URN_NBN_SI_DOC-YLZSB3W9

VPRAŠANJE PROSTOVOLJNEGA KNJIŽNIČARSKEGA KADRA V LJUDSKIH IN ZNANSTVENIH KNJIŽNICAH ( Iz gradiva 6.seje Sveta za k u l t u ro in prosveto LRS) Vprašanje prostovoljnega knjižničarskega kadra ne prizadeva preglavic samo ljudskim knjižnicam, ampak t u di f a k u l t e t n im in i n š t i t u t s k im knjižnicam. V teh k n j i ž n i c ah namreč delajo večinoma l j u d je brez strokovnega b i b l i o t e k a r­ skega znanja, a d m i n i s t r a t o r j i in a s i s t e n t i. K n j i ž n i ce niso enotno urejene. V prihodnjem l e tu bo za to potrebno p r i r e d i t za k n j i ž n i č a r je teh k n j i ž n ic t e č a j, na katerem se naj bi s e z n a n i li vsaj z osnovami poslovanja znanstven k n j i ž n i c e. I s to vprašanje je še precej aktualnejše v l j u d s k ih k n j i ž n i c a h. Vaške k n j i ž­ nice v o d i jo i z k l j u č no v o l o n t e r j i. Po podatkih iz l e ta 1954 ( g l ej Gerlanc Bogomil: Slovenske ljudske k n j i ž n i c o. Lj.1955. s t r . 4 2) vodi te k n j i ž n i ce vjčinoma u č i t e l j s t vo (45 %). Za dober razvoj l j u d s k ih k n j i ž n ic bi b i lo ko­ r i s t n o, da bi se ta odstotok še z v i š a l. V zvezi s tem s t o ji pred nami dvojna naloga. O k r a j ni in o b č i n s ki l j u d s ki odbori naj bi p r i r e j a li tečaje za prostovoljne k n j i ž n i č a r j e. Še posebno važno pa bi b i lo d a ti že na u č i t e l j i š č ih bodočim k n j i ž n i č a r j em vsaj osnovna navodila za pravilno ureditev k n j i ž n i ce in postrežbo b r a l c a. Društvo b i b l i­ otekarjev S l o v e n i je je v zvezi s tem že p r e d l o ž i lo 20-urni program. Tega naj bi d i j a ki u č i t e l j i šč p r e d e l a li v o k v i ru u r, ki so namenjene za specia­ l i z a c i j o, v 4. in 5. l e t n i k u. Vendar se v šolskem l e tu 1 9 5 / 57 načrt vglavnem ni i z v e d e l. D i j a ki se nam­ reč prostovoljno p r i j a v i jo v o k v i ru s p e c i a l i z a c i je za obiskovanje predavanj iz dramatike, glasbe, gospodinjstva i t d. Odziv za poslušanje k n j i ž n i č a r s k ih predavanj je b il zelo s l a b. Na u č i t e l j i š ču v L j u b l j a n i, C e l ju in Novem me­ s tu ni n i lo predavanj, ker je b i lo premalo p r i j a v. V M a r i b o ru in Tolminu so i m e li le nekaj ur predavanj, h k r a ti pa praktičen ogled ljudske k n j i ž n i c e. V obeh primerih ni predaval strokovnjak, to je b i b l i o t e k a r, ampak profesor- s l a v i s t. Edino na u č i t e l j i š ču v Kopru so b i la predavanja iz k n j i ž n i č a r s t va l0