in delo Crashc banovinc Pretekli teden je zasedal v Ljubljani pod predsedstvom bana dr. Natlačena baiiski svet drav&ke banovine, da razpravlja o proračunu za leto 1939/40, ki znasa 136,3 mib'jona dinarjev izdatkov in prav toliko dohodkov. V primeri s sedaj veljavnim proračunom je novi proračun povišan za 6,3 milijona dinarjev. Proračun za 1935/36 je znašal 91,95 milij. in je do sedanjega novega predloga narastel za 44,35 milij. din. Velik del tega prirastka gre na račun vzdrževanja ljudskih šol, narasli pa so tudi izdatki za vse oddelke banske uprave: za občni od 5,7 na 7,2, upravni od 0,63 na 1,32, za kmetijski od 10,0 na 13,45, za. prosvetni od 5,35 na 26,54, tehnični od 36,64 na 40,1, oddelke za sociaJno politiko in narodno zdravje od 17,0 na 24,6, finančni od 12,3 na 18,9, na oddelek za trgovino, obrt in industrijo od 2,54 na 3,2 milij. dinarjev. Čeprav je proračun povišan, se banovinske davščine ne bodo povečale. Rritje za zvišani proraeun je iskati predvsem v povečani davčni osnovi, vsled česar se bodo zvišali dohodki od banovin&kih doklad, in sicer za okoli 5,6 milij* dinarjev. Banovinska doklada ostane nespremenjena ter :eL pobirala 50% občna doklada, 5% cestna, 5% zdravstvena in 35% šolska doklada. Te doklade bodo dale skupaj 68,342.500 din, torej za 5,6 milij. več kot v lanskem proračunu. Delež pri sk^pnem davku na ^^oslovni promet bo dal 2,500.000 din dohodkov. Donos trošarin je določen na 39,5 miTj. din, med niiini tročarina na alkoholne pij-a v donosu 18 milij. din. Donos banovinskih davščin in taks je predviden v višini 19 milij. din. V tem poglavju je povišan donos 40% doklade k državni taksi na vstopnice na 1 milij. din (prej 700.000 din), donos takse od prenosa ne- premičnin na 10,8 milij. din (prej 10 miKj. din) hi davka na dedščine na 650.000 din (prej 450.000 din). • Kar se tiče dela banžke uprave, je treba poudariti, da je elektrifikacija dežele znatno napredovala, zlasti na Dolenjskeiii, v Posavju in v Savinjski;.doliiii. Poraba električnega toka se je od leta 1935 do 1938 dvignila od 8,1 na 31,3 milij. kHovatnili ur. Veliko skrbi je posvečala banska uprava pospeševanju kmetijstva. Ker je Slovenija agrarno prenaseljena, se da znatno zboljšanje položaja našega kmeta doseči k s tem, da se pospesuje kmetska stanovska in kmetijsko strokovna izobrazba ter se podpira kmetijstvo, združeno v organizacijah, predvsem v zadnisfah. Slovenija ima sedaj štiri kmetijske šole, nove kmetijske šole se ne bodo ustanavliale. Kmecko- in gospodinjsko-nadaljevalnih šol je bilo v zadnjih treh letih ustanovljenih 66, deluje jih pa sedai 325, ki jih je uspešno dovršilo 8177 učencev in učenk. Izredna kmetijska predavanja na teh šolah je poslušalo 22.500 kmetovalcev. Za ureditev gnojiše je banska uprava prispevala v zadnjih treh letib 1,5 milij. din, to je 30—50% vseh stroškov. Od 130.000 kmečkih gospodarstev v Sloveniji ima danes urejena gnojišča okoli 6000, to je 5%. Za ureditev vseh gnojišč bi bilo potrebno okoli 300 milij. din. Skozi 20 let bi morala banska uprava v ta namen prispevati letno 8 milij. din. Banska uprava je tudi pospeševala živinorejo in mlekarstvo. Kar se tiče vinogradništva, je ustanovila poseben sklad, ki bo zbral 6 milij. din, in iz katerega se bodo dajala brezobrestna posojila za obnovo vinogradov. Te uredbe pa pristojno ministrstvo še ni odobrilo, ker bi naj bil ta sklad naložen v Hranilnici dravske banovine. Z veliknn 63 milij. posojilom je uspelo banovini oživeti kmecko kreditno ladružništvo, čigar toslovanje ee polagoma spet obnavlja. Pcaebno pažnjo je banska uprava pobigala na ehranitev gozdov in? pospeševanju sozdarstva. Za hudourniška debi je banovina v zadnjih treh letih izdala 8,5 milij. din, država pa samo 2,5 milij. VečjL zneskl so- bili izdani za ureditev hudournikov ˇ okrajih: Dravograd 1 milij. Gornji grad 1,8 milij. Karnnik 0,7 milij^ Konjice 0,4, Krsko 14 milij., Ljubljana 1,7 milij., Radovljica 1,5 milij. din, V tehničnem oddelku se je posebna pažn ja posvečala pravUni fabiri gradbenega in cestno-vzdrževalnega materiala. Zaradi skromnib. financnih sredstev je morala banska uprava omejiti svo je delo osobito na to, da so se preložili prestrmi klanci, preložili pirehudi ovinki in razširila preozka cestišča, Leseni mostovi bo se postopoma obnavljali z novimi ter se je za obnovitev 15 večjih mostov izdalo 9,1 milij, din, v vsa mostovna dda pa je bilo v zadnjih treh letih vloženo okoli 13 milij. din. Sedaj se gradi moet čez Muro pri Petanjcih, ki bo sam zahteval 6,35 milijona din kredita. Za zaceto cesto PodvinLesce bo potrebnih okoli 10 milij. din. V bodoče banovina ne bo mogla financirati iz svojih sredstev gradnje novih cest, ki so samo krajevnega pomena. Za reguiacijo plovnih in splavnih rek se je izdalo v treh letih 26 milij. din, od tega je prispevala banovbia 14 milij. ali nad 50% vseh stroškov. Za melioraeije ali regulacije manjših potokov je bilo izdanih. 8,4 mflij. din. Za preskrbo prebivalstva b pitno vodo je bilo zgrajenih 90 kapnic, rezervoarjev in manjših. vodovodov za 21,1 milij. din. Iz navedenega je razvidno, da je nalog, ki bi jih naj rošila banovinska samoupicava, prav mnogo, eredstev pa prisieipoma malo. Gojimo nado, o kateri upamo, da se bo kmalu uresničila, da bodo v najbližji bodočnosti ustanovljene reaiične, Mroke samouprave, ki bodo v njih odločevali od ljudstva izvoljeni zastopniki in ki jim bo državm dala na razpolago tadi krepfca flrumčna sredstva, izvira joča iz samostojnih davkov, ne pa ix samih daklad, trahurin Ja taka.