Lado Jakša se nam je predstavil
Letos so se delavci Gradisa v počastitev našega kulturnega praznika odločili za razstavo umetniške fotografije Lada Jakša, ki je bila odprta v avli skupnih služb Gradisa na Šmartinski 134 A.
Avtor je z razstavljenimi sli-kaini želel simbolično predstaviti nekaj pogledov na gradnjo, grad-beništvo in nanj vezana Hkovna razpoloženja. Vsebinsko so slike obsegale osnovne elemep.te (pesek, zemljo, kamen, les) in prek njih delovne sinteze (cesto, pločnik, hišo) v zgradbi, pa tudi njene prebivalce in njihov odnos do okolja.
Fotografije so skušale navidez običajne, nepomembne pred-mete in prizore pogledati z Ii-kovno in vsebinsko svojstvenega zornega kota, jim dati poetičen pomen a.li poudariti njihov druž-benokritičen značaj.
Lado Jakša se je rodil 25. 9. 1947 v Ljubljani. Doštudiral je na filozofski fakulteti — oddelku za zgodovino umetnosti in na za-vodu za glasbeno in baletno izo-braževanje. Danes je član sku-pine Sončna pot in član fotosku-pine Šolt Ljubljana. O umetniški fotografiji nam je povedal tole:
»S fotografijo, ki mi poleg glasbe postaja vse pomembnejši način osebne izpovedi, se inten-zivno  ukvarjam   pribiižno   štiri
leta. Jeseni 1977 sem imel prvo santostojno razstavo fotografij v galeriji Emonska vrata v Ljublja-ni, kjer sem skušal povezali sliko, glasbo in besedo v celoto.
Fotografija mi pomeni neizbri-sne trenutke, ko je človek prežet z delčkom celovite skladnosti na-rave, skozi katerega doživlja ves smisel in čar obstoja. Pri tem mi fotografski aparat daje možnost, da to doživelje posredujem tudi drugim, v želji, da bi tudi oni ob malih drobcih življenja na nek, sicer svoj način doživeli harmo-nijo celote.
X umetniško fotografijo bi rad zbudil odprtost za male, na videz nepomembne stvari, ki pa imajo kot nepogrešljivi delci celote iz-jemen pomen. Medtem ko so »velike življenjske srečc« skoraj vedno nedosegljive, so drobne radosti, doživetja ulrinkov tre-nulka in sveta okoli nas tisto VSE, kar tedaj zares imamo. Če jim znamo polno in iskreno doži-veti, lahko najdemo »veliko srečo« prav v tem navdihu (re-nutka in malih stvari, ki nas obda-, jajo.«              CVETO PAVLIN