, da bo zakon dopustil tudi možnost, da posamezne občine, če bo to potrebno, imenujejo svoje pravobranilce), bodo zagotovili družbeno varstvo samoupravnih pravic delavcem, varovali bodo družbeno lastnino in seveda terjali tudi izpolnjevanje samoupravnih dolžnosti Očitno je tole: kadar bo pravobranilec ugotovil ali bo kakorkoli obveščen, da se kršijo in zanikujejo pravice delavcev, bo šlo poslej zares. Brez velikih razprav, brez ovinkarjenja in če bo potrebno s posegi prek sodišč združenega dela. Tako bodo lahko razrešeni spori, ki so bili do zdaj mnogokrat prekrili z praznimi besedami, obljubami, celo lažmi ali napačnimi informacijami Kdaj smo že v Delavski enotnosti zapisali: tokrat gre zares in nekateri tega ne morejo in ne morejo doumeti! Vendar pa pravobranilec ne bo nekakšen mož za strahovanje neposlušnih. Predvsem bo tudi graditelj, rekli bi svetovalec, ki bo delavskim svetom, organom delavske kontrole, strokovnim službam in bržčas tudi sindikatom — na njihovo pobudo ali pa kar sam - če bo opazil, da ni vse tako, kot bi bilo potrebno, svetoval, kaj je prav in povedal, kaj je narobe. V prvih predlogih za zakon je zapisano, da ima družbeni pravobranilec samoupravljanja pravico in dolžnost, da obvešča skupščino in druge ustrezne družbenopolitične organe na njihovo zahtevo ali pa na lastno pobudo o tem, kakšno je stanje pri varstvu samoupravnih pravic delovnih ljudi! Posredoval bo mnenja in predloge v zvezi z uveljavljanjem samo-upravljanja. Torej ne bo odločal, kaznoval ali kaj podobnega, ampak bo najprej zdravil. Temu pravijo, da bo svojo funkcijo uresničeval s preventivnim delovanjem. Kadar bo, če tako rečemo, zdravil, bo to dosegel s tem, da bo spremljal uresničevanje družbenih odnosov, ki so pomembni za uresničevanje samoupravnih pravic in dolžnosti delavcev v združenem delu, dajal bo mnenja in predloge, kadar bo menil, da je treba vzpostaviti drugačne samoupravne odnose, ker uveljavljeni niso- v skladu z ustavo ali zakonom. Opozarjal bo tiste, ki bodo kršili samoupravne pravice in na škodo, ki bi jo posamezniki ali skupine oziroma organizacije združenega dela povzročili družbeni lastnini Kadar pa to „zdravljenje") to preventivno delovanje pravobranilca ne bi bilo učinkovito in bi naletelo na gluha ušesa (to seveda tudi pričakujemo, ker smo realisti!), bo posegel po pravnih sredstvih. Teh pa je veliko: strožji bo postopek pred skupščino občine; pred ustavnim sodiščem; pred sodiščem združenega dela itd. Tu seveda bo konec prepričevanja in bodo veljale razsodbe. Kaj nam je doslej močno všeč v teh zakonih oziroma osnutkih in bo - o tem smo prepričani — všeč tudi vsem delavcem? V ustavi piše, da bomo preprečevali „bistvene motnje v samoupravnih odnosih" in „hujšo prizadetost družbenih interesov". To so seveda zelo splošna določila, ob katerih bi se prav lahko in za začetek sprli, kaj so in kaj niso „bistvene motnje", kaj je „hujše“ in kaj „manj hudo". No, v osnutku zakona so avtorji v členu 11. (za zdaj 11) te hude in bistvene motnje našteli več kot trideset jasno zapisanih točk To bo preprečilo ugibanje, kdaj kdo dela proti delavskim interesom in proti samoupravljanju. Spor bo sprožen, denimo, če delavci ne bodo uveljavili ustavnega določila, da organizirajo TOZD tam, kjer zato obstajajo ustavni pogoji (kdo bo opozoril na to: lahko delavci sami, sicer pa so to dolžni storiti še sindikati, občinske skupščine, organi delavske kontrole in drugi Torej dovolj odgovornih). Spor bo neizogiben, če bi kdorkoli omejeval delavcem pravico do deleža v dohodku, ki bo dosežen z združevanjem sredstev; prej ko slej bo slabo za tistega, ki bo napačno delil zaradi monopola ali rente doseženi dohodek itd. Z eno besedo, v predlaganem določilu bodo delavci našli možnost za varstvo vseh tistih pravic, ki so jim bile doslej nemalokrat odvzete ali vsaj omejevane. Kaže, da bomo dobili določilo in zakon, ki bo razumljiv vsakemu samoupravljavcu in ne le šolanim pravnikom. Za učinkovito delovanje teh novih organov pa je to tudi zelo pomembno. K posameznim členom obeh zakonov se bomo še vračali in skušali še bolj podrobno seznaniti samoupravljavce z vsebino zakonov, ki bodo, kot pravimo, dobro orodje v njihovih rokah._______________MITJA ŠVAB v Oblike osebnega izjavljanja delavcev Osebno izjavljanje delavcev kot oblika uresničevanja samoupravljanja v organizacijah združenega dela ima še eno skupno značilnost. Ne glede na obliko osebnega izjavljanja le-to nima veljave, če o izjavljanju delavcev ni sestavljen zapisnik. Zapisnik je pravni temelj o tem, da je bila sprejeta določena odločitev z osebnim izjavljanjem delavcev. Za vse oblike osebnega izjavljanja mora zapisnik vsebovati: navedbo skupnega števila delavcev v TOZD, število delavcev, ki so glasovali za odločitev, vsebino sprejete odločitve in podpis osebe ali oseb, ki jih delavci pooblastijo za podpis zapisnika. Če se delavci izjavljajo s podpisovanjem sporazuma ali posebne izjave ali z izpolnjevanjem glasovnice pri referendumu, se mora zapisniku priložiti tudi izvod takega samoupravnega sporazuma, vse podpisane izjave oziroma glasovalni lističi. ZNAČILNOSTI, KI LOČUJEJO OBLIKE OSEBNEGA IZJAVLJANJA DELAVCEV Po načinu izjavljanja lahko oblike osebnega izjavljanja ločimo na oblike ustnega in oblike pismenega izjavljanja delavcev. Med ustno izjavljanje sodijo: zbor delavcev TOZD, sestanek delovne skupine in druge ustrezne oblike. Med oblike pismenega izjavljanja pa prištevamo zlasti: referendum v TOZD, sklepanje določenih samoupravnih sporazumov in volitve delegatov. Ustava ne vsebuje določil o tem, kako se izrekajo delavci o posamezni pravici. Zakon o medsebojnih razmerjih v združenem delu pa določa, da delavci s pismeno izjavo sklenejo samoupravni sporazum o medsebojnih razmerjih v združenem delu. Pričakujemo pa lahko, da bo zakon o organizacijah združenega dela določal zadeve, o katerih se morajo delavci v TOZD izreči pismeno. Med take zadeve bodo poleg sklepanja samoupravnega sporazuma o medsebojnih razmerjih v združenem delu sodile tudi statusne spremembe TOZD in drugih OZD, volitve delegatov in drugo. Po vsebini lahko oblike osebnega izjavljanja ločimo na tiste, ki so po vsebini omejene oziroma prek katerih se delavci ne morejo izrekati o vseh zadevah ali odločati o vseh pravicah (posebne oblike), ter druge, za katere je vsebinska omejitev le ustavno opredeljeno delovno področje delavskega sveta (splošne oblike). Med posebne oblike sodijo zlasti sestanek delovne skupine, volitve delegatov in sklepanje določenih samoupravnih sporazumov. Med splošne pa lahko uvrstimo zbor delavcev in referendum. S samoupravnimi sporazumi se lahko sprejemajo le splošne normativne odločitve (odločitve trajnega značaja), ne pa tudi posamične (konkretne) odločitve. Delovne skupine ne sestavljajo vsi delavci, člani TOZD, pač pa le delavci v določenem organizacijskem delu. Zato lahko delavci prek delovne skupine kot oblike osebnega izjavljanja odločajo le o določenih pravicah in obveznostih. Pri tem pa velja posebej opozoriti, da delavci v delovni skupini ne morejo ugotavljati in odločati o dohodku (o tem lahko odločajo le vsi delavci v TOZD; dohodka ni mogoče razdeliti po delovnih skupinah). Prav tako ne bi bilo v skladu z ustavo določilo statuta ali sporazuma, po katerem delavci v delovnih skupinah samostojno oblikujejo in sprejemajo samoupravne splošne akte, s katerimi bi se urejale določene samoupravne pravice in dolžnosti delavcev. Vse doslej navedene posebnosti pa za zbor delavcev in referendum ne veljajo. Prek njih se lahko izrekajo delavci o vseh vprašanjih oziroma o pravicah in dolžnostih, razen tistih, za katere so se skladno z ustavo odločili, da bodo o njih odločali prek delegatov v delavskem svetu (delavski svet po ustavi upravlja delo in poslovanje organizacije in pri opravljanju te funkcije določa predlog statuta in sprejema druge splošne akte, določa poslovno politiko ter sprejema plan in program za delo in razvoj, določa ukrepe za izvajanje poslovne politike ter plana in programa za delo in'razvoj, voli, imenuje in razrešuje izvršilni in poslovodni organ oziroma člane teh organov, skrbi za obveščanje delavcev in opravlja druge zadeve, ki jih določajo samoupravni sporazum, statut in drugi samoupravni akti organizacije). KDAJ ZAČETEK SANACIJE ZASTRUPLJANJA OZRAČJA ||Ek V REVIRJIH? Obljube so enoj dejanja drugo Ko so po štirih mesecih zastoja spet zakurili nove trboveljske termoelektrarne, so strupen1 ni iz njenega dimnika samo v dveh dneh e' malone vse pridelke v nekaterih okoliških ^ hrastniške občine • Doslej najhujša konc^ cija plinov, odkar obratuje novi trboveljski1 getski objekt • I začetkom gradnje novega nika ne bi smeli več odlašati 1 >( »bči Kdorkoli si je pred dnevi ogledal razdejanje, ki so ga povzročili strupeni plini iz dimnika trboveljske termoelektrarne v Savni peči, Krnicah, Podkraju in drugod, se je vprašal: „Ali je sploh mogoče, da ljudje lahko živijo v takšnih razmerah, in ali res nimamo sredstev in možnosti, da bi preprečili to hudo zlo? “ Vse, kar je zraslo v petih mesecih letos in kar naj bi še zraslo do poletja ali jeseni, je skorajda povsem uničeno. Kmetje so ostali brez krme in če jih ne bi odrešila stiske laška pivovarna, kamor so se obrnili za pomoč, da bi jim prodala tropine, bodo morah živino prodati. plasti. Zahtevali pa so gradnjo novega dimnika-v četnimi deli bi morah pr^12 j91 sredi maja, vendar za je ^ dimnik še ni podeljena ^ cijska odločba. Predst*' termoelektrarne in rep^F Tu inšpektor za urbanizem & zadetim prebivalcem pov ,asi da bo odločba v kratkih dana, utegnejo pa se i^rr er za din111 p«*11? let dela zakasniti, ker za din1? ,8 ^ niso odobrena vsa sredstva. m, 'en Novi dimnik bo veljal1 V 65 milijonov din, financ11® ga bodo deloma tudi s! ^ krediti. V najboljšem bi lahko začeli odvajat1 Toda uničeno imetje na poljih in njivah in travnikih ni najhujše. Se hujše je nedvomno to, da so ljudje čedalje bolj zdravstveno prizadeti, da je med njimi vse več obolehh na dihalih in da se astmatična in bronhialna obolenja lotevajo tudi otrok. Zato prebivalci vseh najbolj izpostavljenih krajev utemeljeno zahtevajo takojšnjo sanacijo zastrupljanja ozračja, ki ga povzroča obratovanje termoelektrarne II. To so nedvoumno in odločno poudarili tudi na minulem širšem posvetovanju v trboveljski termoelektrarni, ki ga je sklicala občinska:' skupščina Hrastnik na njihovo zahtevo, udeležili pa so se ga tudi nekateri republiški inšpektorji. Ljudje so zahtevah ustavitev obratovanja termoelektrarne, zlasti takrat, ko nizek zračni pritisk onemogoča, da bi strupeni plini hitreje zapuščali planote oziroma da bi se hitreje razpršili v višje zračne , J tt njega škodljive pline /..p j zračne plasti šele prihodfl/% v tem času, in to v p11?1,11 Če hi z deh takoj začeli- ^ ,SlCe yit" j. He zdaj priprave za posta? resnično morali zagotovi1* i. vsa sredstva zanjo, ne pa zgolj pri obljubah. Kon1 “ i 'i icc1 s* cev vsi vedo, da nam je V kilovatna ura električne , H gije prepotrebna in da b*; (t■* J1 st, fRS San JS0c il) W naprave 'skoraj pri kralj let. vitev termoelektrarne H- 1 ko je po štirih mesecih P, ijj1 vat I?' vila spet začela obratova Ti* IB vzročila občutno gosp°u škodo. Po dmgi strani paj. V kot res, da ne smemo da bi strupeni plini un* Hj družbeno in zasebno **| i ra- zlasti pa zdravje nekaj C1 ____[j Slovensko elektrogospo^ t] bi se moralo dosledno za takojšen začetek novega dimnika in svojo obljubo, da bo y š(| j začela obratovati p1*1 Oh leto. (V URESNIČEVANJE USTAVNIH DOLOČIL I ZBOR DELOVNIH LJUDI Vse od uvedbe samoupravljanja dalje uveljavljamo zbor del«' ljudi kot obliko neposredne samoupravne demokracije. j ga kot obliko neposrednega sprožanja pobud delavcev, ^ ^ c predlogov in mnenj ter kot obliko javne razprave o samouP^ splošnih aktih. Ponekod se je zbor delovnih ljudi uveljavil1U ^ oblika neposrednega nadzora nad delom in upravljanjem,ffi - ^ pa tudi kot oblika nadzora nad porabo družbenih sredste''^ izjemnih primerih (h katerim ne prištevamo delovne organi2 j Jrj ]( katerih so delavci na zboru opravljali funkcijo delavskegasve-ji 5% je bil uveljavljen tudi kot oblika neposrednega odločanja tef * a manja samoupravnih splošnih aktov. ^ , i*1' Zbor delovnih ljudi je bil najpogosteje sklican kot mas° ^ ^ stanek vseh članov delovne organizacije. Z uveljavljanje1?; vpt? decentraliziranega upravljanja (delovnih enot, ekonomsk1^ oziroma statusno različnih organizacij združenega dela) ^ sestavih: kot zbor delovnih ljudi teh enot in kot zbor delov*111 j delovne organizacije. J' sec Število na zasedanje zbora delovnih ljudi sklicanih deia^ Je ^ preprečevalo, da bi se zbor razvil v obhko dejanskega neP°f.je t ^ odločanja. Ob centraliziranem odločanju o dohodku so I vse druge samoupravne odločitve centralizirane, kar je da se tudi v notranjih organizacijskih enotah zbor ni razvfl v odločanja delavcev. Zato je kljub procesu decentralizacij« Ijanja zbor delovnih ljudi zastal na ravni svetovalnega^ rSo oblike posredovanja mnenja (ki za organ upravljanja ni vezno), torej oblike, ki je zaživela le na pobudo organa (tudi sedaj, ko je zakon obvezoval k sklicu zbora, kot deni t lrn razprava o predlogih samoupravnih splošnih aktov itd.)- ,j jiim.'*' Vse našteto nas vodi k sklepu, da zbor delovnih Ij11^ F je j.?' formalno konstituiran (ni imel' enovite fiziognomije, iaS i|1Ka stojnosti itd.), čeprav je bil omenjen v ustavi iz leta Ulil: številnih zakonih sprejetih na njeni podlagi. pjvJjj, (NADALJEVAN JE PR^jt T ' s pETP TOKOVI GOSPODARJENJA Katerih $kih delovnih »ACIJAH Likvidnost 11 ^°darske organizacije v kopr-k. "'i za zdaj dobro poslujejo. treh mesecih letos so izbolj-'Tf. pornič nost za 2 odstotka in e promet tako, da so dosegle j 1(j ^stotkov boljši družbeni pro-lani v enakem času. Več 1 )t?s ludi sredstev v skladih, in C1 ar 7.7 otJstotkov v primer-I, c Ob tem je treba omeniti, jj. **° lani v skladih zelo malo ta1 J ’ *ri to zaradi znatnih izgub r^nih ,&il iVObj CIi’ veruiar je pri petih ta tJ'jč U1 1 ,it 1, Teznih organizacij združenega jD Intos dela z izgubo osem acij> vendar je pri petih ta Ul V^^nskega značaja. Čl To^ U^°^e Pa je s^a^° Posl°va' se m trdna ® ^ ^nsa, ki je zdaj v težavah že ? in se iz njih ne more in ne vl'kj °Pati. Težave in izgube pri- -JUDIwJUGOSLOVANI bomo imeli eksplozijo, ko bomo od ! I. ANTIČ MRZNILI CENE Nii tej organizaciji deloma Cc Prodaji, deloma pa narašča-0 l<>o niateiialom, zlasti izdelkom Racije. V Tomosu dopolnju- I O. J v ^ sanacijski načrt, pri čemer | dj'ain zlasti pozornost nadaljnji 11 tej) aciji TOZD in razvijanju ne- - j samoupravljanja, da bi j^Pnslene še bolj pritegnili k jC jji *n Prizadevanju za boljšo or-^ t5| 'i0 dela. Prav tako bo Tomos p ^Prositi za povečanje cen, £i}V ct dolgoročnejšega izhoda iz i C bo mogel najti. j iji| 'Pda se povrnemo kposlo-11 i ustnega koprskega gospodar-l' Itjji a^ejmo nekaj podatkov, ki i k|tttj0 njegove uspehe v začetku f ^va: dosego je milijardo 11 mi-1 su Ce'otnega dohodka in to s 5 jflojj več delavcev, v sklade je rijta bilijonov in obračunalo 15 °v amortizacije nad predpisati CPniami- Izboljšalo je tudi vendar nekatere stvari , 'la bi se ta pri nekaterih jf 'Vjj^eijah, ki s težavo plačujejo utegnila do konca leta V ZASAVSKIH TEMELJNIH ORGANIZACIJAH ZDRUŽENEGA DELA SE PRIPRAVLJAJO NA PRVI ŠIRŠI PREGLED MINULEGA GOSPODARJENJA___ Prve celovite ocene m^ncu poglejmo še, kako je ji mi- V osnovna sredstva so j 'l k.^je kot lani, vendar na ra-j j' ?°končanih investicij, v Vse 1 LJavnosti pa so naložbe letos fl: ot so bile v preteklem letu. SREČKO KAVClC Pregledi šestmesečnega gospodarjenja v zasavskih kolektivih bodo nakazah možnosti za hijrejše uveljavljanje temeljnih organizacij združenega dela v celotnem procesu razširjene reprodukcije in posebej krepitve in utrjevanja novih samoupravnih odnosov med vsemi zaposlenimi in ne nazadnje možnosti povezovanja temeljnih organizacij združenega dela s samoupravnimi interesnimi skupnostmi. V Zasavju ugotavljajo, da bo treba oceniti tudi sodelovanje med temeljnimi organizacijami združenega dela. Ponekod namreč še niso izkoristih vseh možnosti na tem področju, marsikje pa o nujnosti tesnejšega medsebojnega sodelovanja doslej še niso nikoli Prizadevanja delovnih kolektivov za izpopolnjevanje letošnjih gospodarskih načrtov so usmerjena v uresničevanje osnovnih smernic, vsebovanih v resoluciji o družbenoeko- nomskih ciljih in razvoju SR Slovenije za leto 1974. Z drugo besedo: vsepovsod težijo za povečanjem gospodarske rasti. Prvi podatki o polletnem poslovanju kažejo, da so vsepovsod znatno povečah celotni dohodek, dohodek pa bo znatno manjši, kot so predvidevah. Donosnost gospodarjenja se je v nekaterih organizacijah združenega dela v Zasavju zmanjšala zaradi podražitve surovin in reprodukcijskega materiala, marsikje pa pravkar ugotavljajo povečanje nelik- spregovorih. ' IN KOPER SE BOSTA MORALI HITREJE PRIPRAVITI NA PONOVNO PLOVBO ^EZ • KAJ PREDLAGA KOLEKTIV LUKE KOPER? ‘fKl „ KAKO UJETI Korak $ sosedi? 3' ^ strokovnjakov bo li .Plovba skozi Suez pri-j! ..ernojadranskim prista- [ %0n^tne tovore, ki so že # Tot p3 n° vezani na to plov- lf% iq^ko 80 P° junijski % j 500 tisoč ton ge- tovora, naj bi ga, ko j t hi 7n?>Vsern odprt, dobila ? iVššan- ^ tisoč ton. Seveda 80 ta tovor prija trf* sposobna sprejeti, vprašanje odprto, "So'0 sed ,1C anje5elci kot KoP^ že 1111 ^oaii?. Prometu pnmanj-so levosti. Najboljše po-(j j[\ža w. sidriščih čakajoče Sjavezg6 ni Pro8t°ra ob ^taif^tanišča se morajo ;K sko/j o 113 skorajšnji pro-> kot uez Pripraviti, po-pri 86 bodo na ta do-''L^ske ^avile tudi severno- je te ,Uka’ 'Hi-‘tete ze razširila svoje iVjN ci’Za..to je dobila 15 i1 a^lanit3^, Od deželne vla-K 5)3 Šp Ju 'jske krajine, ra- fe-8 m"-d nega načrta. pravili načrte in pravočasno opozorili nanje pristojne organe in interesne skupnosti. Kolektiv koprske luke predlaga, naj bi v prvi vrsti pospešili gradnjo objektov, ki so načrtovani v srednjeročnem razvojnem programu. Del teh objektov že gradijo. Tako širijo, nasipavajo in poglabljajo nove luške bazene, gradijo 122 metrov operativne obale in, to je za hitro delo v luki nadvse pomembno, obnavljajo notranjo tehnologijo. K temu pa bi bilo treba čimprej zgraditi še 200 metrov operativne obale, 180 metrov pristajalnega mostu ob skladiščih za sipke tovore, poseben privez za trajektne tovorne ladje in 73.500 kvadratnih metrov odprtega skladiščnega prostora. Ta naložba je še posebej pomembna tudi za dolgoročnejši razvoj koprske luke. Skladiščni prostor bi namreč zasnovali tako, da bi sprva služil za pretovor generalnega blaga, kasneje pa bi ga vključili v že načrtovani velik kontejnerski terminal. To so torej naložbe, za kateri si bo Luka Koper v okviru bančnega združevanja sredstev in v okviru nove slovenske in- teresne skupnosti za promet, morala izbojevati kredite, če se bo hotela pravočasno pripraviti na povečanje prometa, ko bo odprt Suez. Realna je računica, da bi promet z generalnim tovorom povečali od 1,400.000 na 2 milijona ton. Z naložbami pa bi morali začeti najkasneje oktobra letos, sicer jih ne bodo mogli dokončati do sredine prihodnjega leta, ko bo Sueški prekop spet nared za plovbo. Nedvomno kaže z naložbami pravočasno začeti in izkoristiti priložnost, ki jo b3 ponudila ponovna plovba skozi Suez. Toliko bolj, ker se taka priložnost kasneje zagotovo ne bo ponovila. Druga severnojadranska pristanišča, posebej italijanska, bi namreč z veseljem sprejela, kar bi mi izpustili iz rok. Sicer pa povečanje zmog-, Ijivosti naših severnih jadranskih pristanišč ni nujno le zaradi Sueza, ampak tudi zaradi potreb domačega gospodarstva in prizadevanj za širitev naših gospodarskih povezav z deželami v razvoju. Te so brez izjeme prekomorske in nas z njimi lahko povežejo le prevozi po morju. S. KAVČIČ vidnosti, ki so jo lani uspešno odpravili. To še posebej velja za nekatere večje delovne organizacije. Bolj spodbudni so podat-, ki o izvozu. Večina kolektivov je celo presegla načrtovano vrednost izvoza. V hrastniški Tovarni kemičnih' izdelkov so že v prvem trimesečju prodali v tujino blaga v vrednosti nad 900.000 dolarjev, kar je petkrat več, kot v enakem času lani. Steklarna je povečala izvoz v primerjavi s prvim polletjem lani za skoraj 35 %. Izvoz so podvojih v litijski predilnici, znatno večji je v litijski lesni industriji, trboveljski Mehaniki in drugod. V zasavsKem gospodarstvu se vse bolj utrjuje prepričanje, da bo mogoče zmanjšati škodljive vplive vseh letošnjih podražitev surovin in reprodukcijskega materiala edinole s porastom storilnosti. In prav. na tem področju lahko največ napravijo temeljne organizacije združenega dela. Njihov neposreden vpliv na vsakdanjo proizvodnjo se je namreč okrepil. Zato imajo možnosti za zmanjšanje tako imenovanega režijskega dela, za primernejšo ureditev dela in za večje varčevanje z materialom. In ne nazadnje lahko temeljne organizacije veliko več storijo za okrepitev delovne discipline, odnosa do dela, skratka na področjih, ki so bila doslej marsikje zapostavljena ah jim niso posvečali nobene pozornosti. Komentatorjev stolpec Ne računati z inflacijo V sedanji gospodarski praksi, za katero je značilna visoka 'stopnja svetovne inflacije, je toliko večjega pomena nacionalna pohtika cen, ki naj bi temeljila prvenstveno na dogovarjanju med federacijo in republikami ter sporazumevanju med proizvajalci surovin in končnih izdelkov na eni ter trgovino na drugi strani. Družbeni dogovor o pohtiki cen med federacijo in republikami ter sporazumevanje med proizvajalci na samoupravni osnovi, naj bi čimprej nadomestila sistem administrativnega odrejanja cen, ki je zdaj še v veljavi v večini proizvodnih sektorjev in ki še vedno ohranja pred leti uveljavljeno kontrolo oziroma zamrznitev cen za velik del industrijskih proizvodov. Tako naj bi se ustvarila na samoupravni osnovi temelječa politika cen, ki naj bi uravnavala razmerja med cenami, uvoznimi in domačimi, ter hkrati na samoupravnih tržnih osnovah določala ustreznejšo pariteto med cenami surovin in predelav, v skladu z gibanji na svetovnem in domačem trgu. Ob prehodu na dogovarjanje o politiki cen, katerega udeleženci so federacija, republike in končno proizvajalci, je vsekakor treba poleg prednosti, ki jih prinaša takšen samoupravni sistem določanja cen, omeniti tudi nekatere pomisleke. Gre namreč za bojazen, da bodo — kot je bilo že na več mestih poudarjeno — partnerji, ki se sporazumevajo o cenah, „uvoženo inflacijo11 upoštevali kot nujnoJzlo ih. pustili prosto pot tudi morebitnim špekulacijam, kot je npr. avtomatično izenačevanje domačih cen z uvoznimi tudi v sektorjih, kjer kalkulacije kažejo, da stroški surovin, predelave in dela niso tako visoki kot v svetovnem merilu. Tu imamo v mislih predvsem tiste proizvodne dejavnosti, ki temeljijo na cenejših domačih surovinah in razpolagajo tudi z drugimi komparativnimi prednostmi glede na konkurenčne tuje dejavnosti. Če te komparativne prednosti izginjajo spričo vse višjih stroškov dela in vključevanja našega gospodarstva v svetovno trgovino, pa zato niso nič manjše potrebe po vzpostavitvi obrambnega mehanizma, ki bi učinkoviteje kot doslej preprečeval monopolno dogovarjanje o cenah ter zviševanje cen kot posledico monopolnega položaja nekaterih surovinskih in tudi predelovalnih sektorjev. Dejstvo je namreč, da se sporazumevanja o politiki cen v nekaterih dejavnostih ne udeležujejo končni potrošniki, tako da so kajkrat le sporazumi med proizvodnjo in trgovino, ki sta (brez udeležbe tretjega partnerja) kajpada zainteresirani, da cene obhkujeta na visoka ravni, po možnosti na višji, kot pa bi bila upravičena z ozirom na inflacijsko naraščanje cen na svetovnem in domačem trgu. Posledica takšnih monopolnih dogovorov je dodatno preraščanje ravni cen, ki je bila predvidena z resolucijo o ekonomski politiki za leto 1974. Namesto v proizvodno sfero se z višjimi cenami ustvarjeni presežni dohodek preliva na osebne dohodke, in osebno porabo, kar je brez dvoma dodatna spodbura inflasijskim tokovom. Ti in podobni pomisleki seveda ne pomenijo, da bi se moral ohraniti sistem administrativne kontrole ceh, ki je na doseženi stopnji razvoja postal ovira pri nadaljevanju stabilizacijskih procesov ter uveljavljanju samoupravnih odnosov v gospodarstvu. Opozarjajo pa da pristojni zvezni in republiški organi ne bodo smeh stati križem rok ob takšnih in podobnih negativnih pojavih ter da bo tudi na področju politike cen nujen strožji družbeni nadzor, ki bo znal ločevati med upravičenimi in neutemeljenimi predlogi za oblikovanje cen v okviru samoupravnih dogovorov. Model sporazumevanja o cenah, ki ga pravkar uveljavljamo, dobiva že bolj konkretne oblike in samoupravno vsebino z dogovori, ki so v teku ah pa se bližajo koncu. To so družbeni dogovori o razvoju elektrogospodarstva, črne in barvaste metalurgije, bazne kemične industrije in turizma, ki bodo prispevali vsekakor pomemben delež k obvladovanju inflacijskih težav, kajpada ob pogoju, da bodo do največje mere upoštevah možnosti smotrnejšega gospodarjenja in takšne oblike organizacije in poslovanja, ki ne bodo že vnaprej temeljile na tuji in domači inflaciji kot neizbežnem deistvu- NANDE ŽUŽEK - VIDITE, TUDI PISARNAH ...! PRI NAS SKRBIMO ZA TELESNO REKREACIJO V I. ANTIČ KOLEKTIV TOVARNE EMO PRAZNUJE LETOS 80-LETNIC0 SVOJEGA OBSTOJA Vse za odpravo nočnega dela žensk Emo posluje v okviru sestavljene organizacije združenega dela ISKRA, kjer je nosilec kovinske predelave • Vrednost proizvodnje bo znašala letos že 750 milijonov dinarjev Tovarna EMO je na svojem področju vodilni proizvajalec v Jugoslaviji. Veliko tudi izvažajo predvsem emajlirano posodo, in to na vse kontinente sveta ... POČASTITEV 40. OBLETNICE VELIKE GLADOVNE STAVKE V REVIRJIH Osrednja proslava v Hrastniku Letošnji stanovski praznik Slovenskih rudarjev bodo v revirjih po* častili z vrsto športnih srečanj in kulturnimi prireditvami • Slove* sen sprejem mladih absolventov rudarskega šolskega centra zasav* skih premogovnikov v rudarski stan • Pomoč družinam smrtno ponesrečenih rudarjev Letos poteka 40 let, ko so ojstrški rudarji v Hrastniku v nenadnem spopadu z razrednim sovražnikom, da bi dosegli boljše delovne pogoje in plače, segli po skrajnem — gladovni stavki. Za njimi so jo začeli tudi rudarji v Trbovljah in Hrastniku in kasneje v vseh slovenskih premogovnikih To je bila delavska obramba, borbena in pretresljiva. Nikdar prej delavstvo v Sloveniji ni seglo po podobnih bojnih sredstvih To so bile nove metode in hude preizkušnje. Zasedbo rudnikov in stavko so vodili prekaljeni komunisti in sindikalni delavci. Stavka je trajala 12 ur in je bila prva velika akcija slovenskega delavskega razreda. Slovesnosti v počastitev tega jubileja so se tokrat v revirjih začele s podelitvijo zrelostnih spričeval skupini 25 absolventov rudarskega šolskega centra zasavskih premogovnikov. Te dni pa se v Zasavju vrstijo zanimiva tekmovanja članov te delovne skup- % ovar ielo ' in leto 'Port Ha. nos ti v številnih športni disciplinah Upravi odbor solidarnostnega sklada zasavskih pre' mogovnikov se je v skladu s pravilnikom1 odločil podeliti denarno pomoč 146 vdovam1 in otrokom smrtno ponesrečenih rudarjev i | skupnem znesku 270.000 din. Med prejemi' niki pomoči je nad 70 otrok 2. julija bo v Hrastniku osrednja proslavi v počastitev 40. obletnice gladovne stavki slovenskih rudarjev. Na njej bodo izvajale N cital vse amaterske skupine. Osrednja pt°' slava kolektiva zasavskih premogovnikov pa bo tokrat v Zagorju ob Savi. Na njej bodo podelili nagrade racionalizatorjem za tek nične izboljšave, priznanja članom kolek tiva, ki delajo v podjetju 25 oziroma 20 k1 in posebne nagrade za najboljše šolske spM na temo rudarstva. Kulturni program bod° izpolnili nastopi Slovenskega okteta in domačih amaterskih skupin. -m Po osvoboditvi je bila tovarna EMO med prvimi podjetji pri nas, ki je nemudoma pričela z redno proizvodnjo. V letih po vojni se je razvila tovarna v vodilnega domačega proizvajalca posode vseh vrst, kotlov in radiatorjev za centralno ogrevanje, sobnih peči in štedilnikov, sanitarnih proizvodov itd. Eno z drugim: delavci celjske tovarne emajlirane posode so zabeležili v minulih tridesetih letih zavidanja vreden razvoj. Medtem, ko je po vojni štelo podjetje nekaj več kot 2000 ljudi, se je število zaposlenih do leta 1970 skoraj podvojilo. Letna proizvodnja je znašala tik pred drugo vojno 5600 ton izdelkov, leta 1970 pa je bila že skoraj šestkrat večja! Tovarna EMO ima danes poleg svojih centralnih proizvodnih obratov v Celju še tovarno v Bistrici pri Mariboru s 320 zaposlenimi in tovarno za emajliranje kopalnih kadi v Kruševcu s 60 delavci Vsega skupaj združuje kar deset temeljnih organizacij združenega dela. Če so v Celju še nedavno s precejšnjo zaskrbljenostjo spremljali razvoj tega velikega delovnega kolektiva, ki je zabredel predvsem na račun zastarele opreme in nerešenega vprašanja cen v hude težave, danes ni več bojazni in negotovosti V razmeroma zelo kratkem času. se je kolektiv spet trdno postavil na lastne noge. Lani so izdelali sanacijski program, ki ga več kot uspešno uresničujejo. Že minulo poslovno leto so delavci zaključili brez izgube. Vrednost letošnje proizvodnje bo znašala- 750 milijonov dinarjev, to je kar za 27 milijonov več kot lanj po količini pa bo presegla 35 tisoč ton! doknaditi čez noč, zato modernizacija podjetja še ni za nami Res je, v tovarni se je v zadnjem času marsikaj spremenilo saj so za nami bistveni posegi tako na področju tehnologije in organizacije proizvodnje - kot tudi, recimo, v proizvodnem programu. “ Težišče modernizacije je v tovarni posode, kjer so zaposlene v glavnem ženske. ,,Cilj modernizacije je v glavnem ukinitev nočnega dela in tudi zmanjšanje obsega fizičnega dela posameznih ljudi...“ razlagajo delavci ,Nočno delo žensk je predstavljalo dolga leta za nas zelo hud problem Še. vedno dela ponoči blizu 250 delavk, s čimer se seveda nikakor ne smemo sprijazniti. Računamo, da bomo z omenjeno modernizacijo končali nekje v začetku prihodnjega leta...“ Vsekakor je pri tem omembe vredno tudi to, da cilj modernizacije ni le ukinitev nočnega dela, temveč tudi bolj učinkovito varstvo zaposlenih pri delu. S številnimi izumi, izboljšavami in racionalizacijami so delavci sami že veliko pripomogli, da težjih nesreč pri delu praktično ni več. ' USTANOVLJENA SESTAVLJENA ORGANIZACIJA ZDRUŽENEGA DELA ZDRUŽENO PODJETJE ELEKTROKOVINSKE INDUSTRljl Nosilci združevanja dela in sredstev — delavci Sklenjena je prva faza prizadevanj za tesnejše sodelovanje in povezovanje slovenske elektro in kovinske industrije. Pooblaščeni predstavniki organizacij združenega dela združenih industrijskih podjetij Gorenje Velenje in združenega podjetja Iskra Kranj so včeraj podpisali samoupravni sporazum o združevanju dela in sredstev ter o ustanovitvi sestavljene organizacije združenega dela Združeno podjetje elektrokovinske industrije s sedežem v Ljubljani. V PRIHODNJE ŠE VEČJI IZVOZ! ,.MODERNIZACIJA PODJETJA ŠE NI ZA NAMI. ..“ Tovarna EMO se je dolga leta po vojni samo razdajala. Bila je vodilni nosilec tehnologije na svojem področju. Uspešno je skrbela za šolanje kadrov, nikoli pa ni bilo sredstev za nujno potrebne investicije. ,,Zaradi tega je kolektiv zabredel v težave, katerih posledice čutimo še danes...“, pripovedujejo delavci EMO. „Zamujenega nismo mogli na- Nadaljnji razvojni program tovarne EMO ne predvideva bistvenih sprememb. Vsi načrti teže predvsem h kvalitetnejšemu delu, ki je bolje plačano in, razumljivo, k manjši porabi materiala. Proizvodni program se ne bo bistveno spremenil, čeprav ga bodo delavci nenehno prilagajali potrebam trga Vsekakor bo tovarna še naprej proizvajala frit za emajle, najrazličnejšo posodo, ogrevalne in klima naprave pa sanitarno opremo od kopalnih kadi, umivalnikov, izplakovalnikov in po-mivalnh omaric ter transportnih naprav, kovinsko embalažo in kontejnerje. „Svojo nadaljnjo pot vidimo v intenzivnejši kooperaciji, v tesnejšem sodelovanju, v intenziviranju proizvodnje. . .“, zagotavljajo v tovarni EMO. „Pri tem si prizadevamo, da bi kar v največji meri povečali izvoz. Danes izvažamo že blizu 10 odstotkov proizvodnje, naši načrti pa streme k temu, da bi ta odstotek vidno porasel. . .“ Ul. Med javno razpravo o predlogu samoupravnega sporazuma o združevanju dela in sredstev so člani delovnih skupnosti velenjskega Gorenja in kranjske Iskre ugotovili, da je potrebno za nadaljnji gospodarski in samoupravni razvoj krepiti medsebojno sodelovanje, zagotoviti večjo samoupravno usklajevanje razvojnih interesov v skupni organizaciji in pa združiti delo in sredstva. Povezovanje v sestavljeno organizacijo združenega dela je pogojeno z analizo gospodarskega položaja ter razvitostjo samoupravnih odnosov v organizacijah združenega dela. Pri tem zasledujejo zlasti še naslednje najpoglavitnejše cilje združevanja: skupno obliko- vanje in krepitev samoupravnega sporazumevanja o razvojnih in proizvodnih programih, usklajevanje poslovne politike organizacij združenega dela in združenih podjetij ter zagotavljanje usklajenega delovanja na domačem in tujem tržišču, smotrno združevanje dela, da bi tako ustvarih osnovo za večji uspeh skupnega razvojno-raz-iskovalnega dela ter za vključevanje dosežkov tega dela v proizvodnjo. Zavzemajo se nadalje za še bolj gospodarno izkoriščanje družbenih sredstev ter uresničevanje skupnih in širših družbenih interesov, prav tako pa tudi za nadaljnje razvijanje sestavljene organizacije združenega dela in celotnega poslovnega sistema, da bi tako lahko uresničevali tudi druge skupne interese ter omogočili hitrejšo gospodarsko rast vseh organizacij združenega dela in zagotovili socialno varnost in samo- upravni družbenoekonomski položaj delavcev v združenem delu. Nosilci združevanja dela in sredstev so delavci, organizirani v temeljnih organizacijah združenega dela, ki se prek svojih organizacij v sestavi obeh združenih podjetij združujejo v sestavljeno organizacijo združenega dela Združenega podjetja elektrokovinske industrije. Pri tem bodo težili za smotrno razvijanje organizacije dela in poslovanje na enotnih in sporazumno določenih izhodiščih ter v procesu, v katerem bo vsaka nega podjetja elektro koVijjj industrije bo imela naS ,Ah, organe: delavski svet, odb° lavske kontrole, kolegij8^ rePSo čvrsto i"* meibrosia ftld. vršilne organe za progra: razvoja, za gospodarsko !ia)J iC( sprememba zagotavljala večjo vanje ter za tržništvo in pa poslovnost. micVi rw-*c1r\vni nroan - R. In še to: sestavljena organizacija združenega dela Združe- gijski poslovni organ odbor. KOPRSKI CIMOS BO POVEČAL AVTOMOBILSKO PROIZVODNJO VEČJI IZVOZ inles Koprski CIMOS, katerega ustanovitelji so Tomos, Iskra ih Citroen, je pred najpomembnejšo spremembo v razvoju, pred gradnjo novih __ proizvodnih zmogljivosti ,y Šempetru pri Novi Gorici, v Buzetu in v Kopru. Novo tovarno v Šempetru, kamor bodo preselih proizvodnjo avtomobilov iz Kopra, že gradijo. Do prve faze bo zgrajena prihodnje leto, nakar bodo takoj začeli z drugo fazo. Hkrati bodo do prihodnjega leta zgradih še tretjo tovarno za proizvodnjo avto delov v Buzetu v upravo-razvoj ni center in proizvodni objekt za notranjo avtomobilsko opremo in za specialna vozila. Tu se bodo zaposlili delavci, ki delajo v sedanjem obratu, .oziroma v TOZD — Cimos v Kopru. Pogodba za nove naložbe je podpisana, in sicer v okviru podaljšane pogodbe o kooperaciji s Citroenom. Vse naložbe bodo vredne okrog 285 milijonov dinarjev, jugoslovanska partnerja bosta prispevala 51-odstotkov, Citroen pa 49-odstotkov. K temu bo Citroen prispeval še brezobrestni kredit za delovna sredstva, kar bo prvi tak primer v sodelovanju med nekim našim in tujim podjetjem. Zanimivo je seveda vprašanje, zakaj se Cimos odloča za nove naložbe, .ki bodo prinesle tudi tj, 1 S proizvodnje in bo-22.0$Airasti letno predstavljalo le rT|0,/\ 10 odstotki potreb jug05*^^ skega tržišča. K temu s® ^ i vo rajo še možnosti za A * letos imajo možnost 1 L™ 1000 vozil v Grčijo. Podobno kot kriza na Cimosa ne bi mogla | tudi morebitna prepove^* avtomobilov, oziroma ^ bilskih delov. Delajo naI^jb* 1 podlagi dolgoročne P°p ^ i . _ ••• __/-»tri kooperaciji, na osnovi ivuupciaL-iji, na '“'*3 , nt ^ L^ prav toliko izvažajo, k0 jetjc i.aiuiuc, .Ra uuuu piiucMC iuui prav tOllKO IZVazaju, - P Cltij „ _ _ povečanje proizvodnje, v času, žajo. Izvažajo pa uspešn0u ^j > hrvaški Istri, v Kopru pa ko še vedno traja avtomobilska proti pričakovanjem / ,C -razvojni center in proiz- kriza. Na to vprašanje odgovar- bilo potrebno. Načrt je jonov frankov, za % jajo, da je sklep o naložbah, s katerimi bodo proizvodnjo povečali od sedanjih' 6000 22.000 avtomobilov letno, padel že pred krizo. Sicer pa kriza na načrte ne more vplivati, ker gredo na skromno povečanje ieto 87 mrnjonov, za na pa 120 milijonov Koprski Cimos se potei,1i7V^[j> uvršča med pomernb116 Želela p0re’ Cinkarna Celje, %, TGA Kidričevo, Ha p°Venska Bistrica, Ma-^ama in Tovarna du- Ljudskem vrtu H. ^/o^^rške igre Slovenije. Sq ^ sindikalnih športnih ,(ieg1?aC'j° množičnega ^kmovanja so letos r Ma ^ Svoia ramena šport-W gorske livarne, ki sla-* Sto 50-letnico svo- fCSt°ia- Veliko športno l)o^v Ljudskem vrtu je to-lep prispevek k c/Htol ^Lkega jubileja ko-0#Otvo. Gorske livarne. iger je bila na ma-1/0 Id H(lunU’ kjer sta pozdra-, IStiT^ike vseh devetih 1 kolektivov v imenu Viktor Pintarič, u'T’ S OOS. J. in Jože Gr- PomP^,se slovenski me-ŠP'0rt- m, k oialem nogometu, > stanju, namiznem z zračno pu-portnih sre-udi ženske, ir ’ streli6 v odbojki, keg- •L. 'lanju in trim štafetl. ,• e težil e tnrli -zpnslrp ^Hi^žile tudi ženske, T / K&U ige A. ^eabvnem pod- ročju ...,“ nam je pripovedoval Tine Veber, predsednik komisije za šport in rekreacijo pri Združenem podjetju Slovenske železarne. „Med drugim smo se domenili, da bomo v bodoče organizirali metalurške športne igre vsako leto, saj se zaposleni iz leta v leto raje vključujejo v vrste športnikov in v mnogih primerih že sami dajejo pobude za najrazličnejše akcije na tem področju. Dalje smo se dome-nili, da bi v prihodnje potekale igre skozi vse leto. Tekmovanja v posameznih panogah naj bi organizirali kolektivi, ki imajo za to največ pogojev, tako glede športnih objektov kot tudi glede nastanitve sodelujočih. Slovesen zaključek bi potlej seveda organizirali ob koncu leta za vse panoge skupaj...“ Na letošnjih igrah v Ljudskem vrtu se je potegovalo za najvišje uvrstitve blizu 500 športnikov. Tekmovanje je bilo zelo dobro pripravljeno, pa tudi vreme je bilo nastopajočim naklonjeno. Najbolj so se izkazali predstavniki Železarne Ravne, ki so pobrali največ prvih mest. Slede: 2. Železarna Jesenice, 3. Mariborska livarna, 5. Tovarna dušika Ruše, 5. Cinkarna Celje, 6. IMPOL Slovenska Bistrica, 7. TGA Kidričevo, 8. Železarna Štore in 9. Žična Celje. Premočno so zmagali Ravenčani, saj so osvojili kar 69 točk, medtem ko je drugouvrščena ekipa zbrala 16 točk manj. V II. ligi vodi odlična ekipa Obrtnika Maribor, za katero igrajo znani mariborski igralci: Štern, Pristovnik in Pavčič. V prvem delu prvenstva je ta ekipa dobila vsa srečanja v svojo korist in ni dopustila nasprotniku nobenega presenečenja. Pričakovati je, da bo ekipa Obrtnika v drugem delu prvenstva s tako igro nadaljevala in se uvrstila v L ligo. Na drugem mestu se nahaja prav tako zelo dobra ekipa Cevovod L, kije izgubila srečanje le z vodečim Obrtnikom. V III. ligi A skupine vodi Elektro brez poraza pred TAM IV. Tezno, Sladkogorsko I, PTT itd. V III. ligi B skupine je na vrhu ekipa PETROL, ki še tudi ni izgubila srečanja in vodi pred SNG, TAM V. Tezno, Birostro-jem, Zarjo itd. •. V ženski konkurenci je najuspešnejša namiznoteniška ekipa Zavarovalnice II, ki po prvem delu prvenstva zasluženo vodi pred Gradisom I, Zavarovalnico I, ZD Maribor in Elektro. Rezultati z adnjega kola: L liga: TSN : TAM HI Tezno 0:5, M. Vodovod : Livarna I 2:5, TAM II Tezno : Ruše I 5:3, Konstruktor I : Primat 5:0, TAM I Studenci : M. tisk 5:0, TAM I Tezno : TAM II Studenci 5:1, Livarna II : Metalna 10:5. H. liga: Gradis N. G. : Marles 2:5, Radio Maribor : Cevovod I 2:5, Zavarovalnica I: Embalaža 5:3, Tekol : Oriolik 0:5, Tališ I : Veterinarji 5:0, Elko : Konstruktor II 5:2, Nigrad : VEM A 0:5. -a. Za gledalce je bila na metalurških igrah še posebno zanimiva trim štafeta ... (Foto: UL.) SŠI v Mariboru Zaključen je prvi del SSl v Mariboru. V tekmovanju v malem nogometu je sodelovalo 46 ekip, ki so bile razdeljene v 4 enakovredne skupine. Tekmovanje je potekalo po liga sistemu vsak z vsakim, pomlad - jesen. Kljub odigranim srečanjem v spomladanskem delu si nobena od vodečih ekip ni priborila bistvene prednosti ter bo jesenski del tekmovanja odločal o najboljših uvrstitvah. V A skupini vodi Jeklotehna z 12 točkami pred Obrtnikom in Konstruktorjem, ki imata oba po 8 točk. V B skupini vodi TAM Tezno s 17 točkami, pred Ta-lišom 15 in Prosvetarjem 11. V C skupini je v vodstvu Petrol s 19 točkami, pred Konstruktorjem s 17 in Zlatorogom (13 točk). V D skupini vodi TAM Studenci s 17 točkami, pred Swatyjem 15 in Elektrokovino (14 točk). Ekipe v odbojki so razdeljene v prvo kvalitetno skupino in dve drugi. Skupno nastopa 24 ekip. Prav tako po liga sistemu pomlad - jesen. V A skupini vodi Metalplast Ruše s 16 točkami, pred Elektrokovino prav tako 16 točk in TAM Tezno, ki ima 14 točk. Preseneča nekoliko slabša uvrstitev lanskoletnega zm agovalca Zdravstvenega doma, ki je šele na 5. mestu. V B skupini vodita UJV z 8 točkami, pred Prosvetarjem in Gradisom oba s 6 točkami. V B-2 pa Marles z 12 točkami, pred Avto-obnovo 10 in Cevovodom 9 točk. V ženski konkurenci, kjer je udeležba zelo maloštevilna (4 ekipe), vodi Gradis NG s 6 točkami, pred Sladkogorsko 5 in Konstruktorjem 4 točke. Tudi v rokometu je udeležba izredno maloštevilna. Po spomladanskem delu vodi MTT z 10 točkami, pred TAM Studenci. Šele na 3. mestu je lanskoletni zmagovalec TAM Tezno s 6 točkami. R. J. NA OBISKU V LJUBLJANSKI ORGANIZACIJI ZDRUŽENEGA DELA KOLINSKI Dober gospodar ve danes, kaj bo delal jutri Obiskali smo 1307-članski kolektiv ljubljanske Kolinske, ki je organiziran v petih temeljnih organizacijah združenega dela. Zvedeti smo želeli predvsem o letošnjih gospodarskih gibanjih, o dogovarjanju o bodočem razvoju v združenem podjetju HP ter nalogah, ki so si jih zadali za letošnje leto. Že kar takoj pa naj povemo sicer marsikomu že znano dejstvo, da je ta kolektiv eden tistih, ki posveča veliko pozornosti uvajanju nove tehnologije v proizvodnjo in tudi uveljavljanju svojih izdelkov na tržišču, v kar je zaradi narave proizvodnje in zaostrene konkurence tudi prisiljen. Rezultati sodobne proizvodnje, njenega razširjanja in posodabljanja poslovanja nasploh pa so ugodni in je kolektiv Kolinske upravičeno ponosen nanje. Prav tako lahko pričakujemo, da bo kolektiv Kolinske z zdmžitvijo v združeno podjetje HP, s specializacijo proizvodnje in z delitvijo proizvodnih programov še bolj napredoval in dopolnjeval svoje izkušnje in znanje s področja tehnologije, gospodarjenja in tudi samoupravljanja. LETOŠNJE NALOGE Letošnje naloge, ki si jih je zadal kolektiv Kolinske, niso majhne in tudi ne nepomembne. V smernicah glavnega direktorja OZD Kolinska, ki je pred kratkim prevzel to dolžnost, pravi Jože Počivavšek, da se bo potrebno spoprijeti predvsem z utrjevanjem in nadaljnjim razvojem samoupravljanja, s krepitvijo samoupravne in materialne osnove temeljnih organi-/ zacij in celotne delovne organizacije ter z nadaljnjim povezovanjem Kolinske v združenem podjetju živilske industrije HP in z inozemskimi partnerji. Te splošne naloge so začrtane v konkretnih akcijskih programih posameznih temeljnih organizacij, odražajo pa se tudi v proizvodnih in v finančnih načrtih, ki so jih sprejeli na začetku letošnjega poslovnega leta. razpoložljive proizvodne zmogljivosti itd. Povečan obseg proizvodnje pogojuje tudi povečanje prodaje. K temu pa moramo dodati tudi vpliv objektivno nujnega zvišanja cen za njihove izdelke, tako da naj bi letos po vrednosti narasla prodaja za 47 odstotkov. Dodajmo še, da bo prodaja na domačem tržišču predvidoma obsegala 94,9 odstotka, preostalo pa bo pomenil izvoz. Vendar na osnovi kazalcev poslovanja za prvo četrtletje letos že lahko sklepamo, da se bo razmerje med prodajo doma in izvozom izboljšalo v prid izvoza. Sicer pa si oglejmo gibanje proizvodnje, prodaje in finančnega rezultata za prvo četrtletje letos po temeljnih organizacijah združenega dela. V tovarni hranil so količinsko presegli plan za prvo četrtletje za 2,5 odstotka, vrednost realizacije se je zmanjšala za 3 odstotke glede na plan, vendar pa je ostanek dohodka za 47 odstotkov višji kot v lanskem prvem četrtletju, čeprav je bila v prvem tromesečju vrednost prodaje za 13 odstotkov nižja, kot so planirali. V temeljni organizaciji Vino-cet se je količinska proizvodnja povečala za 49,8 odstotka glede na plan, po vrednosti se je zvišala le za 8,9 odstotka, prodajo pa so presegli glede na planska predvidevanja za 21,1 odstotka po količini, medtem ko se je po vrednosti zmanjšala za 9,6 odstotka v primerjavi s planom za prvo četrtletje. V tej temeljni organizaciji so predvidevali večji izvoz, ki sicer še ni bil dosežen v prvem četrtletju, prav zaradi tega pa je tudi ostanek dohodka za 5 odstotkov za planskimi predvidevanji. Gospodarski načrt Kolinske predvideva, da bodo letos povečali količinsko proizvodnjo v primerjavi z minulim letom' za 12 odstotkov, vendar pa bo rast proizvodnje po posameznih temeljnih organizacijah različna, seveda v skladu s specifičnostmi, ki pogojujejo rast proizvodnje za posamezne izdelke, kot so: zagotovitev surovin, absorpcijska sposobnost tržišča, DOBRO SODELOVANJE Posebno zanimiva je temeljna organizacija predelave krompirja v Mimi na Dolenjskem, ki je presegla plan za 26 odstotkov, po vrednosti pa za 20 odstotkov. Ob teh številkah moramo opozoriti, da je bila za to temeljno organizacijo predvidena izguba, predvsem zaradi majhnega hektarskega donosa, ki so ga dosegli pridelovalci krompirja, zavoljo relativno visokih odkupnih cen ter zamrznjenih cen za gotove izdelke. Šele pred tremi leti je nastala ta tovarna in danes se lahko v Kolinski pohvalijo z zglednim sodelovanjem s kmetijsko zadrugo in zasebnimi kmetovalci. V Kolinski se lahko pohvalijo z najsodobnejšimi proizvodnimi napravami Kolinska je zainteresirana za povečevanje svojih zmogljivosti od sedanjih 1000 ton na dva tisoč ton predelanega krompirja. Ravno zaradi te zainteresiranosti tudi vlagajo lastna sredstva v kmetijsko mehanizacijo ter prispevajo pomemben delež k intenziviranju kmetijske proizvodnje krompirja. Danes znaša v neposrednem zaledju tovarne pridelek krompirja 190 stotov na hektar, ob 270 do 300 stotov hektarskega donosa pri enaki odkupni ceni, ki je, mimogrede, mnogo višja kot v drugih državah, pa bi lahko kmetijski proizvajalci več aku-mulirali in tovarna bi ob 2000 tonah pozitivno poslovala, pokrivala predvideno pospešeno amortizacijo in tudi dosegla relativno ugoden ostanek dohodka. Kolinska velja za zgled, kar zadeva sodelovanje z zasebnimi proizvajalci, saj je doslej investirala v kmetijsko mehanizacijo zasebnikov že več kot 3 milijone dinarjev, garantirala za najete kredite pridelovalcem krompirja, samo v letošnjem letu pa bo investirala še dodatnih 1,2 milijona, prav toliko kreditnih sredstev pa naj bi primaknila tudi Ljubljanska banka. Letošnji četrtletni rezultati so ugodni, saj je finančni rezultat v tej temeljni organizaciji kljub predvideni izgubi pozitiven, s podvojitvijo proizvodnih zmogljivosti tovarne ter s povečanjem hektarskega donosa pa bodo že v naslednjem letu tudi v tej temeljni organizaciji gospodarili brez skrbi ter realno načrtovali svoj nadaljnji razvoj. Še bolj zato, ker bodo kmalu zgradili nova in večja skladišča za krompir ter tako v marsičem še vedno sezonski značaj te proizvodnje spremenili v trajno proizvodnjo. Sredstva, predvidena za te naložbe, znašajo 10 milijonov dinarjev in če k njim še prištejemo vložena sredstva za kmetijsko proizvodnjo, lahko kaj kmalu opazimo, da seje kolektiv Kolinske odločil nadaljevati svojo proizvodno usmeritev tako v lastnem interesu kot tudi interesu občine in občanov Trebnjega tudi za kolektiv temeljne organizacije v Slovenj Gradcu. Delavski svet Kolinske je tudi že sklenil, da bodo sčasoma opu-stili trgovsko in gostinsko dejavnost v tej temeljni organizaciji. Posamezne nerentabilne trgovine bodo prenehale poslovati ali pa jih bodo priključili k drugim delovnim organizacijam, ki so za to dejavnost specializi- Kolinski samo v letošnj611’ na osnovi zakonov in druzjaf 1 dogovorov prispevali skujjjt za približno 4 milijone dii-T več kot lani. ŠE TESNEJŠE POVEZOVANJE I Že v uvodu smo zapi^,j ^ rane. Lahko bi rekli: kuhinja po industrijsko NOVA PROIZVODNJA Pred kratkim se je pridružila Kolinski tudi nekdanja delovna enota Mariborskih mlekarn iz Slovenj Gradca, ki se ukvarja predvsem s trgovino in gostinstvom. Že prej so v tej delovni organizaciji zgradili proizvodne prostore, kjer bodo zdaj začeli proizvajati oranžni koncentrat za potrebe industrije brezalkoholnih pijač. Razlog za priključitev te delovne organizacije h Kolinski se skriva v dejstvu, da prej kolektiv ni mogel aktivirati proizvodnih kapacitet niti izkoristiti kreditov, ki jih je odobrila za gradnjo Ljubljanska banka. Obstajajo možnosti, da bodo v^ tej tovarnici, ki je popolnoma mehanizirana, predelovali tudi brusnice in borovnice, saj je predel okrog Slovenj Gradca znan po obilju teh sadežev. Ta naložba in proizvodnja pomeni pomembno pridobitev za Kolinsko kot celoto, kot OSTANEK DOHODKA POŽIRAJO STROŠKI ti okvirni kazalci gospodarjenja posameznih temeljnih organizacij Kolinske seveda ne izpričujejo povsem vloge in pomena te delovne organizacije kot celote, ki jo ima v slovenskem in jugoslovanskem gospodarskem proštom. Dodajmo jim, da bo letošnji bruto produkt Kolinske znašal 600 milijonov dinarjev in četrtletni podatki o poslovanju za celotno delovno organizacijo kažejo, da bodo ta plan tudi dosegli, saj je povečana količinska proizvodnja v prvem tromesečju v primerjavi s planom za 6,6 odstotka, po vrednosti je presežen plan za 7 odstotkov, prodaja je sicer za 5,2 odstotka nižja, kot so predvideli s planom, po vrednosti pa celo za 11,3 odstotke. Takim, sicer še ne kritičnim razmeram pa je po zatrdilu strokovnjakov v Kolinski krivo naglo naraščanje cen surovin in reprodukcijskega ma--teriala. O tem priča tudi podatek, da je bil še lani reprodukcijski material udeležen v ceni gotovega izdelka z-62 odstotki, medtem ko je ta udeležba že presegla 70 odstotkov. V Kolinski se najbolj pritožujejo nad današnjim sistemom cen in pravijo, daje nujna sprostitev cen za njihove izdelke, saj ni prav nobene bojazni, da bi se zaradi tega strmo dvigale, kajti konkurenca na tržišču in tudi obseg tovrstne proizvodnje v državi to preprečuje. Drug problem pa so dragi kratkoročni krediti in še vedno prevelike obremenitve gospodarstva z različnimi prispevki, saj bodo v lišče glavnega direktorja‘T j ske tov. Počivavška o še tesnejšega povezoval združeno podjetje HP z usklajevanju proizvodni!1 f gramov. Tako je že priPri samoupravni sporazum 0 \ ditvi proizvodnih Pr0?e|1i med organizacijami zdri^L dela, o specializaciji Pr° v; nje itd. To je nedvomno korak naprej v razvoju s* ske živilske industrije, k0! krepitvi njene reprodu^ (V '"j, J .....,........ sposobnosti in ne nazaduj JJ* zelo pomembna osngva 2* hitrejši razvoj. V zJrUfj ravM podjetju tudi že razpra^j.jA # usklajevanju tržne P0^ *1 marketinga in komef^jj, nastopanja na domačem ^ jem tržišču, posebno V°l Ji , pa bodo posvetili še P.oVjjiN( nju s trgovskimi delovnim* < nizacijami ha osnovi l’5 .p -dopolnil in sklepanju dole c ^d, nih poslovno-tehničnih ^tijj sod?!#«i zumov. Nadaljnje razvijanje ^- nja s tujimi partnerji * ^ 'V^ PEZ, Nestle) ostaja še^dj^ programska naloga Koli*1^ so ji doslej ti stiki in s°%l iv nje omogočih velik nap1, ,0 v* tehndogjji, po gfA tih uveljavila s svojim1 tudi na tujih tržiščih. omogočili, da se je v z r* *• .dnik IVO TAVČAR Naslov nrehništva in nnrave! I.iuhliana. Dalmatinova ulica 4. Doštni predal 313 VI. telefon uredništva 316-672, 323-554, 316-695 in 310-033. Naročninski fKil0ve ustave, zadevajo pa pri tem na odpor določenih ’ J’ na omahovanje, pomisleke in podobno. i bi nestvarno, če bi uspehe na področju uresničevanja \ ph določil omejevali le na kolektive in posameznike, ki J Prijemajo priznanja. Fronta teh prizadevanj je v Slo-* mnogo širša, veliko je kUektivov, ki si prizadevajo . 0 vključiti se v takšne napore, še Več pa je tovarišev, ki ^ijo, da bi ustavna določila zaživela v vsakdanji praksi . kolektivov. Tudi tem veljajo ob dnevu samoupravljav- ehe. veze sindikatov |0j,Se čestitke in priznanja za dosežene usp< H bor, ki so ga imenovali republiški svet Z Slovenije in republiški odbori sindikatov Slovenije, je v razpisnem roku prejel iz 22 slovenskih občin 80 predlogov za 'podelitev priznanj organizacijam združenega dela in posameznikom za njihove izjemne dosežke pri razvijanju in utrjevanju samoupravnih odnosov. Zavoljo velikega števila predlaganih kandidatov je bilo težko izbrati pet organizacij in deset posameznikov za podelitev priznanja, kot to zavezuje pravilnik; zlasti še, če upoštevamo, da je mnogo več kandidatov izpolnjevalo pogoje in bi zaslužili, da prejmejo to pomembno priznanje. Pri izboru nagrajencev je odbor upošteval predvsem delavce iz osnovne dejavnosti, ki si že dolga leta vztrajno in uporno prizadevajo, da bi samoupravljanje čimbolj zaživelo. Odbor si je pri izboru kandidatov prizadeval zagotoviti ustrezno sestavo po posameznih področjih dejavnosti, prav tako pa je poskušal upoštevati tudi posamezna območja v Sloveniji. Svojo odločitev je sprejel soglasno. Pri tem izboru posameznikov in kolektivov, ki ga je odbor opravil na treh sejah, so nam pomagali zlasti nekateri občinski sveti zveze sindikatov. Pomoč pa so nam zlasti pri izboru oziroma oceni kolektivnih priznanj nudili tudi republiški odbori sindikatov Slovenije in se jim zato ob tej priložnosti v imenu odbora zahvaljujemo. Priznanju in nagradam, ki jih danes prvič prejemajo kolektivi in posamezniki za svoj prispevek k razvoju samouprave, daje še posebej svečano obeležje dejstvo, da jih prejemajo v prisotnosti predstavnikov združenja klubov samoupravljavcev iz vse Jugoslavije, zbranih na tem delovnem zasedanju: Res pa je tudi to, da prav prizadevanja in uspehi teh, ki jim danes izrekamo prizanje ob dnevu samoupravljavcev, vsebinsko bogatijo delo našega današnjega srečanja. Vsem nagrajencem naj bodo priznanja in nagrade v priznanje za vložene napore, hkrati pa spodbuda za delo v bodoče. IVO JANŽEKOVIČ Podelitev priznanj in nagrad Samoupravljavcem v letu 1974 PRIZNANJA PREJELO PET ORGANIZACIJ ZDRUŽENEGA DELA IN DESET SAMOUPRAVLJAVCEV ■aflJ n \\ ^ganizacija združenega dela |4 M) f de11 . . klet „Goriška Brda“ je sestavljena [d H ž c*ia združenega dela, ki je nastala iz šte-,j^l pr^rug z območja Brd. Po letu 1960 se je ij 'Sjj °Ces združevanja, ki je privedel do obli-i dve fUe zadruge, h kateri sta se priključili Goriška brda« ^družna klet Dobrovo jel; Hu^etijski posestvi. e ■ 'V *4clr1V Za^ruge šteje 230 delavcev in 900 čla-ajl!r0,iL K| Proizvodnji po načelu delitve čistega 1 1 Rot ima to že urejeno v vinogradništvu. [/ja ^ je močno uveljavila z graditvijo za-m ^ £aet*’ omogoča proizvodnjo kvalitetnih Jbv, j^°tavlja briškim kmetom prodajo pri-ni\t cl ru8 Pomemben dejavnik razvoja je bil a delitev dohodka kmetom koope-podlagi doseženih finančnih re- 'Vi|C na A >>• „ v L M(a*rn odnosi, strokovnimi nasveti in z iz-^ itiranjem pod ugodnimi pogoji, kijih žauudi slehernemu vinogradniku, si je pri proizvajalcih- Prav v tem so 1 videli svoj lastni interes in per- spektivo razvoja, kar je pripomoglo k poglabljanju samoupravnih zadružnih odnosov med zadrugo in zadružniki Zadruga jim zagotavlja stabilnost proizvodnje in prodajo pridelkov pod najugodnejšimi pogoji. S tako pohtiko zadruge je bila v dobršni meri zajezena migracija mladine iz Brd. Mladina se vključuje v proizvodni proces zadruge, ker vidi v tem perspektivo izboljšanja delovnih razmer in možnost za hitrejše zadovoljevanje splošnih ter skupnih potreb in za povečanje življenjske ravni na vasi. H gospodarskemu razvoju v Brdih so pripomogli predvsem poglobljeni samoupravni odnosi. Samoupravljanje in odločanje je razvito tako, da zajema vse delavce in zadružnike. Poleg zadružnega sveta, v katerem je pol delavcev in pol zadružnikov, sklicujejo zbore delavcev, zbore zadružnikov pa po posameznih vaseh. Tako sprejemajo statut svoje organizacije ter druge temeljne odločitve. Imajo tudi svet zadružne enote vinogradništva, v katerega delegirajo svoje delegate delavci zadružne kleti, delavci iz lastne rastlinske pro- izvodnje ter zadružniki. Svet odloča o vseh zadevah v zvezi z vinogradniško proizvodnjo ter predelavo (letni plan, cene, zavarovanje ipd.). Upoštevaje obseg proizvodnje te enote je to pomembno telo, v katerem delavci in zadružniki z medsebojnim sporazumevanjem v celoti odločajo o svojih osnovnih interesih. V zadrugi so delavski svet pa tudi sveti pro- izvodnih enot in skupnih služb. V njihovi pristojnosti so odločitve glede medsebojnih razmerij delavcev v združenem delu, delitve osebnih dohodkov, urejanja njihovih stanovanjskih problemov in podobno. Imajo tudi komisijo delavske kontrole, v katero so enakopravno vključeni delavci in zadružniki. Delavci in zadružniki so izvolili tudi skupno delegacijo v zbor združenega dela občine. k V žadrugi aktivno delujejo zveza komunistov, sindikat, zveza borcev pa tudi aktivi mladih zadružnikov, ki povezujejo mladino na terenu. Zadruga je povezana s krajevno skupnostjo Brd, s katero skupno rešujejo probleme vasi. Vključujejo se tudi v reševanje problemov širše skupnosti, kar je še posebej pomembno za razvoj socialističnih odnosov na vasi. — Ji ENOTNOST - §T. 25 - 29. JUNIJA 1974 Zadružna klet „Goriška Brda“ je v vsem povojnem obdobju odigrala zelo veliko vlogo v razvoju socialističnih proizvodnih odnosov v kmetijstvu celotnega območja Goriških Brd. Ekonomsko in socialno zaostalemu podeželju na skrajnem zahodnem obronku Slovenije je prav pravilna in napredna politika razvoja kmetijstva omogočila, da so prebivalci Brd ostali na svoji zemlji. Materialni pogoji in družbeni odnosi so se razvili v tolikšni meri, da pomenijo danes osnovo briškega gospodarstva in nudijo delavcem in kmečkim proizvajalcem primeren življenjski standard. Delavci in zadružniki vidijo v nastalem kooperacijskem odnosu možnost nadaljnjega razvoja kmetijskega zadružnega gospodarstva. Zato so naložbe v obnovo in pridobivanje novih kmetijskih površin iz družbenih in zasebnih sredstev vedno večje. Zadružna klet »Goriška Brda“ je steber sedanjega in bodočega razvoja tega predela Slovenije. Trajnost take usmeritve si delavci in zadružniki zagotavljajo z uvajanjem naprednih, samoniklih samoupravnih odnosov, s katerimi utirajo pot socialistični preobrazbi vasi. STRAN 17 Organizacija združenega dela »EMONA« Ljubljana Organizacija združenega dela Emona Ljubljana, kakršna je danes, se je razvila iz grosistične trgovine in 5 trgovin na drobno. Leta 1959 je tedanje podjetje Prehrana začelo graditi mrežo samopotrežnih trgovin, ki jih je danes 46 poleg 57 klasičnih trgovin. Z razvojem tehnologije dela, predvsem s predelavo, pakiranjem blaga, paletizacijo, novim modernim regal-nim skladiščem, se je trgovina na veliko razvila v močno TOZD, ki pripravlja raznovrstno potrošniško blago za trg. V tem času se je razvila zunanjetrgovinska dejavnost, ki dosega lepe uspehe. Že leta 1970 sta nekdanja Prehrana in Agrokombinat Emona uvidela potrebo po povezovanju trgovine s proizvodnjo in sta se na tej osnovi obe podjetji združili v današnjo enotno Emono. Po letu 1970 se je razvila v Emoni še turistična in hotelska dejavnost, deloma s priključitvami, deloma pa tudi z novogradnjami oziroma z ustanovitvijo. Bruto produkt nekdanje Prehrane se je povečal od 1,5 milijona dinarjev v letu 1947 na 4.200 milijonov dinarjev, ki ga je v letu 1973 ustvarila Emona. V tem času se je število delavcev povečalo od 28 na 6.433. Ves ta čas so se delavci zavestno odrekali svojim dohodkom v prid razvoja maloprodajne mreže, vložili so 110 milijonov dinarjev v gradnjo sodobnega skladišča na Šmartinski cesti, hladilnic za 1.000 vagonov blaga, v pražarno kave, pakirnico, regalno skladišče in uvedli paletizacijo, 150 lastnih kamionov dostavlja blago maloprodajni mreži. Proizvodnja in predelava kmetijskih proizvodov je na evropski ravni tako po kilogramu pitane govedi in prašičev kot po proizvodnji mleka. Vsi ti uspehi so doseženi kljub temu, da je do kmetijske proizvodnje marsikdaj vladal mačehovski odnos. V ponazoritev naj povem, da sta farma prašičev v Ihanu oziroma njen direktor inž. Lucijan Krivec dobila mednarodno priznanje univerze v Kielu. Vsi ti uspehi ne bi bili možni, če ne bi vzporedno z razvojem proizvodnih kapacitet in trgovinske mreže razvijali tudi samoupravnega mehanizma. Prvi petnajstčlanski delavski svet je imel skromne pristojnosti; kasneje so dobili delavski sveti svoje izvršilne organe, obrati pa svoje delavske sveta itd. Danes ima Emona 22 delavskih svetov in svetov enot, 132 odborov in komisij, v katerih je vključeno več kot 1.600 delavcev ali vsak četrti zaposleni. Usposabljanje članov samoupravnih organov se je razvijalo vzporedno s povečanimi pristojnostmi. Samoupravni sporazum, ki so ga predstavniki TOZD Emone podpisali 1. marca 1973 leta, predvideva poglobljeno sodelovanje čimveč delavcev, tako da imajo dislocirani obrati TOZD svoje svete, na katerih v manjših skupinah razpravljajo in odločajo o zadevah v njihovi pristojnosti. Strokovni posveti, ki naj pripomorejo k usposabljanju samoupravljavcev, so sestavni del politike podjetja. S takimi ali drugačnimi oblikami so doslej v Emoni izobrazili več kot 2.000 zaposlenih. Druga oblika sodelovanjsamoupravljavcev pa so zbori delovnih ljudi, na katerih do podrobnosti razpravljajo o internih aktih, predvsem o samoupravnem sporazumu o združitvi, o statutih TOZD in podjetja, itd. V letu 1973 in 1974 je bilo 5 zborov delovnih ljudi, na katerih je več kot 24.000 delavcev razpravljalo in sklepalo o svojem položaju in bodočnosti. Na zborih delovnih ljudi delavci razpravljajo in odločajo še o zaključnem računu, delitvi dohodka, perspektivnem letnem planu, o investicijah, o pristopanju k samoupravnim sporazumom o splošni porabi, železniškem in luškem prometu itd. Zbori delovnih ljudi prav tako odločajo o kandidatih za zbor delegatov v TOZD, delavskih svetov TOZD, delegacijah v občine in družbenopolitične organizacije, itd. Odločajo o pripojitvi novih TOZD ali izločanju le-teh iz sestava podjetja, o sistemizaciji delovnih mest in nagrajevanju zaposlenih, o varstvu pri delu, o razdelitvi premoženja na TOZD. Skratka, vse zadeve, ki bistveno zadevajo interese delavcev, so v pristojnosti zborov delovnih ljudi. O nekaterih zadevah, kot so priključitve in podobno, pa odločajo delavci v Emoni z referendumom. Zbor delegatov TOZD na ravni podjetja ni več najvišji samoupravni organ, temveč je v svojem bistvu koordinator dela samoupravnih organov v TOZD. Temeljne organizacije združenega dela zastopa v zboru delegatov enako število delegatov. Skupne strokovne službe podjetja nimajo statusa TOZD temveč delovne skupnosti. Delovnih skupin oziroma organizacijskih enot, na katerih delavci razpravljajo o vseh najpomembnejših zadevah, je trenutno kakih 120. Praktični rezultati take decentralizacije upravljanja so že očitni: - leta 1972 je TOZD Mesna industrija Zalog poslovala s 5,7 milijona izgube, v letu 1973 pa s 6 milijoni dinarjev dohodka; — TOZD Poljedelstvo — govedoreja je v letu 1971 poslovala s 6 milijoni izgube, v letu 1972 s 3,7 milijona izgube, v letu 1973 pa le s 690.000 din izgube; - TOZD hotel Riviera Portorož je v letih 1971 in 1972 poslovala z več kot 2 milijona izgube letno, v letu 1973 pa že z aktivo 1,5 mili- '>jn I: S k jona dinarjev. — Tudi v dfugjh TOZD je čutiti napredek, saj zaradi čistih računov in zaradi tega, ker je onemogočeno nekontrolirano prelivanje sredstev med TOZD, sleherna med njimi skrbneje gospodari na vseh področjih. Dejstvo je, da vsi ti uspehi niso le rezultat večjega vpliva neposrednih proizvajalcev na gospodarjenje, vendar je resnica, daje velik del uspehov pogojenih prav s tem. Sestavni del teh novih odnosov se odraža v kadrovanju. Trenutno ima Emona več kot 440 vajencev trgovinske in gostinske stroke in 160 štipendistov v visokih in srednjih šolah, ne da bi ob tem upoštevali izobraževanje na delovnem mestu vseh tistih zaposlenih, ki želijo pridobiti višje kvalifikacije. Po nepopolnih podatkih je takih delavcev več kot 150. Informiranje članov kolektiva ima več oblik: — interni časopis, ki ga prejema sleherni član kolektiva in izhaja vsak mesec, — obvestila izhajajo po potrebi (v enem letu 16 številk), v njih pa so v celoti posredovani vsi samoupravni akti, vsi sklepi samoupravnih organov in njihovih izvršilnih organov. Ta obvestila prejemajo vsi delavci, ki zasedajo kakršenkoli odgovoren položaj, — zbori delovnih ljudi, — oglasne deske, občasna nujna pismena obvestila, — sestanki družbenopolitičnih organizacij. Na ta način in tudi drugače so zaposleni obveščeni o osebnih dohodkih vsakega delavca, o kilometrinah, reprezentanci, o dodeljevanju sredstev za stanovanjsko gradnjo, itd. Z vključitvijo v usmerjeno stanovanjsko gradnjo je zbrala Emona v letu 1973 12,000.000 sredstev (lastnih in bančnih) za gradnjo najemnih stanovanj. Trenutno ima nodietie večii rekreaciiski center v Crikvenici, v katerem se letno zvrsti vtf ; pt 1.500 zaposlenih. Poleg tega ima planinski' m ^ na Menini planini, kočo na Veliki planini in J 5 v Vikrčah. Kljub vsemu temu je zbor de ki 1 te ugotovil, da so kapacitete za več kot 6.000; 'usi ski kolektiv premajhne in v soglasju s T0^ °ni sprejel sklep, da zgradi nov rekreacijski c£j^ sv Sredstva v ta namen že zbirajo. TOZD pos^1 0] posebno skrb delavcem z najnižjimi osebniijj hodki, tako da jim z različnimi oblikami re^ ^ omogočijo letovanje. Samov letu 1973 je kakih 350 takih primerov. Za upokojence podjetja (trenutno jih je! skrbi podjetje tako, da jih enkrat letno pov3 srečanje, izročijo jim tudi vrednosti bon & kup blaga (letos oziroma za leto 1973 v vret* 350 dinarjev). Vsi upokojenci dobivajo časopis Informator ter imajo pod okt Emone svoj klub upokojencev. Podjetje Emona Ljubljana je tudi pod P potrošniškega kodeksa, s katerim se je ob'* za tesno področno sodelovanje s krajevnijn* * nostmi, predvsem pa s potrošniki prek nji" svetov. To sodelovanje, čeprav je šele v p že daje prve sadove, ki se kažejo v skupnih vitvah potreb potrošnikov in možnosti za w > zadovoljevanje. Organizacija združenega dela Emona inrij razndiko sestavo. Njene temeljne organizac '•* ukvarjajo s kmetijsko proizvodnjo, pre° prepakiranjem hrane, s trgovino na drobno J1 veliko, z zunanjo trgovino, turistično tef . lirsko dejavnostjo, pa tudi z inženiringom ^ I zaradi tega imajo toliko večjo vrednost i* delavcev Emone pri uveljavljanju ustavri1^ ij polnil in sedaj ustavnih določil, ko so oralij na tem področju in s tem veliko pripom0?' f rešitvam, ki so služile tudi drugim, da sob čili novo ustavo v praksi. ■ v Mh Organizacija združenega dela »DEKORATIVNA« tovarna dekorativnih tkanin, Ljubljana Organizacija združenega dela , .DEKORATIVNA" se je razvila iz predvojne tovarne zaves „STORA“, kije bila ustanovljena leta 1919, in iz Tovarne pli-šev, ki je bila ustanovljena leta 1929. Po osvoboditvi se je delo v obeh tovarnah nadaljevalo, leta 1949 pa sta se tovarni združili v enotno podjetje „Tovama dekorativnih tkanin11. Kljub finančnim težavam, ki so jo vseskozi spremljale zaradi zastarele tehnologije, si je ta organizacija združenega dela prizadevala, da bi s povečano zainteresiranostjo vseh delavcev dosegla boljše poslovne rezultate, kar ji je tudi uspelo. Začela je ustvarjati več sredstev za akumulacijo, povečala seje storilnost in kvaliteta dela. Temeljni mejnik za razvoj samoupravnih odnosov bi lahko šteli oktober 1950 leta, ko je bil izvoljen prvi delavski svet. Kljub temu, da je imel delavski svet sprva še dokaj skromno vlogo pri vplivanju na gospodarjenje in razpolaganje z ustvarjenimi sredstvi, so se ti novi samoupravni odnosi že začeli kazati v zavesti delavcev, da bo potrebno skrbeti za bolj ekonomično poslovanje, za modernizacijo in razširitev poslovanja. Več let je kolektiv delal v 4 izmenah, da bi bila proizvajalna sredstva maksimalno izkoriščena. V letu 1960 je podjetje izdelalo dolgoročni projekt, s katerim je opredelilo proizvodni program, načrt razvoja in modernizacije podjetja. Z novozgrajenimi objekti in z nakupom modemih strojev z zelo zahtevno tehnologijo je naraščala tudi potreba po novih kvalificiranih delavcih, tako je ta organizacija združenega dela povečala zaposlenost od leta 1960, ko je bilo zaposlenih 784 delavcev, na 1.253 delavcev v letu 1973. Poleg modernizacije je kolektiv posvečal posebno pozornost standardu delavcev, zato so zgradili objekte za rekreacijo in odmor, organizirali samopostrežno restavracijo in splošno ambulanto itd. V Tovarni dekorativnih tkanin so pri razvoju samoupravnih odnosov vseskozi posvečali največ pozornosti temu, kako pritegniti k neposrednemu samoupravljanju čim več delavcev. Na jesen leta 1961 so organizirali prve diskusijske sestanke kot povsem izvirno obliko neposrednega samoupravljanja. S takim načinom posvetovanja so delavcem omogočili, da so v ožjem krogu kakih 20 do 30 sodelavcev sproščeno in odkrito obravnavali konkretno problematiko in hkrati posredovali tudi svoje mnenje oz. predloge za njihovo reševanje. Ti posveti so tudi danes nepogrešljiva oblika sodelovanja vseh delavcev. Pri uresničevanju ustavnih dopolnil in novih ustav so pripravili analizo o izpolnjevanju pogojev za organiziranje temeljnih organizacij združenega dela. Ugotovili so, da zaradi izredne medsebojne soodvisnosti in povezanosti proizvodnega procesa za zdaj še nimajo možnosti za ustanovitev temeljnih organizacij. Zato so rešitve iskali v drugi smeri; in sicer: 1. V neposrednem odločanju zbora delavcev OZD, ki odloča o zaključnem računu in o deUtvi dohodka, o perspektivnem in letnem planu, o večjih investicijskih naložbah, o najemu srednjeročnih in dolgoročnih posojil, o spremembah lastnega samoupravnega sistema, sprejemu statuta OZD, določanju in potrjevanju kandidatov za volitve v delavski svet in svete delovnih enot ter kandidatov za volitve v skupščine družbenopolitičnih skupnosti. O predlaganju in odločanju uvedbe postopka za odpoklic članov organov upravljanja; 2. V neposrednem odločanju zbora delavcev delovne enote, ki odloča o ustanovitvi ali ukinitvi delovnih mest, o odločitvi in odpisu sredstev za delo, o ocenitvi delavcev v stopnje obračunskih osnov, o ukrepih za varstvo pri delu, o pohvalah in nagradah delavcev za izredne uspehe; 3. V neposrednem odločanju delavcev delovne skupnosti z referendumom o združitvi ali pripojitvi k drugi delovni organizaciji, o pripojitvi druge delovne organizacije, o razdelitvi na temeljne organizacije združenega dela, o razširitvi poslovanja, ki zahteva velika vlaganja, in o bistveni spremembi predmeta poslovanja. in načrte, ki jih pripravijo strokovne službe; 3. Odbor delavskega nadzorstva, v katerem ima vsaka delovna enota svojega delegata; 4. Odbor za splošni ljudski odpor, ki skrbi za vse priprave s tega področja. Tak sistem samoujtfpjj feji in informiranja je že rf zelo ugodne rezultate, uspehih, v Organi posrednega upravljanja pa so: 1. Delavski svet OZD, ki je naj višji samoupravni organ in odloča o vseh zadevah, ki zadevajo celotno OZD v mejah in na podlagi sklepov zbora delavcev v OZD; 2. Sveti delovnih enot, ki obravnavajo in dajejo predloge oz. pripombe na vse osnuteke Značilnost organizacije samoupravljanja v tej OZD je, da so vse pristojnosti, ki zadevajo delovne razmere in družbeni standard delavcev prenesene v odločanje delavskemu svetu delovne enote oziroma posameznim komisijam, ki delujejo v delovnih enotah. Naslednja značilnost, ki pogojuje delovanje samoupravljanja, so izredno organizirane in razvite oblike vsakodnevnega medsebojnega informiranja. Posebej je pomembna ugotovitev, da imajo zagotovljen tudi sistem povratnega informiranja ter pretok informacij v celotni OZD. ne lezun-at.-', jc, žejo zlasti v boljših 'H - tovariških in življenjske razmet6 0 % uvivj v tuij 1» vy » kovnih služb, v skrbi nih odnosih ter v L‘ delovanju delovniheno1^' ^ itd. ~ Pomemben delež \ romemoen ueiez i,i3vr ’ čevanju hitrejšega uV®M'p samoupravljanja v vse*!rjm \ oblikah imajo tudi j. politične organizacij6 I ž iektiva. J ^ kratke Čeprav je iz žitve težko v ce te moupravno dejavnost \ dekorativnih tkanin,■ti tovostjo trdimo, da j6 tetiv redno uveljavljal s ^ ne odnose, ki so se | vseh področjih združete,^ in tudi pospeševali 6 Qif in družbeni razvoj te cije združenega dela- f tet te- ■ it I M\' PODELITEV PRIZNANJ SAMOUPRAVLJAVCEM Organizacija združenega dela Elektrokovina VlARIBOR ^°(ljetje Elektrokovina je nastalo v prvih po-^ih letih iz majhne elektromehanične delav-'e, ki je opravljala remontno-servisna dela za hborsko podjetje Državne elektrarne Slonje. Ideja o samosvojitvi in preusmeritvi v in-Arijsko podjetje je vzniknila iz vrst delavcev. °ktobru 1948. leta je bilo ustanovljeno samo-.>o podjetje Elektrokovina s 142 delavci, [j v°j podjetja je bil samorastniški in kljub te-'?Vam zelo hiter: v mesecu maju letos je štela :; ektrokovina že 2690 zaposlenih, t; Medmet poslovanja, ki se v vseh letih razvoja bistveno spremenil, predstavljajo elektro--torji, električni agregati, svetilke, dušilke, hni kozh in nekateri izdelki s področja elek-, °nike. Podjetje opravlja tudi servisne storitve izdelke. •^ij Organizacija zdmženega dela Elektrokovina dve temeljni organizaciji združenega dela in je ] dovno skupnost skupne službe. Kraigherjeve nagrade direktorju OZD Marku Drnovšku. Razen tega je prejelo visoka odlikovanja za prispevek k progresivni rasti OZD več sto delavcev Elektrokovine. Organi upravljanja v Elektrokovini skrbijo poleg omenjenega tudi za stalen dvig življenjske ravni delavcev. V ta namen deluje pri delavskem svetu komisija za družbeni standard. Največ sredstev za skupno porabo je Elektrokovina namenila za stanovanjsko gradnjo. Sedanji prispevek v te namene znaša 8 % od bruto osebnih dohodkov. Do danes je Elektrokovina kupila za svoje delavce več kot 300 stanovanj in omogočila posojilo 500 članom kolektiva za gradnjo in popravilo stanovanjskih hiš. Za dodeljevanje stanovanj imajo pravilnik, ki na podlagi kriterijev podrobno ureja način reševanja prošenj za stanovanje. Elektrokovina ima obrat družbene prehrane s kapaciteto 2.000 obrokov toplih malic dnevno. A -^.gOŽD proizvodnje elektromotorjev, agre-to°V ln livarne bo v letu 1974 izdelala 5244 1 ajj 224.000 kosov rotacijskih strojev in |„ -&tov v skupni vrednosti blizu 263 milj 0JI°V dinarjev. ^ZD proizvodnje svetilk in predstikalnih m pa bo letos izdelala 4304 tone svetilk v jt^Osti kakih 249 milijonov dinarjev in 4230 v vrednosti blizu 150 milijonov di ■ cT Pod 0tna proizvodnja Elektrokovine se bo na t, ‘igi srednjeročnega plana do leta 1980 v pri->• z letom 1974 količinsko povečala za no 70 %. Pliž Hrter Kg ' - - - r ih, 1 samoupravljanja na vseh ravneh. Samo- razvoj Elektrokovine je pogojen z raz- Ltavna miselnost se je z leti krepko ukore- hm® v zavesti delavcev in je osnovno vodilo pri P°rnembnih odločitvah, ki zadevajo obstoj organizacije združenega dela. Meje ■L v°dstvenim in strokovnim delom ter samo-^,^'^em ni nikoh bilo. Od leta 1950 pa do •atf ti|^s ie sodelovalo v samoupravnih organih pri-[®0 3100 delavcev. lip. lP°membnejšo vlogo pr krepitvi samo-l#1' ^ ^ Ja^S^e zavesti delavcev so odigrali skrbno jepif 5kti ° podrobnosti opredeljeni samoupravni jiiji 1 so bili sprejeti s sodelovanjem vseh de-if ^Žr-I njimi so najpomembnejši statuti 15 Ho- .ln OZD, samoupravni sporazum o medili ^ razmerjih delavcev v združenem delu V^ražeranju, različni pravilniki itd. 6ta 0(^ ustanovitve dalje so imele vodilno razvoju samoupravljanja v Elektro-k&^'Se niene družbenopolitične organizacije. | samoupravljanja v Elektrokovini je bil | ^?Qetl ^udi v jugoslovanskem prostoru. Leta ’ f v Zahodni Nemčiji organiziran jugo- / iCtk teden, na katerem je kot izbrano pod-^e^°vala tudi Elektrokovina, da bi tako nC tatvoja ua vpliv samoupravljanja na uspešnost ^il i^Pudjetja. Nastop Elektrokovine je vzbudi ^i sli bru no zanimanje širše nemške javnosti. ‘Hio^ °’ Prav tako pomembno javno priznanje 'Ov* Pravne organiziranosti in uspešnosti po-dektrokovine je izraženo z dodelitvijo Delavci simbolično plačujejo za obrok po 1 dinar. Elektrokovina ima za oddih in počitnice več objektov ob morju, to je v Vrsarju in na Murterju, v Limbušu, v Logarski dolini in pa na Okrešlju ima manjše objekte za oddih. Delavce prevažajo na delo in z dela z avtobusi, s tem da organizacija združenega dela nosi stroške prevoza, ki presegajo 20 dinarjev. Sindikalna organizacija obravnava predloge za pomoč socialno ogroženim delavcem, skrbi za zdravljenje delavcev v različnih zdraviliščih, organizira pošiljanje otrok v počitniške kolonije in rešuje druge socialne probleme organizacije združenega dela. Za te namene dodeljuje delavski svet sindikatu potrebna sredstva. Delavce obveščajo v Elektrokovini s pomočjo tovarniškega glasila, ki izhaja mesečno. Pomembnejše akte dobijo delavci v obliki posebnih brošur, izrednih številk tovarniškega glasila in v drugih oblikah. Informacije dobivajo tudi upokojenci in delavci, ki so služili vojaški rok. Elektrokovina posveča posebno skrb izobraževanju delavcev v poklicnih in drugih strokovnih šolah, tečajih in seminarjih. Štipendirajo 47 rednih dijakov in študentov. V Elektrokovini se zavedajo izrednega gospodarskega pomena inventivne dejavnosti, v kateri sodelujejo vsi delavci ne glede na stopnjo strokovne izobrazbe. Zato so že leta 1958 ustanovili komisijo za koordinacijo inventivne dejavnosti. Za nagrajevanje racionalizatorjev, avtorjev tehničnih izboljšav in izumov imajo poseben in do podrobnosti opredeljen pravilnik. Letno registrirajo poprečno kakih 100 predlogov za izboljšave, ki prinašajo organizaciji združenega dela velike prihranke ob sorazmerno majhnih vlaganjih za napredek tehnologije in poslovanja, ki izhaja iz ustrezno aktiviranega umskega potenciala kolektiva. Organi upravljanja Elektrokovine se zavedajo potrebe po združevanju gospodarstva. Sedaj pripravljajo združitev petih mariborskih elektro in kovinskih organizacij. Referendum o združitvi bo 26. junija letos. Organizacija združenega dela Tovarna perila »LABOD« Novo mesto Tovarna perila ,,Labod“, Novo mesto je bila leta, samoupravni sporazum o združitvi TOZD kot majhno privatno podjetje ustanovljena leta pa podpisan v mesecu novembru istega leta. 1924. Med vojno je podjetje delovalo občasno. Na ravni organizacije združenega delaje orga-Po psvoboditvi se je podjetje počasi razvijalo niziran skupni delavski svet kot svet delegacij, vse do leta 1962, ko je zaposlovalo 245 delavk. Skupne službe imajo v svetu delegacij enak sta-Tega leta je tovarna zaradi zaostale tehnologije tus kot organizacija združenega dela. in drugih vzrokov zašla v take gospodarske te- Delavci se sestajajo vsak mesec na javnih tri-žave, da je bila predvidena za likvidacijo. Tej bunah, poleg tega pa prejemajo vsi zaposleni odločitvi so se uprle delavke in sklenile, da potrebne informacije v tovarniškem glasilu in v bodo podjetje sanirale z lastnimi močmi drugih oblikah obveščanja ter izobraževanja. Ob delni pomoči družbe v obliki odobritve Pri iskanju rešitev za aktiviranje delavske sa-sanacijskega kredita in z odrekanjem delavk pri moupravne kontrole so vzpostavili stalen stik osebnih dohodkih so modernizirali opremo in med delavci in komisijo samoupravne delavske zgradili najnujnejše delovne objekte. Rezultat kontrole, samoupravnih odločitev in vztrajnosti kolektiva je bil, da so v desetih letih, to je do leta 1972 povečali produktivnost za 100%, zgradili več kot 10.000 kv. m tovarniških objektov in normalizirali osebne dohodke. Leta 1972 se je tovarni perila „Labod“ pridružila tovarna perila „Delta“ iz Ptuja, ki je bila v zelo težavnem gospodarskem položaju. V šestih mesecih je bila izvedena sanacija „Delte“, kar je rezultat prekaljenih samoupravnih izkušenj kolektiva „Labod“. Organzacija združenega dela „Labod“ Novo mesto zaposluje po združitvi 1.300 delavcev, od tega 93 % žensk. Organizacija zdmženega dela zajema temeljne organizacije zdmženega dela „Ločna“ v Novem mestu, „Libna“ v Krškem in „Delta“ v Ptuju, od katerih ima vsaka kakih 400 zaposlenih, v skupnih službah pa je blizu 100 zaposlenih. Organizacija zdmženega dela „Labod“ je sedaj največji specializirani proizvajalec srajc v Jugoslaviji. Od celotne proizvodnje izvaža 50% v države Zahodne Evrope. V letu 1973 so programirali gradnjo tovarne konfekcije v Keniji. K takim uspehom so prav gotovo pripomogle dobro zastavljene organizacijske in samoupravne rešitve. Že leta 1969 so v Labodu delovale tri organizacijsko in samoupravno zaokrožene enote z določenimi pristojnostmi Leta 1970 so sprejeli nov statut, ki je predvideval centralni delavski svet, sestavljen iz 5-članskih delegacij samostojnih organizacij zdmženega dela in skupnih služb. Organizacije združenega dela so odločale o ustvarjenem do-' hodku, sprejemale svoje programe proizvodnje in razvoja ter svoje splošne akte. Ustavna dopolnila so samo potrdila pra- počutje delavcev na delu in v prostem času je vilnost prej zastavljene organizacije samo- zasluga razvitega samoupravljanja in sodelovanja upravljanja, zato je bilo tudi organiziranje vseh družbenopolitičnih organizacij v temeljnih TOZD izvedeno kaj hitro. Postopek za kon- organizacijah združenega dela in v organizaciji stituiranje TOZD je bil končan v juliju 1973. združenega dela. Skrb za delovnega človeka je vsestranska, usmerjena pa je predvsem na naslednja področja: — vsak delavec dobi brezplačno zajtrk in malico; — s prevoznimi podjetji je zagotovljen prevoz delavcev na delo in z dela, stroški prevoza pa so regresirani; - delavcem omogočajo letovanje na podlagi pogodb s počitniškimi domovi, poleg regresa za dopust nudijo pomoč socialno šibkim članom kolektiva; - za dnevno rekreacijo delavcev so pri tovarni zgradih sodobno igrišče za več športnih panog in jim zagotovili tudi strokovno vodstvo — zdravstvena preventiva je zagotovljena tako, da sistematično spremljajo zdravstveno stanje vseh delavcev. Zdravstveno ogrožene delavce pošiljajo vsako leto na klimatsko zdravljenje, poleg tega vlagajo sredstva v gradnjo zdravstvenih domov; - vsako leto namenijo precejšnja sredstva za kreditiranje individualne gradnje stanovanj. Za socialno šibkejše gradijo najemna stanovanja. Pripravljajo tudi program za gradnjo samskega doma, objektov za otroško varstvo, družbeno prehrano in otroška igrišča, poleg tega sofinancirajo gradnjo drugih družbenih objektov v krajevnih skupnostih; - v vsaki TOZD so ustanovili sekcijo za upokojence, tako sploh ni prekinjena vez med aktivnimi delavci in upokojenci. Pri dehtvi dohodka upoštevajo tudi izplačila upokojencem; — v OZD je od leta 1970 ukinjeno nočno delo žensk. Doseganje vsestranskih rezultatov za dobro PODELITEV PRIZNANJ SAMOUPRAVLJAVCEM ALOJZ FERENČAK rojen leta 1930, VKV mizar, kontrdor izdelkov v tovarni pohištva Brežice. Kot vzoren delavec in borec za uveljavljanje samoupravnih odnosov je bil večkrat izvoljen v organe samoupravljanja v podjetju. V letih 1960 do 1963 je bil član delavskega sveta, nato od 1965 do 1969 njegov namestnik ter od 1969 do 1970 predsednik upravnega odbora. Od leta 1970 do letos je bil ponovne!) predsednik delavskega sveta. Alojz Ferenčak se je udejstvoval tudi na drugih področjih. Pet let je deloval v skupščini komunalne skupnosti socialnega zavarovanja v Celju, dve leti je bil član skupščine republiške skupnosti ter drugih organov. Bil je predsednik sindikalne podružnice v tovarni in član njenega izvršnega odbora, v letih 1963 in 1964 je bil profesionalni predsednik občinskega sveta zveze sindikatov v Brežicah ter član okrajnega sindikalnega sveta Celje. Zadnja leta je bil tov. Ferenčak član predsedstva občinskega sveta zveze sindikatov, bil je tudi sekretar organizacije ZK v tovarni, nekaj časa tudi član občinskega komiteja, aktivno pa je deloval tudi v drugih organizacijah. Sedaj je predsednik solidarnostnega stanovanjskega sklada občine Brežice. Zaradi izredne aktivnosti in odločnega zavzemanja za razredne interese delavcev so delavci tov. Ferenčaku večkrat zaupali tako odgovorne dolžnosti. S svojo nesebično revolucionarno dejavnostjo je bistveno pripomogel, da je v tovarni, kjer je zaposlen, postala samouprava sestavni del delovnega procesa, kar je nedvomno prispevalo k uspešnemu gospodarskemu razvoju te delovne organizacije. Dr. SREČKO HERMAN rojen leta 1934, zdravnik specialist iz ortopedije iz TOZD Ortopedska klinika kliničnih bolnišnic v Ljubljani. V kliničnih bolnišnicah v Ljubljani je dr. Srečko Herman zelo aktivno, deloval v organih upravljanja. Bil je predsednik komisije za predloge za sestavo samoupravnih aktov, v letih 1966 do 1970 član sveta Ortopedske klinike ter predsednik komisije za delovna razmerja. Dve leti je bil predsednik sindikalne podružnice in član izvršilnega, odbora sindikalne konference kliničnih bolnišnic. Od leta 1970 dalje je bil predsednik sveta kliničnih bolnišnic v Ljubljani in predsednik komisije za izpopolnjevanje sistema nagrajevanja. Od leta 1973 je tov. Herman predsednik sveta skupnosti zdravstvenih delovnih organizacij Slovenije. Je vodja delegacije TOZD Ortopedska klinika in delegat skupščine občine Ljubljana-Center v zboru združenega dela skupščine SR Slovenije za področje zdravstva in socialnega varstva. Kot predsednik sveta kliničnih bolnic je tov. Herman s svojimi prizadevanji bistveno prispeval k sodelovanju med klinikami in h koordiniranemu medsebojnemu sporazumevanju. Kot predsednik komisije za uresničenje ustavnih dopolnil je s svojimi prizadevanji za njihovo uresničitev veliko pripomogel k ustanovitvi temeljnih organizacij združenega dela v kliničnih bolnišnicah. Vedno je podpiral utemeljene zahteve kolektivov klinik za decentralizacijo samoupravljanja, veliko pa je storil tudi za ustanovitev delavske kontrole v zavodu. Med članstvom kolektiva si je tov. Herman s svojo aktivnostjo pridobil ugled in spoštovanje ne le kot zdravnik, ampak tudi kot človek, ki mu ni bilo žal trada za oblikovanje novih odnosov. DANTE JASNIČ rojen leta 1925, ekonomist, upravnik Carinarnice Jesenice. Leta 1949 se je zaposlil v Železarni Jesenice in se je takoj aktivno vključil v družbenopolitične organizacije. Od leta 1952, koje bil izvoljen za predsednika delavskega sveta Železarne in leto kasneje za predsednika upravnega odbora; kasneje in vse do danes je nepretrgoma deloval v organih, katerih naloga je bila predvsem utrjevati in razvijati samoupravo. V železarni je bil tov. Jasnič vodja komisije, ki je pripravljala prva pravila in samoupravne akte, kasneje pa pripravljala tudi izhodišča in utirala pot izdelavi prvih statutov in oblikovanju samoupravne organiziranosti v ekonomskih enotah, predhodnicah kasnejših sprememb, pogojenih z ustavnimi dopolnili. Dante Jasnič je bil nosilec naporov za uresničevanje teh dopolnil ter avtor vsebine takratnih samoupravnih aktov železarne. Od vsega začetka je bil pobudnik za uresničevanje ustavnih dopolnil v praksi. Njegov delež pri oblikovanju samoupravne prakse in njene kodifikacije ni pomemben le za Železarno Jesenice in Združeno podjetje slovenskih železarn, ampak ima svojo vrednost kot zgleden primer tudi za druge delovne organizacije. Svojega delovanja za razvijanje samouprave tov. Jasnič ni omejeval le na kolektiv jeseniške železarne, pač pa je izkušnje koristno posredoval tako na območju občine kot tudi v organih in v dejavnosti republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije. STANKO KOS rojen leta 1925, kmetijski tehnik, delovodja za sadjarstvo v obratu Pekre pri Agrokombinatu Maribor. V sindikatu je deloval od leta 1947 dalje. Bilje predsednik oziroma tajnik sindikata v podjetju' od leta 1950 do 1960. Bil je član občinskega sveta Zveze sindikatov in član takratnega okrajnega sindikalnega sveta Maribor ter predsednik okrajnega odbora sindikata kmetijskih delavcev. Več let zapored je bil tov. Kos tudi član republiškega in zveznega odbora sindikata delavcev kmetijske, živilske in tobačne industrije. Med drugim je bil sekretar osnovne organizacije ZK, deloval pa je tudi na drugih področjih v SŽDL, v krajevni skupnosti, pri Rdečem križu in v delavsko prosvetnem društvu „Svoboda“. Leta 1951 je tov. Kos postal prvi predsednik upravnega odbora Kmetijskega gospodarstva Pekre, bil je precej let član delavskega sveta in dva mandata tudi njegov predsednik. Leta 1962 se je posestvo združilo v Agrokombinat Maribor. Tov. Kos je bil prvi predsednik upravnega odbora Agrokombinata. To dolžnost je opravljal tri mandatne dobe; bil je tudi član delavskega sveta ter predsednik komisije za družbeni standard, predsednik komisije za delitev osebnih dohodkov, itd. Eno mandatno dobo je bil predsednik sindikalne konference Agrokombinata, dva mandata pa predsednik sindikalne organizacije obrata Pekre. Sedaj je član sveta krajevne skupnosti in član temeljne delegacije. Pomemben je njegov delež, ki gaje kot družbenopolitični delavec sindikata in kot izvoljen član samoupravnih organov prispeval k oblikovanju sedanje samoupravne fiziognomije Agrokombinata Maribor, poleg tega pa je pomemben tudi njegov delež, ki ga je kot družbeni delavec prispeval v občinskem in republiškem merilu. ANTONIJA REBEK rojena leta 1927, KV delavka živilske stroke, obratovodja TOZD „Fructal“ v Sadno likerskem kombinatu Fructal-Alko v Ajdovščini. republiškega odbora sindikata delavcev kmetijske, živilske in tobačne industrije ter članica delegacije TOZD v zbom združenega dela skupščine občine Ajdovščina. Svoje znanje in izkušnje je vedno posredovala mladim delavcem in delavkam, usposabljala pa jih je tudi za samoupravljanje. Njeno dolgoletno vztrajno delo v tovarni, tovariški in humani, odnos do sodelavcev ter odkritosrčno izražanje svojega mišljenja — vse to ji je prineslo velik ugled med delavci v podjetju. Zaradi tega pa je bilo njeno delovanje na področju samouprave plodno in je dalo vidne uspehe. FRANC P0KLŠEK rojen leta 1925, metalurški tehnik, vodja proizvodnje TOZD kemije v Cinkarni Celje. V samoupravnih organih deluje od leta 1952. Že takrat je bil kot sindikalni delavec nosilec oblikovanja in razvoja samoupravljanja v podjetju. Tudi kasneje je bil med najaktivnejšimi organizatorji takratnih ekonomskih enot, ki so kasneje s sprejetjem ustave dobile svojo polnejšo vsebino v temeljnih organizacijah združenega dela. V organih samoupravljanja v podjetju je tov. Poklšek opravljal več pomembnih dolžnosti. Bil je predsednik centralnega delavskega sveta in večkrat član poslovnega odbora. Bil je tudi sekretar osnovne organizacije ZK, nekajkrat pa tudi član sekretariata. Dve mandatni dobi je bil odbornik skupščine občine Celje, bil je tudi član repub-liškega odbora Sindikata delavcev industrije in rudarstva Slovenije. Sedaj je tov. Poklšek predsednik konference osnovnih organizacij sindikata v celjski cinkarni. Tudi pri opravljanju te dolžnosti vlaga velikoj tmda in prizadevanj za uresničevanje ustavnih sprememb ter za razvoj neposredne delavske samouprave v podjetju pa tudi zunaj njega. Njegov prispevek k praktičnemu uveljavljanju neposrednega upravljanja je izredno pomemben. VINKO S0DERŽNIK rojen leta 1923, usnjar, skladiščnik surovih kož v Industrijskem kombinatu KONUS v Slovenskih Konjicah. Takoj po zaposlitvi leta 1947 je bil tov. So-deržnik mladinski aktivist; v letu 1949 je bil izvoljen v predsedstvo občinskega sindikalnega sveta; končal je šestmesečno sindikalno šolo ter bil leta 1950 poklicni tajnik občinskega sindikalnega sveta v Slovenski Bistrici, po enem letu pa se je vrnil v Kombinat KONUS. Več mandatnih dob je bil tov. Soderžnik član delavskega sveta kombinata in njegovega upravnega odbora. S svojimi predlogi in sodelovanjem je prispeval h kvaliteti delovanja samoupravnih organov. Pridobil si je velik ugled med delavci, zato so ga večkrat izvolili v občinski sindikalni svet. Bil je tudi član občinskega komiteja ZK, od leta 1969 do 1974 pa član zbora delovnih skupnosti občinske skupščine. V svojih prizadevanjih za pristne, neposredne samoupravne odnose je tov. Soderžnik vedno našel podporo pri svojih sodelavcih v samoupravnih organih ter v družbenopolitičnih organizacijah. To je bil tudi pogoj za njegove uspehe na področju samoupravljanja v podjetju, prav tako pa tudi v občini. V podjetju se je zaposlila leta 1947 kot nekvalificirana sezonska delavka. Zaradi svoje prizadevnosti si je pridobila potrebno strokovno znanje za vodjo obrata, kar je tudi danes. V letih 1950 do 1970 je bila tov. Rebek skoraj vedno članica delavskega sveta podjetja* v tem obdobju pa tudi tri mandatne dobe njegova predsednica. Bila je članica pa tudi predsednica upravnega odbora podjetja, od leta 1970 do 1973 je bila članica odbora za medsebojna razmerja v združenem delu, od letos dalje pa je predsednica delavskega sveta TOZD Fructal. Tov. Rebek je bila aktivna delavka v mladinski organizaciji, članica ženske sekcije, bila je večkrat v vodstvu osnovne organizacije sindikata, dva mandata je bila sekretarka osnovne organizacije ZK in večkrat članica sekretariata; delovala je v svetih in komisijah občinskega in okrajnega ljudskega odbora, v občinskem komiteju ZK Ajdovščina ipd. V letih 1963 do 1965 je bila poslanka gospodarskega zbora Skupščine SR Slovenije. Sedaj je tov. Rebek mimo drugega članica IVAN RIŽNER rojen leta 1914, VKV.kovinar, do 1. marca 1974 obratovodja obrata pločeviname v tovarni motornih vozil „Tomos“ v Kopru; od takrat dalje upokojen. Po vojni je bil tov. Rižner zaposlen v TAM v Mariboru, kjer je bil aktiven družbenopolitični delavec pa tudi član delavskega sveta in njegovih komisij. Leta 1955 se je zaposlil v Tomosu v Kopru. Šest let je bil član okrajenga in občin- skega sindikalnega sveta, dve leti član republ® ga odbora sindikata delavcev industrije ^ ^ 'Qv darstva, deloval pa je tudi v svetu za šob1 v J okraja in občine, dvanajst let je bil član in _ sednik šolskega odbora oziroma upravfl* odbora Industrijsko kovinarske šole v Kopni1' ^ Bil je predsednik prvega delavskega vseta tov2r j Tomos, član tega sveta pa v treh mandatih- 'Ul upravnem odboru tovarne ali odborih in Id® , sijah delavskega sveta je deloval deset let. Sc s^c najst let je bil član skupščine in izvršili* odbora skupnosti socialnega zavarovanja oM ^1 Koper v Skupnosti zdravstvenega varstva in z2' ^ rovanja večkrat tudi namestnik predsednik* ^ vršUnega odbora. Od leta 1971 je tov. R**!^ predsednik izvršilnega odbora te skupnosti ter*1 ^ legat Zveze skupnosti Slovenije Z vsestransko aktivnostjo in vestnim delotf ^ m-^ctn in v Hni7nf^nnTTolitlČTl6Tfl k delovnem mestu samoupravnem žh.j—j-j---------- speval k ’ razvoju samoupravnih socialistk* f odnosov in h gospodarskemu napredku tova*2 ^ c Tov. Rižnar je sodeloval zlasti pri razvoju J kovnega šolstva za kovinarsko stroko na | skem, predvsem pa je pomemben njegov del^J področju zdravstvenega in socialnega zaVjS vanja, pri čemer je bil nosilec naprednih i4|j samoupravnega razvoja. ii St JOŽE ŠAR0TAR rojen leta 1914, mehanik; do upokojitve v 1. 1973 je bil zaposlen kot vodja vzdrževalne stu v OZD „MURA“, tovarna oblačil in peril|1l Murski Soboti. Tov. Šarotar je bil član prvega delavskega tovarne v letih 1950 do 1952 ter hkrati P^I sednik upravnega odbora. V letih 1952 in 195g . bil predsednik delavskega sveta ter nato do12 ^ 1960 še dvakrat opravljal eno ali drugo dolžjkj ^ vmes je bil član delavskega sveta. Ponovno je ‘ lj0* član upravnega odbora v letih 1962 in 1963, ® VJS; od 1966 do 1968 član delavskega sveta, v kJL 1971, 1972 in 1973 pa član izvršilnega podjetja. Do leta 1964 je bil sindikalni akti^t nekajkrat pa tudi sekretar osnovne organiz® V vsem tem obdobju je bil tovariš Šarot^ teh organih nosilec naprednih idej in se je.?V p pogosto soočal z nazadnjaškimi pojmovanj1;^110 kolektivu je bil v svoji stroki priznan strokovflrj^ veliko pa je tudi prispeval k naprednim rešiti^ uresničevanju neposrednih samoupravnih sov v podjetju. Samoupravne rešitve in vsak® praksa v OZD MURA pa nedvomno vplivaj0 razvoj samoupravnih odnosov v širšem murskem območju. % k S Prof. JOŽf _ —ZUPANČIČ rojen leta 1936; profesor geologije, od leta H, pa ravnatelj osnovne šole v Štorah pri Celju- Še kot gimnazijski profesor v Celju je tov- 0[J pančič opravljal dolžnost sekretarja os® organizacije ZK, bil pa je tudi mentor rL „ skupnosti. Takrat se je posebno izkazal pri iJ1 janju dijaške samouprave, tako da je bila ta ^ )>-zglednosti vključena v razprave o samoup1^ ^ odnosih v šolah. O tej dejavnosti je bila V,^ ložena posebna monografija II. kongresu upravljavcev Jugoslavije. S prevzemom ravnateljske dolžnosti na oyK ni šoli Štore je tov. Zupančič svoje samoup1 j delovanje nadaljeval. Bil je avtor osnutka in drugih samoupravnih aktov, ki so dobil*'| poro in priznanje v vseh šolskih organi^, celjske občine, saj je kolektiv osnovne šoR a med prvimi v občini in celjski regiji uveljavi* ^ ustavna načela. Prof. Zupančič nenehno J pri vključevanju učencev v probleme vzjrjj izobraževanja, izredno pa si prizadeva p®1 tudi starše v samoupravljanje šole. j, Leta 1972 je bil prof. Zupančič izv0iLalj člana izvršnega odbora celjske izobraž® skupnosti ter za predsednika sekcije za os* šolstvo, samoupravljanje in družbenoeko® j odnose. Pri tem se je izredno zavzemal za u Ijanje samoupravnih odnosov pa tudi z®, upravno sporazumevanje pri reševanju p®00 vzgoje in izobraževanja v občini Tov. Zupančič sodeluje v občinski 0®S. SZDL, bil je tudi član občinskega komi®0!3^!*’ Je sekretar sveta organizacij ZK prosvetni®.j f cev v občini, v prejšnjem mandatu pa j® 0 odbornik občinske skupščine.