PROLETAREC JE DELAVSKI LIST ZA MISLECE CITATELJE PROLETAREC Glasilo Jugoslovanske Socialistične Zveze in Prosvetne Matice OFFICIAL ORGAN OF J. S. F. AND ITS EDUCATIONAL BUREAU ST—NO. 2016. t«i...a renska armada ne drugim fažistom v Italiji vedno lamo v denarju. Kar jc Državni tajnik B.vmes je Mo- temveč ameriški in angleški hilo v njih življenj izgubljenih, lotovu odvrnil, da Zed. države vladi. so bile v kapitalističnem tisku nimajo niti malo namena kazno- Kolumbovi vitezi, ki se pona-in v uradih v Waodala Po- Palestina je glede židovstva i bi jo rade monopolizirale. An- njimi versko sovraštvo tolikšno, tem jc VVashington nadaljeval z sP°rna točka že od prve svetov- gleži so si jo vzeli v prejšnji voj-.da drug z drugim ne morejo iz-apizanjem v prid francoskih re- ne vojne. Takrat jo je angleška ni ter jo proglasili za protekto- hajati. mokraciji že dolgo silno bolna akcionamih generalov v Afriki vlada svečano obljubila Židom, rat. dokler je ne bi izročili 2i- Ker pa imajo 2idje v Zed. dr-država Po prvi svetovni vojni A med tem pa se je v Franciji v povračilo za njihno sodelova- dom v upravo. Ali tiste obljube, žavah velik vpliv, so izposlova-si ie nekaj časa lastila kontrolo sami ustanovilo gibanje, ki jeinJe v vojni proti kajzerju Kajti kakor rečeno, niso nikdar izvr-jli, da se je Anglija odločila ime-«Ji VvmL ararlil« n« vrhnHo bilo naravnost proti fašizmu in 2ldic v Nemčiji so bili tedaj po- šili Palestina je v Sredozemlju novati skupno z ameriško vlado vsem udomačeni, vpPvni in zelo strategična točka. Skoz njo komisijo, ki naj preišče, koliko LJUDSKA ZBORNICA, KI PA SO JI LJUDSKI INTERESI 99. BRIGA Se nikoli ni bi! ljudski pritisk na zvezni kongress tolikšen kot v minulih par tednih. Gre se zaradi kontrole nad cenami življenjskih potrebščin. Poročevalec CBS fe minulo nedeljo v razpravi o "lobistih" dejal, da prejemajo poslanci na kupe pisem, v katerih jih volilci svare pred zmoto, kakršno so v nižji zbornici ljivo. Gniloba buržvazije Francija je bila vzlic svoji de 125,000. ___________________ Palestina je "sveta dežela Dasi so oboji — Arabci in Židje, vseh omenjenih treh ver in vse semitskega pokolenja. pa je med nad Evropo, gradila na vzhodu Oilo naravnost proti "sanitarni kordon" proti Rusiji proti francoski reakciji. V nje-( . - . živela v udobju mu niso bili ne plemenitaši, ne »meli veliko finančnih zavodov, imajo angleške oljne družbe na Zidov iz Evrope se lahko izseli industrije ter drugega bogastva peljane v pristanišča cevi, po v Palestino. Po dolgem preisko- ni doma m^ Njen politični sistem je bil oku- francoska buržvazija, no fran-žen vsled obilice strank, prosti-, coski kapitalisti, temveč samo tuiranega velikega časopisja, francoski proletariat. njenih izdajalskih velebankirjev ! Boril sc je sijajno, toda vsled £«ppak dalj ameriško ljudstvo še ne zna iti. Ameriški kapitalizem je sijajno organiziran. Ljudstvo pa prav nič, razen kolikor je delavstvo združeno v unijah. Kandidate mu postavijo privatni interesi. Do zadnjih predsedniških volitev so jih oni tudi financirali. To se pravi, plačali so jim volilno kampanjo. Delavstvo se je zavzelo za volilni boj in ga pod svojo firmo financiralo v veliki obliki samo dvakrat. Prvič leta 1924, ko je skušalo izvoliti za predsednika Roberta LaFolletta, in pa leta 1944, ko je posegel v volilni boj CIO. Toda ne v prid kakega res delavskega gibanja, ampak za izvolitev Roosevelta ter takih po- in pa njene buržvazije v splošnem, ki se je rajše opajala "s slavno francosko zgodovino" kakor pa da bi mislila na bodočnost. Tako sta ob njeni meji — zelo veliko po njeni zaslugi, zrasla Mussolini in Hitler. 'Nadaljevanje na 5. strani.) Premog v Zed. državah še vedno "velesila n "Slavna armada" bila hiša iz kart Ko je končno Francija vzlic jal. da ie stavka premogarjev apizanju morala v vojno, je nje na armada počivala ob svoji "nepremagljivi črti", dokler ni Hitler opravil s Poljaki in je ve- Prcdscdnik Truman je minil- Sodaj jc stavka splošna in tka premogarjev splošna. ljudsko maso jako slabo vpliva- lo soboto v svojem poročilu de- Truman ni pretiraval, ko je de- Ker jc zmanjkalo premoga in jo. In k njeni nejevolji priliva jal. da ie katastrofa za deželo, ga bo še manjkalo tudi po kon- cljc na ogenj propaganda pose-Ni pa navedel vzrokov, ker pač čani stavki, so morale železnice i dtijočega sloja. N. pr., treba si katastrofa za deželo. In načelnik UNRRA. bivši neu vorški župan LaGuardia pa jc že prej poudarjal, da bo relifna akcija vsled drila z Angleži vred tudi še po pomanjkanja premoga silno tr-porazu Poljske. Kajti Hitlerju pela. se ni mudilo in potreboval je v svoji armadi urediti še to in ono. Stavka sc jc pričela 1. aprila. To je prva daljša stavka v ame predno je udaril. Ko pa je po-|rUkih premogoVBihih ki traj„ tem pot.sn.1 svojo »ul.co na za-, ^ -eie|| y jinjih pad. so Francozi na svoje vehko Mavk(i|. nrjj rerimo v presenečenje uvideli .da nj.hni rfislriktih. v dr„Kih pa generali - vs. do zadnjega re- de,n|i no- |n da|)_ |n ^ ■ akcionarji — niso niti z daleč pripravljeni na "tehnično" voj no in posledica je bila kapitula cija, Petain in Vichy. To je bil kdar zmanjkalo premoga. Za stavkarje so zbirali v gotovini, živež in obleko in ko se je borba za tako ponosno državo, kakor zavlekla, so organizatorji unije Francija strašen udarec in je odlli, premogarji pa prekli-neizmerno ponižanje. njali. v svojih rokah. katerih jim doteka olje i/, bliž- vanju je izdala poročilo, v kate- Po prvi (svetoni) vojni se jc njega vzhoda. 2o iz tega razlo- rem pravi, da se naj jih takoj slancev, ki bi njega podpirali. Bil je izvoljen in CIO angleška vlada v obljubi Zidom ga Angležem ni na tem, da bi, dopusti tja najmanj sto tisoč. $i je lastil glavno zaslugo za zmaqo. Roosevelt ie umrl premislila in jim dovolila v Pa- Palestino kdaj dali Zidom Drug toda Palestina naj bo v bodoče . Viri . , , . j • T • lestino priseljevanje v zelo ome- enako važen vzrok pa so Arabci (Konec na 5 strani.) m uu le SROZnal, da imamo sedaj Trumana in pa _________ j tako reakcionaren kongres kot še malokdaj. V njemu ne dominirajo poslanci in senatorji, ampak "lobisti", ki se mešajo med njimi. Zveza industrialcev, trgovska komora, velebankirji in druge multimilijonarske skupine imajo v Washingtonu politične mešetarje (lobi-ste), ki so plačani veliko boljše kot pa poslanci. In imajo denarja tudi zanje (za poslance), ako so pri volji glasovati tako, kakor prija privatnim interesom. Naša demokracija je kapitalistična demokracija. PRVA BRIGA ji je ščitenje kapitalizma. Tako je bilo tudi ko je Roosevelt prevzel vlado. Brezposelni so dobili WPA, kapitalist pa subvencije. In ravnatelji njihnih korporacij so lahko vlekli tudi skozi vsa leta depresije od $50,000 do $500,000 na leto plače. Zajemali so po tisočakih z veliko žlico celo ravnatelji bankrotiranih korporacij in to tudi še potem ko jih je Roosevelt opozoril, "da smo v veliki ekonomski krizi." Ameriški kapitalizem je znova v negotovosti, a za dobički toliko požrešen, da se ne zaveda posledic. In z njim drvi v pogubo zvezni kongres in vse legislature. Katastrofa v takem razmerju je neizogibna. Ljudstvo pa je postalo brezbrižno, ker je izgubilo vero v kapitalistično demokracijo, svoje pa si ne zna še ustvariti. skuša biti "nepristranski *. Vča- omejiti obrat. V mnogih mestih si je delalo v tej deželi v premo- so v minulem tednu gledališča, govnikih okrog 700,000 delav- trgovine pa so smele hiti odprte cev. Sedaj jih jc še kakih 400,- lc oh dnevni svetlobi. Namesto 000. Imajo krajši delavnik ka- z vzpenjačami si moral v veli- kor nekoč in producirajopa la- kih zgradbah po stopnicah na- hko več — s pomočjo strojev in vzgor. In neugodja so sc poka- boljše tehnike seveda — sedaj zala i v neštetih drugih slučajih. v šestih urah kot pa so pred leti zmogli v osmih urah z najhujšim garanjem. Premog ima sedaj konkurente. Naravni plin. IVfar je premog res toliko važen ? Ljudje v mestih, ki premogovnika niso še nikoli videli, in ic predstaviti, da podzemeljske zaklade ne lastujejo rudarji, ne država, ampak bogataši. Stavke so proti njim. a resnica je. da njih najmanj bole. Prizadeta je masa drugih ljudi, ki mora v enem ali drugem obratu delati za vsakdanji kruh. Naj zastavkajo operatorji vz-pinjač, strežajke v restavracijah. motorniki pouličnih železnic, železničarji, delavci v vodovodnih napravah, v elektrarnah oljne vrelce, mnogi tudi premoga ne, so uvi elektrarne na vodni pogon. Am- deli, da ie »o bistvena tvarina. itd., povsod čutijo posledice naj-pak je v ameriški industriji še na kateri ameriški industrialni prvo in v glavnem drugi delav- vedno toliko važen, da se je nje gov pomen v vsej veličini spoznalo šele v sedanji krizi. To pa zato. kot že rečeno, ker je »tav- sistem &a vedno sloni, vzlic dru- ci. Zato se v ameriških unijah gim kurivnim in pogonskim pojavlja gibanje, ki ima za smo- sredstvom. ter odpraviti VZROKE za stav- Ob enem pa ta neugodja n* ke. proletarec LIST ZA INTERESE D2^AVSKEGA LJUDSTVA. IZHAJA VSAKO SREDO. Isdaja JnfllloUDika D«I*v»Im Tiskovna Drutba, Chicago, III, 61ASILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE ZVEZE NAROČNINA v /.rduijt*nih drtavan sa rrlo Hrta $3.0«. sa pol l.-ta Sft.1t: ta tmtrt leU 91 00. Inozemstvo: i* celo leto $8.50; ta pol let* $2.00 Vai rokopisi in ogla«! morajo biti v nafteni uradu najpozneje do pondeljks popoldne ca priobčite v v številki tekolega tedna. I* It O I, K T A It K C Published every Wednesen's Publlahing Co., Inc. Establuihed 1W06. Editor................... ttii»inens Manager. ___________________Frank fcaits .............Charles Pogorelec SUBSCR1PTION RATES: Tnited States: One Year 18.00; Hi* Montha $1.76; Three Montha $1.00 For«ign CounUies, One Year $8.50; Sis Months $2.00. 1» HOLKTA It K C 1301 S. Lavvndale Avenue CHICAGO 23, ILL. Telephone: ROCKWELL 2864 Fašizem še vrta in kljuje, da bi privilegiji ostali na krmilu Dne prvega maja se je v Tokiu na Japonskem vršila prvomajska demonstracija socialistov in komunistov, kakršne se ni bilo v zgodovini japonskega cesarstva. V koliko je bila res ideološka. to je, manifestacija za socializem, o tem se mnenja križajo. Toda bila je proletarska slavnost in japonski fašisti ter drugi re-akcionarji so jo razumeli za to kar je v resnici pomenila Mala fašistična klika si je izbrala baš ta dan za atentat na MacAr-thurja. Ameriška tajna služba je#o načrtu zanj izvedela in ga preprečila. Če se bi bil posrečil, bi padla krivda na komuniste, ali saj tako je bilo domnevano. V Franciji se vrši preobrat. Edino fašizem jo lahko še "reši" pred socializacijo. In doluje zares, da ji zavre toke zdravega ekonomskega razvoja. Na Angleškem se je delavska stranka odločila socializirati poleg premogovniške posebno jeklarsko industrijo. Churchill v imenu torijev rohni proti, a bo menda ostal le ' glas vpijočega v puščavi'. Skoda, da angleška delavska stranka ne gre s svojim programom bolj drastično naprej in posebno pa v svoji vnanji politiki, ki še vedno teče po torijskih koritih. Vzrok — vzrok pravijo, je odvisnost Anglije od Zed. držav. In tu pač nismo zato. da se bi podpiralo katerokoli vlado na svetu, ki stremi .odpraviti kapitalizem. V Italiji se fašisti spet odprto pojavljajo, in to veliko po krivdi zavezniške vojaške vlade. Naših in angleških vojaških poveljnikov, ki gospodarijo nad Italijo, je strah pred socialisti in komunisti, pa so se rajše družili z rojalisti in s hierarhijo, ter kajpada z bogataši, ki se boje za svoje privilegije. Na Bavarskem, ki je pod ameriško vojaško upravo, je nastalo močno monarhistično gibanje, s pomočjo katoliške cerkve in pošedujočega sloja, kar pomeni nič drugega kot nadaljevanje fašizma pod novo firmo. V angleški zoni Nemčije ni nič boljše. " V Grčiji tabori reakcija — seveda pod angleško zaščito. Na Kitajskem se skuša v*driati Či«mg Kaišek, ki prav gotovo ni demokrat in ne pristaš socializma. Vzrok, da je še na površju, je }H>moč, ki mu jo nudi skozi vsa leta ameriška vlada. Ampak naj si privilegiji še tako prizadevajo, da bi zastavili razvoj, ljudstva marširajo socializmu naproti. Napori za podaljšanje življenja kapitalistični ekonomski uredbi V Zed. državah kapitalistični sistem še prospeva, a je vendar na trnju. V depresiji ga je rešil pokojni Roosevelt z največjo mujo, toda ozdraviti ga ni mogel. Šele ko je nastalo oboroževanje, in potem vojna, smo dobili "prosperiteto", kar je v vojnem času nekaj nevrjetnega in je tudi nerazumljivo, čemu naj se bi kakemu'lujdstvu le v vojni godilo boijše kot pa kdajkoli v mirnem času. Ako bi vojne nc bilo, kdove, kako bi izvozili ameriški "free enterprise" iz depresije, ki je pognala vso deželo — s farmami in industrijo vred v stagnacijo! Vlada je posojevala in veliko izgubila, a do katastrofalnega poloma le ni prišlo. To je zasluga pokojnega Roosevelta, ki pa mu je ameriški kapitalizem še zmerom noče priznati. Toda kaj bo, ko vojni profiti izginejo in pa vojni prihranki delavcev in farmarjev? Ekonomski ve.ščaki smatrajo, da se nam ni bati hudega — namreč nove depresije, saj še kakih pet let ne. Pesimisti jamrajo, da nam prete polomi že v prihodnjih treh letih. Eric Johnston, ki je bil do nedavno predsednik ameriške trgovske komore (U. S. Chamber of Commerce), je na banketu magnatov ameriškega velebiznisa dne 2. maja dejal, da ima kapitalizem v tej deželi še bodočnost — toda pogojno, ako neha misliti samo na profit in začne delati tudi za splošni blagor. Johnston ni radikalec, ker če bi bil, bi ne mogel nikdar postati načelnik trgovske komore. Ampak razume, da je na svetu tudi gibanje, ki ga imenujemo socializem, ali pa komunizem, in ve, da ta dva pokreta uspevata. Pred okrog letom dni je šel na obisk v Rusijo, da se na svoje oči prepriča, kako kolektivno gospodarstvo tam deluje. Ko se je vrnil, je bil on edini izmed svoje družbe, ki ni blatil sovjetskega sistema. Seveda, tudi hvalil ga ni. A naučil pa se je ob tej priliki, in tudi že prej, da je kolektivno gospodarstvo izvedljivo in ob enem boljše kot pa tak ekonomski sistem, ki mu je samo za dobičke, neglede na posledice. V Sovjetski uniji se mu ni zdelo ničesar tako idealno, da se bi mu videlo boljše kot je naš "free enterprise". A je le uvidel, in potem tudi priznal, da kolektivna ekonomija lahko celo v največjih težavah deluje bolj uspešno kakor pa ekonomija privatnega kapitalizma. Pa je Johnston svojim miltimilijonarskim tovarišem dejal, da naj o tem razmišljajo, češ, sedaj je še čas! Namreč podaljšati življenje kapitalizmu. Toda le, če bo imel pred očmi kaj volje v dobrobit mase. Samo za dobičke, kakor doslej, pa so mu dnevi šteti. V Evropi ga ne bo več mogoče oteti, na Kitajskem se mu življenje s pomočjo Zed. držav podaljšuje, na Japonskem se ga bo pod MacArthurjevo vojaško vlado obvarovalo, v Nemčiji je v negotovosti in v latinski Ameriki se ga vzdržuje s fašističnimi metodami. Skoda za ves svet, da v Zed državah nimamo nikakršnega KOMENTARJI PRI NEDAVNIH VOLITVAH NA JAPONSKEM so imele tudi senske — prvič v zgodovini te dešele, volilno pravico, a glasovale so sa konservativce in tako se sa demokracijo na Japonskem tudi po teh volitvah te obeta nič dobrega To posebno poudarja moskovski tisk. ki smatra, da je amerski vladi več sa ohranitev kapitalističnega sistema na Japonskem kot pa xa zgraditev demokracije v nji. KATKA ZUPANČIČ: IVERI Na oblake zvoni . Jutri, to je 3. maja t. 1. »to pišem 2. maja', bo v Parizu zbrana četvorica ministrov zavezniških velesil — če smemo Francijo k njim prištevati—vendarle zaresno načela vprašanje Julijske krajine ter Trsta in tržaške luke. Redkokdaj v življenju sem si tako od srca želela, da bi se v svojih slutnjah varala, kakor si želim prav to pot. In mislim, da sem v tem pogledu le ena od mnogih, ki jih trapi taisti strah Sumim namreč, da je tržaško in morda tudi razmejitveno vprašanje v glavnem že rešeno, vsaj kar so zapadnih zaveznikov tiče Ne morem pozabiti Roosevel-tovih besed, ki jih je izrekel kmalu po kapitulaciji Italije. Dejal je, da ne vidi vzroka, zakaj se ne bi smelo dogovora med zavezniki in Italijo objaviti . . . Ne morem |x>zabiti. kako so se Angleži tedaj z vsemi štirimi uprli, češ. ne mudi se. ni še pripraven čas za to . . .! Njihova volja je obveljala. Vseka ko se je na brezpogojno udajo' prisiljeni Italiji posrečilo, da ni le stavila pogojev, ampak da je z njimi tudi prodrla, pa čeprav bi bila pod kljukastim križem svojega nemškega prijatelja kaj kmalu izgubila svojo dlako in sapo, da je niso prišli reševat sovražniki. In ako bi se ti sprejeti pogoji tikali le njenih notranjih zadev, bi res ne bilo vzroka, zakaj bi jih morali pred ostalim svetom skriti ter jih z devetimi pečati zapečatene čuvati do te ure. Obstoja torej močan sum, da je bilo v tistih dogovorih — ali vključeno nekaj, kar bi pošteno misleče in za pravico se boreče i sosedske narode utegnilo raz-kačiti, ko bi mešetarsko kupčijo zagledali črno na belem — ali pa je angleška kramarska premetenost hotela imeti laško mavho do zadnjega odprto, tako da je lahko še nadalje na skrivnem barantala z njo. Po objavi j bi bilo to nemogoče, ker bi imeli oči vsega sveta uprte nase. Težko je namreč verjeti, da bi se bil že takrat izvršil zopet kakšen angleško tipičen tehtel-meh-tel, f>odoben onemu iz leta 1914 v Londonu. In se manj verjetno je, da bi ga bil Roosevelt podpisal. Toda stari pregovor pravi: Imeti mora žlico na dolgo nasajeno. kdor sede z vragom k skledi. In kolikor Churchilla poznamo, je sjKisoben vsake vragoli-je. Prevejan kot je. bi lahko Roosevelta pregovoril, zlasti ko jo šlo za take zadeve, ki so bile za Roosevelta doma lega tuje, no pa tako za Churchilla. Zato ni izključena možnost —- vsaj dokler še tipljemo v temi — da se je izrekel za razdelitev spornega ozemlja ob Jadranu, češ, dajmo košček Jugoslovanom, da jim zamašimo usta . .. Konec koncev pa je bilo zn tako potezo i po Rooseveltovi smrti časa dovolj in prilike, še več, nego prej. Tudi se ni bilo treba več ozirati na jugoslovansko partizansko vojsko, ki je skozi dolga mučna leta bila krepak pozitiven člen v aktivni zavezniški verigi. Žela je priznanje. slavo in hvalo. Ali odkar sc je tudi z njeno pomočjo hitler-janstvu izbilo čekane, se je marsikaj spremenilo. Tako so se mod drugim tudi v Jugoslavijo poslane nemške divizije skrčile le v nekaj 'neznatnih četic*. Partizani so kar čez noč postali dr- hal. banditi, komunistična zalega — hujša «>d nacijev ... Da bi jih kuga pobrala, partizane in njihovega Tita! Pred leti je bil v nekem ameriškem mesečniku priobčen članek izpod peresa grofa Sforze Opisoval je Jugoslavijo ter njene zgodovinske in politične ter gospodarske in druge odnošaje! do Italije. Celotni članek se je; razvlekel v kilometersko dolžino. Kajti razčlenjeval je Srbijo posebej. Hrvaško posebej. Sloveniji pa je izčrpni grof Sforza posvetil vsega skupaj tri stavke . . . Kaj je bily treba svetu vedeti, da je kje na svetu deželica po imenu Slovenija? Saj še komaj za Jugoslavijo vedo! Pa ti pridejo prekleti partizani in jo postavijo na karto! Kdo jih ne bi zasovražil? Zato po njih. Črnimo jih. mažimo jih! Ne bi bilo ne Julijskega vprašanja. kamoli tržaškega vprašanja. da ni bilo partizanov in nji-: hove 'vsiljivosti'! Veseli bi bili lafiko. če bi jim zavezniki pustili Ljubljano! Pod nos bi se jim zasmejali, če so bi kdo od njih drznil vprašati le za ped "italijanske" zemlje! — Zato se mi že ves dan zdi, ka-; kor da slišim zvoniti na oblake . .. Kajti brez nevihte ne bo. Grčija dobila ameriško posojilo Ameriška vlada je dala Grčiji $10.000.000 kredita za nakup najnujnejših potrebščin v tej deželi. AGITATORJI NA DELU močnega gibanja, ki bi vse te ekonomske toke razumelo in delovalo za socialistični red. Morda, ko se nov krah spet dogodi, se dobi zopet kak Roosevelt, toda takega, ki bi mogel kapitalizem še rešiti kakor ga je FDR, ne bo več, ker ta red jc v zatonu in ga tu samo še umetno držimo na površju in v uspevanju. Eric Johnston je svoje tovariše opozoril na to resnico in jim priporočil, naj zgrade nov kapitalistični sistem — takega, ki bo delil "dobičke" s tistimi, ki jih ustvarjajo. Ampak proft je profit, je socialno zlo v vsakem slučaju. Kapitalizem pa ne bi mogel biti to kar je brez poželjenja za profi-tom. In tudi če bodo delodajalci v bodoče pri volji "deliti" dobičke z delavci, bo sistem kakršen je bolan in ga čaka neizogiben konec. Polom, ki ga je povzročil, s svojimi vojnami in s požreš-nostjo po osvajanjih prirodnih zakladov v prid bogatašev, je v sedanji dobi zadosten dokaz, da nima več nobene moralne pravice do obstanka. Sovjetska unija je priča, da gre lahko celo industrialno tako zaostala dežela, kakor je bila Rusija, iz fevdalizma v kolektivni ekonomski sistem, in njenemu zgledu slede po tej vojni več ali manj vse dežele v Evropi, pa tudi drugje. Ameriški kapitalistični knezi skušajo to dejstvo zatemniti, a Eric Johnston ve — čeprav tega ni še naravnost priznal, da jim bije dvanajsta ura. Vse naročnine, ki jih pošljejo sa-stopniki in drugi agitatorji Proletarca, so štete na basi polletnih naročnin. Namreč agitator, ki pošlje eno celoletno, je zabeležen v tem seznamu z dvema polletnima. John Krebel, Cieveland, O. Anton Zornik. zap. Penna. Ant. Jnnkovič, Cieveland. O. Angela Zaitz, Chicago. IU. Mike Kopach, Harberton, O. Mary Stroj, Indianapolis. Ind. Jos. Oven, Springfield. III. Luka Groser, Chicago, III. Joseph Snoy, Bridgeport, O. Frank Barbič, Cieveland, O. Martin Judnich, VVaukegan, III. Joseph Oblak, Chicago, 111. Frank Zaitz, Chicago, 111. Lovrenc Baje. Fairport Harbor. O. Chas. Pogorelec. Chicago, III. Anton Shular, Arma. Kans. John Petrich. Youngstown. O. L«»o Zevnik, La Salle. III. Anthony Drasler. Forest City, Pa. * 2 Lenhart VVenlinek. Thomas, W. Va. 2 Joseph Koršič, Detroit, Mich. 2 Math Videgar, Chicago, III. 2 Skupaj 4 tedne (od 4. aprila do 2 ma|a) 117 naročnin, prejftnji iz-knz (4 tedne) 10.1 naročnin. 28 13 R 6 6 6 «i 4 4 4 j 4 4 4 4 2 2 2 2 (Nadaljevanje s 1. strani.) štovale njeno (Francovo) vlado. Možno je, da je Roosevelt takrat "flirtal" s Francom vsled bojazni, da se bi Španija ne podala odprto v vojno proti nam Ampak čemu mu je pomagal v španski civilni vojni? Ne sicer direktno temveč z nevtralnostjo? Tudi to je eno takih poglavij, o katerem bodo zgodovinarji še veliko pisali. » Slovenci so prvega maja — ee je verjeti ameriškim in angle-šim vestem, navalili v Trst, da tam praznujejo ne toliko mednarodni delavski praznik pač pa da demonstrirajo za pridruženje Trsta Jugoslaviji. Ampak ako so si-Slovenci res zamislili tako manifestacijo in jo izvedli, so par dni pozneje uvideli, da nji-hna volja Vzlic vsemu ne bo obveljala Kajti Angieži in Američani so 3. maja priredili v Trstu tolikšno vojaško parado — znak anglo-ameriško zveze, kot je to mesto še ni videlo. In bilo je očitno, da je bila naperjena proti Jugoslaviji. Poročevalec CBS je minulo nedeljo zjutraj pripovedoval po radiu iz Londona, da se je ravnokar vrnil iz Julijske krajine, kjer je proučeval odnošaje med zavezniškimi (angio - ameriškimi) in jugoslovanskimi četami. »Kakor da Jugoslovani niso bili zavezniki združenih narodov!) Pravil je. da je večini ameriških vojakov, ki stražijo na anglo-ameriški strani Morganove linije na Primorskem, silno dolgčas. a da pa so vmes tudi taki naši vojaki, ki gledajo preko meje na Jugoslovane sovražno In pa, da so tudi jugoslovanski < slovenski! vojaki Američanom in Angležem več kakor neprijazni. Priznal pa je, da je na oni strani res preobrat — napisov nič koliko z živio vzkliki Stalinu in Titu. a na naši strani Morganove črte pa dominirajo ameriški in angleški častniki, ki imajo za sabo konservativno in biz-niško vzgojo. To je torej priznanje odgovornega reporter ja. da se v Julijski krajini ne gre za demokracijo in ne za štiri svo-bodščine, ne za atlatski čarter. ampak je tam le borba v prid imperializma zapadnih sil proti Jugoslaviji in zoper Sovjetsko unijo. Kaj bi lagali! Resnica je taka kot je. čemu bi jo tajili bodisi pri "A D " ali pa pri "N. L." m , Plebiscit je najpoštenejše sredstvo, če je podvzet s poštenim namenom. Državni tajnik Byrnes ga je na konferenci v Parizu predlagal za tisti del Julijske krajine, ki ga imajo jugoslovanske čete v okupaciji. Molotov je dejal, da se s predlogom strinja, POGOJNO, da naj se plebiscit glede vprašanja, ali hoče Julijska krajina pod Jugosla vijo, ali ostati pod Italijo, vrši v VSI JULIJSKI BENEČIJI. Ampak je Byrnes predlog 4. ma ja odbil. Čemu? Mar se boji. da bi tudi Italijani v Trstu, Gorici, v Pulju, v Furlaniji, Tržiču itd. glasovali za pridruženje k Jugoslaviji? Ali pa. kot že rečeno, je od zadaj kaka tajna pogodba iz Rooseveltovih časov, katere ne smemo prelomiti? Slovenci so v evropskem in tudi v ameriškem tisku po zaslugi partizanov in sedaj vsled dobrih moči v vladi v Beogradu omenjani več kot še kdaj v zgodovini. "Le milijon nas je," je vzkliknil pesnik med vojno, ampak ta mali milijon vzbuja svetovno pozornost. Pretnje so čestokrat nevarno sredstvo — namreč, ako jih napram nasprotniku ne moreš uveljaviti. Edvard Kardelj je Molo-tovu, Byrnesu, Bevinu in Bi-daultu dne 3. maja dejal, da če Jugoslaviji ne bodo priznali pra vic, ki jih ima do Primorja, si bo pomagala z vsemi možnimi sredstvi, da jih dobi. To je bilo ostro rečeno in lahko pomeni to, da si bo Jugoslavija vzela, kar smatra, da je njeno, pa če je Byrnesu in Bevinu prav ali ne. Ni pa verjetno, da bi se lotila napraviti tako drastičen korak, kajti to bi pomenilo vojno. Je pa s tem Kardelj, ki je. podpredsednik jugoslovanske vlade poudaril še nekaj drugega: da Jugoslavija anglo-ameriške-fran-coske kupčije s Primorjem ne bo priznala in bo čakala prve priložnosti, da spremeni položaj sebi v korist. Italijanski premier Alcide de Gasperi je tudi bil v Parizu. Potegoval se je za italijanske za- hteve, med drugim, da naj jugoslovansko primorje ostane pod Italijo, in da naj zavezniki upoštevajo, koliko dela, znoja in denarja je Italija vložila v svoje kolonije. Sedaj jih hoče Anglija pod eno ali drugo znumko, ka kor si je dobilu razne kolonije po prvi svetovni vojni. Zanimivo je, da se Byrnes poteguje /a italijanske zahteve le kar so Primorju tiče. ne pa za italijanske kolonije, čoprav spadajo Ita liji bolj po pravici kakor pa Angliji uli. katerikoli drugi deželi. Sovjetska vlada (tako je namignil 4. maja v Parizu Molotov) je pripravljena odnehati od svojih zahtev, ki jih ima na račun Italije, če Jugoslavija dobi vse. kar zahteva. To je veliko zaleglo, ampak ne popolnoma. Kajti le mi imamo atomsko bombe. Po ameriškem računu bo moja med Italijo in Jugoslavijo razdeljena v bodoče tako, da ostane 150.000 Slovencev in Hrvatov še pod Italijo, pod Jugoslavijo pa pride 50,000 Italijanov »na Reki in v Zadru). Sovjetski načrt (vir Chicago Tribune, depeša z dne 3. maja, poslana iz Pariza) pa določa, da pride pod Jugoslavijo 550.000 Italijanov in pa z njimi vred vsi Jugoslovani v Julijski krajini. Slednje številke (o Italijanih) so propaganda proti jugoslovanskim zahtevam. Zed. države Italiji veliko pomagajo. Državni tajnik *Byrnes je v Parizu 2 maja dejal, da smo ji dali raznih potrebščin v vrednosti pet sto milijonov dolarjev, poleg pa še UNRRA štiri sto milijonov dolarjev. Ako se vzame v upoštev še razne privatne po možne akcije, je Italija dobila od nas živil in drugih potrebščin za precej nad milijardo dolarjev vrednosti. Morda ne bo dolgo, ko bo v relifnih akcijah tudi Nemčija boljše upoštevana kakor pa tiste dežele, ki jih je napadla in so bile naše zaveznice v vojni. Poljska ..armada v Italiji, Nemčiji in v Sredozemlju (šteje menda kakih 300,000 mož) je za angleško in ameriško vlado težak problem. Naščuvana je proti sedanji poljski vladi v Varšavi in posebno proti Rusiji. V Varšavi in v Moskvi vprašujejo, čemu se jo vzdržuje^ In enako vprašujejo v angleški zbornici. Nekaj časa so se širile vesti, da je angleška vlada povabila te vojake, naj se vrnejo domov. A ker si iz enega ali drugega vzroka ne upajo, in ker sr jim sedaj boljše godi kakor Ni se jim tam, nočejo iti na Poljsko. Torej kaj, če bi jih poslali v Avstralijo? Ali v Kanado? Senator Taylor »dem., Idaho) pa je nedavno v senatu izjavil, da jim je Byrnes obljubil zavetje v Zed državah, če hočejo priti sem. On trdi, da naj bi i tu ostali pod orožjem. bodisi kot ameriški držav-(Konec na 5. strani.) Tole mi ne gre v glavo ? Kako to, da ako so zavezniki toliko proti vojnim zločincem, da jugoslovanske kvizlinge ne izroče ustavni vladi Jugoslavije: namreč Paveliča. Rupnika. lahko birekli i Rozmana ter druge? V zaščiti jih imajo v ameriški in angleški okupacijski zoni. In Slovaki pa se čudijo, čemu jim ne izroče isdajico, kviz-linga monsignora Tiso. ki tudi vedri v Rimu. oziroma v Vatikanu. Le kako taka pristranosl napram enim in drugim vojnim zločincem, to mi nikakor ne uro v glavo! VL. KLEMEMČIČ: Ženska med frontama (Nadaljevanje in konec) f na nas iz svojih postojank on- Da, ampak general se ni dal kraj Sereta. Sc niso desetkrat oplašiti. Najboljši plavač v pol- udarila vesla, ko so šinile v noč ku naj sc javi! Ponudilo se je rakete, zaregljale strojnice. Nad okrog sto najboljših plavačev. j reko in otokom pa so začeli tre-Izbrali so čokatega. mUičastega skati šrapneli. V čolnih so za-fanta. Bosanca. Vojaki niso bili zadovoljni z izbiro. Zakaj naj bi šel ravno Bosanec? Bosanec na otok? K ženski? Ce pojde, se no povrne več. Tako je tudi bilo. Privezal si je sveženj z obleko in pištolo na hrbet in zaplaval v poznem večeru na otok. Razločili smo, kako se je tam potegnil iz vode in izginil v goščavi. Ukazano mu je bilo, naj pregleda otok in se vrne prihodnjo noč ob istem času. Napočil je drugi večer. Čakali smo ga zaman. Podnevi smo gledali pozorno na otok, oficirji so prinesli daljnoglede in vestno preiskovali goščavo. Zaman. so stokali prvi ranjenci. Naprej! jc kričal poročnik v zadnjem čolnu in dvigal pištolo. Ogenj j? bil vedno hujši, nasprotnik je nameril vse dosegljive cevi na modre oči in ne tako črnih ciganskih las. Morda, ampak drugače je takšna, kakršna ne bi mogla biti drugačna. ( * Kdo je in kaj dela na otoku-Vprašali so jo po laško in rusko, po nemško in hrvaško. Romane-sti! Romanesti! je vzklikala deklina in sovražno pobliskovala z očmi. Nihče ni znal rumunski Bi poklicali tolmača? Ah ne. Saj jo moramo odpraviti k polku. Tam naj si pomagajo z njo kakor morejo. Toda, kje je Bosanec? S pomočjo raznih zna* men j jc razumela, po kom jc ta odsek Prispeli smo do otoka vprašujejo. Nasmehnila se je. izkrcali! Kakih dvajset I pokazala zdrave, bele zobe in in se mož, mrtvih in ranjenih, je obležalo v čolnih, nekateri so žo med vožnjo popadali v vodo. Ogenj ni ponehal, še hujše je padalo po nas. Na otok pa so začele sekati težke granate. Dospeli smo skozi goščavo na ne zamahnila z roko proti nasprotnemu bregu. Njene oči so se otožno zagledale v označeno stran Pol bataljona se je zganilo in vedelo, da bi rada šla za njim. če bi bilo mogoče. Kdaj je odšel? Pokazala je tri prste. Pred kako jaso in začeli kopati kritja.| tremi dnevi torej, ko smo zavze Pa ni bilo miru. Se vso noč Jej** otok pobegnil k nasprotni-treskalo med nas in redčilo naše'kom- fTi.....r i i ^BR 1 EHR L Mgm ■fc ^i^^jp - fcj^J* J mm V 1 mestno občino Oakland. Služba sicer ni bila naporna in plača ne kaj visoka, a delo je bilo stalno, pa sem bil zadovoljen. Nikoli ne bom pozabil, ko sem dobil cral Motors, kakor pa Fordovo. Ampak Dearborn je Fordov in tja je najin cilj iz Clevelanda. Ko opravim z obiski v avtnem mestu, se podava v veliko, dol- plačane počitnice. To je bilo leta go vas Chicago. V nji si bom še 1926, prvič v mojem življenju | enkrat ogledal veliko poslopje Dva tedna ostati doma in preje-1 podporne organizacije, v kate-mati plačo, to je bilo nekaj no- ri hranim nekaj copakov za po-vega zame. Sedaj pa sem doča- tovanje v večna lovišča. V nji kal spet nekaj "novega", nam- ima certifikat št. 3206. Dobil reč počitnice 365 dni v letu na- sem ga leta 1907. mesto 12 dni, seveda ne s polno Seveda, tudi v Proletarčevem plačo. Komaj nekaj več kot do- uradu se bom oglasil. To jc vse-lar na dan. S to plačo moram kakor najboljši delavski list, če-I biti zadovoljen in jo bom pre- sar pa se delavska raja ne zajemal dokler me ne pokličejo v veda in zato ga tudi podpira ne večna lovišča. zadostno." Ko sem imel samo po 12 dni Ko se posloviva od prijate-počitnic, sem se z veseljem pe- ljev v Chicagu, jo bova mahnila ljal ven na deželo in na obiske spet po cesti 66 v Springfield, k prijateljem. Take počitnice so ! in od tu v Joplin, Mo. Potem najini bile vsako leto prekratke in zaj v Pittsburg, Kansas., kjer se sem jih radi tega podaljševal za bova odpočila, nato pa nadalje-kak teden dni Se posebno ta- vala vožnjo v Oklahomo in Nevv ZDRAVILIŠČE ZA N ASK VOJAKI! v Tokiu, ki ga vzdržuje Ame riski Kdeci križ. Oskrbujejo ga ameriška dekleta. V prvem mraku so zapljuska-la vesla in pognala čoln z lepo ujetnico na našo stran k polku vrste. Ko se je zdanilo, je ogenj ne- Minilo je teden dni. Bosanca koliko ponehal, nad nami pa je generalu Ra- ni . j. za krožilo nasprotnikovo letalo . ,n P°um aaiJc * «tnerdliu;i ni Diio nazaj. r»*«r»r«tnik ni ka zen našega bataljona je bilo le Vojaki so nevoljno govorili o ^^ 1 i^t i o dn^o frontn,kov tako srečnih, stvari in godrnjali, kakor kaki' kor m »dovoljen da dobi otok ____: Ajj gospodarja. Morda pa be boji | aa so J° Niacil; xtm> KaJ so ofenzive v večjem obsegu'1 mnogo užaljeni ljubavni tekmeci ni bila to ljubosumnost? Ce priznamo, da ljubosumnost je in živi, potem je bila to ljubosumnost. Ves polk je gorel v ljubosumnosti, pol rumunske fronte. — Minilo je štirinajst dni, Bosanec se ni vrnil. Kača ga je pičila in je umrl GLASOVI IZ NAŠEGA GIBANJA Piše CHARLES POGORELEC zadnjih Naše aktivnosti kaj tednov: Ker sem začel delati i pri štabu izvedeli od nje. Vedel z domačo vasjo, se tudi ta Nas seveda vse to m , , , . • . ... t x i • kor so napovedovali nekateri, zanimalo. Na nasa usesa je vpi- ~ . , . . D , , -L • Ostala je pri štabu. Podnevu je sem, da je ne bodo ustrelili, so la belečina ranjencev, ki jih je bilo treba spraviti čimprej čez reko in v zaledje. To smo storili naslednjo noč. Mrtve smo pokopali na otoku. Tretji dan je narednik prve na otoku, so se nekateri tolažili, čete opazil na dnu izsušene mla-Res, kač je bilo dosti ob reki. ke vtisnjeno boso nogo. Bila je pomagala v oficirski kuhinji, zvečer pa je zabavala oficirje s plesom in petjem. Plesati je. pre. znala nebeško. Pravili so. da je pustil general ves svoj razum in vso svojo strategijo pri krat. kadar me je pot zanesla na vzhod. Letos pa imam dovolj počitnic in mi jih ne bo treba "nategniti" kakor takrat, ko sem še hodil na šiht. Ampak da ne bom vsega časa zapravil v Kaliforniji, sem se odločil za daljšo potovalno turo na vzhod. Imel sem navado, da kadar sem se v prejšnjih letih podal na tako pot, nisem prijateljem nikoli oznanil, da jih bom obiskal. Bilo mi je v užitek, če sem jih presenetil. Tokrat pa naj bo izjema. Zato bom tu kolikor mogoče točno popisal, kako se bo-movozili, kje in h komu. Odpeljemo se iz Oaklanda 31. maja zjutraj po cesti 40 proti njej. Zato je menda tudi izosta- Lllka r'roser 4 ZaiU <> ne- je poslal 4 naročnine in $4 podpore listu. beležke j Mary Marinšek. Gallup. N. Mex., je poslala 2 naročnini, kolona začenja z njo, ne da bi ji Joseph Koršič, Detroit, Mich., dajal v tem pogledu kake pose- je poslal 14 naročnin in $5 v bne prednosti. Kajti naše aktiv- podporo listu. John Zornik pa Salt Lake Cityju, Utah. Potem nosti so bile tu približno enake novce za oglase v koledarju, na- isk°zi Ročk Springs, Wyo. in ta- ročil koledar ter priložil 50c v ko naprej v Denver, Colo. V tiskovni sklad. K. Ur/no/ni k. Red Mont., 2 naročnini. Frank Cvetan. Johnstovvn, Pa., 8 naročnin ter novce za pro- kot v drugih naselbinah. Torej začnimo: Chicago: Math. Videuar, naš novi oskrbnik v Centru jc dobil 2 naročnini; J<»seph Oblak 4. Lodge. la velika ofenziva proti Jasyju, Kišinevu in Odesi, ki se je prej mnogo šepetalo o njej. Našemu polku so izdatno izboljšali menažo. za dodatek pa smo dobivali vsak dan pol litra vina. kar je bilo prej le dvakrat J»hn Chamazar 2. John Rak 2. dane koledarje in oglase v njem Bog ve. ali strupenih0 Morda prav mala ženska noga. Preišči-so ga ustrelili Rumuni, ko je mo okolico! Iskanje ni ostalo stikal po otoku. Morda, ampak brez uspeha. V neki globoki ko-nihče ni prav verjel temu ugi- tanji je bil kupček pepela in iz-banju. Bosanec se ima najbrže oglenelih drv. V bližini pa se je dobro pri ženski! Zdaj sta na izmed gostih vej pokazala vot-l otoku dva človeka. Dva, moški; lina. Ali jc tu notri ona ženska? na todcn jQ Je gotovo gene-in ženska. Sama sta. 2e štiri- In Bosanec? Dva podoficirja sta raj talco nare(jii saj mu je bil najst dni. O vsem tem ni hotel z naperjenima pištolama zlezla na£ ^ ujej Je ptj£ko na nihče niti govoriti. Vojaki so sti- v votlino. Vsi smo tiščali za nji- skrivnostnem otoku skali pesti. Ce bi dobili Bosan- ma: Je notri? Ampak rumunska fronta je ca. bi se mu ne godilo predobro.; Da. notri je bila. Sama. Sede-; postala dolgočasna. Ni bilo ni-Zopet je prišel general v naš|la je sključena v kotu in gledala kjer več nobene skrivnosti, vse odsek. Ni žvečil viržinke, kar je kakor mačka. se Jc zdelo kakor na dlani pred . Pol bataljona se je zgrnilo nami, še premirja, ki so ga po-okrog brloga, zakaj v njem je zneje sklenili, nismo prav nič bilo prostora komaj za tri ljudi! Frank Zaitz 4 in Chas. Pogorelec 16 naročnin. Tone Zornik iz zapadne Pcnne j je poslal 57 naročnin in prodal je lepo število koledarja. Z agitacijo za oboje nadaljuje. Anthon> Drasler, Forest Citv. Pa., je po«lal 2 naročnini in novce za oglase v koledarju. John Vite«, Barton..O., 2 na-Naj še omenim, da je ter naročil še 5 izvodov koledarja. Joseph Snoy, Bridgeport, O., Denverju bomo obiskali. nekatere naše prijatelje in se nekoliko odpočili. Potem pa jo mahnemo v Kansas. najprvo v Pittsburg (Kans.). Kansas je bil nekoč naš dom. Pred 40 leti sva prišla s Frankom Rugelnom v Kansas iz Clevelanda. Oglasil se bom pri njemu, da bova to poslal 4 naročnine in naročil še 40-letnico skupno praznovala. Z en koledar. Anton Shular. Arma. Kans., 2 naročnini in $5 podpore listu. pomenilo, da ni dobre volje. Ali bo nova ofenziva0 O, sedaj bi planili vsi. življenje bi tvegali. Prostor, drugače ne moremo ven! Podoficirja sta potisnila žensko iz jame. Ženska! To je bilo dekle. Cr-nolaso, črnooko dekle, vitko, vi- čeprav za nič, samo da ubijemojNaj pride ven! Dajte jo ven! skrivnost, ki za enega ni več skrivnost. Povest o tisti ženski se nam ni zdela nič več lepa in vabljiva. Kakor bi nam bilo prej na dnu zavesti žal, če bi zasedli otok, čeprav smo bili radovedni, kaj je na njem, tako smo bili sedaj vsi ene misli, da je treba otok imeti. Nismo marali skrivnosti, ki jo je oskrunil Bosanec. Ni bilo treba dolgo čakati. Pol bataljona je dobilo povelje, da želeli. Vedeli smo, da bi nas potem poslali k Piavi, kar sc jc tudi zgodilo. Otok pa je ostal sredi Sereta sam samcat, toda nič več skrivnosten. Skoro vse drevje so mu bili posekali, razkopali mu deviško zemljo., Opu njale oblike okroglih, belih gru di, franžasto krilo ji je opletalo okrog lepih nog, ko se je opotekla med nas. Pol bataljona je onemelo v začudenju. Da, to jc se na osmih čolnih popelje na tista ženska, o kateri je sanjalo otok, ga zasede in napravi na pol rumunske fronte. Ali ni prav njem utrjeno oporišče. Nalahno takšna, kakršno smo si bili zaje pršel dež, ko so čolni neke mislili v najskritejših trenut-noči odrinili od kraja. Tokrat so kih, ko smo sanjali dolge dneve vesljali pionirji. A tudi Rusi in in noči ob šumečem Seretu? Rumuni so še izza prvega pone- Prav takšna jc. Morda bi bil srečenega poskusa budno pazili eden ali drugi imel na njej rajši soko in vendar zapeljivo bujno, stošili so otok, iz lepe Rumunke, Njeno raztrgano bluzo so nape- ki je bilo vanjo zaljubljeno pol •^•••••eeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeei e PRISTOPAJTE K m • e e e vesoljne rumunske fronte, dokler je bila še prepostna vila v goščavi na otoku, pa so napravili vlačugo. RAZPIS SLUŽBE UPRAVNIKA PROLETARCA Ker je Chas. Pogorelec na seji odborov JSZ dne 19. aprila ponovno izjavil, da resignira kot upravnik naših publikacij in kot tajnik JSZ, (delal bo še do 1 junija), se s tem razpisuje službo za to mesto. Potrebno jc v nji znanje obeh jezikov, knjigovodstva in v agitaciji. ročnim. - - : - " prevzel tajništvo kluba "Na-j Martin Judnich, Waukegan. prej" št. 11 JSZ, ker bo moral 111., pa kar 17 naročnin in $1 dosedanji tajnik Jože Snov v podpore listu. bolnišnico. Obema želim uspe-; Mike Kopach, Barberton, O., ha. Johnu Vitezu pri vodstvu je poslal 6 naročnin med temi kluba in našega gibanja na splo- dve novi. šno. Snovu pa skorajšnjega Leo Zevnik. La Salle. 111., 2 okrevanja; in ko bo spet čil in naročnini in 75c podpore listu, zdrav, bo poprijel tam kjer je Mary Stroj. Indianapolis, Ind. zdaj pustil ter deloval kakor do- je poslala 6 naročnin, $7.50 pod- zdaj za stvar, v katero veruje, pore listu in novce za prodane Kajne*da. Jože! koledarje. John Kosin. Girard. O., je po- Joseph Ovca. Springfield. 111., slal 6 naročnin in $1 v podporo jc poslal 6 naročnin, i listu. Lovrenc Baje. Fairport Har- Frank Stih. Shebovgan. Wis., bor. O., je poslal 4 naročnine in je bil zadnje čase zelo aktiven. $1.50 podpore listu. Poslal je 16 naročnin, med kate- John H. Krzisnik, Kemmerer, rimi je bilo tudi nekaj novih ter Wyo., je poslal 4 naročnine. $1 50 v podporo listu. j "Moja plača pa naj gre listu v Lenhart Uerdinek, Thomas. podporo." zaključuje pismo. W. V., je poslal 5 naročnin. In to je konec moje storije. Jennie Jerala. Moon Run. Pa., j 4 naročnine. f—----- Cleveland. John Krebel 48 naročnin in $6 podpore listu; Jo- hduard Tomšič, \Valsenburg, Kansasu, jo bomo mahnili proti Colo., je poslal 2 naročnini. St. Lousu, Mo. John Teršinar, John Petrich. Youngstown, ki biva v Kaliforniji že od lan-O., je poslal 2 naročnini. ! skega novembra, se bo odpeljal z nami v Kansas. On potem Mexico. Tu se bova oglasila v naselbini Gallup pri družini Marinšek. Iz Gallupa pa je še 600 milj do San Bernardino, Calif., nato se bova oglasila v prijazni slovenski naselbini Fon-tana, da se napijeva oranžnega soka. Od tam pa proti domu, ki je 443 milj daleč. Moj urad bo na tem potovanju z menoj, in pa moja koncer-tina ter kajpada mama, ki bo pazila, da ne bo "Big" Toni kje pregloboko pogledal v "glaž". Torej ako mi kaki nepredvi-devani škrateljčki ne prekrižajo načrtov, se bomo videli s prijatelji v vseh omenjenih krajih. Ce mi želi kdo prej kaj pisati glede obiskov, naj mi karto ali pismo naslovi na 2872 S. 19th St., Oakland 1, Calif. Na veselo svidenje! Anton Tomšič. PRIREDBA SANSOVIH PODRUŽNIC Chicago III. — Vsi Slovenci tu in v okolici ste vabljeni, da pridete v nedeljo 12. maja na veliko prireditev, ki se bo vršila v dvorani SNPJ. na Lavvn-dale Ave in 26. cesti. Govornika bosta Etbin Kristan in Nada Kraigher. Na programu bodo tudi različne pevske točke. Pri-četek sporeda bo točno ob treh. Vstopnina je samo 50c. Ves čisti dobiček gre za zgraditev otroške bolnice v Sloveniji, ostane doma, jaz in mama pa stvar je tako plemenita, da ni bova nadaljevala s potovanjem.■. potreba nobenega posebnega va-V St. Louisu bova obiskala tisto biia Prepričan sem, da ga ni "zverino", ki je enkrat poročala me(j nami Slovenca, ki ne bi ho-v javnost, da sva si v sorodu. In tei položiti vsaj eno opeko pri tudi pismeno me je povabil, naj zgradbi tega živega spomenika se oglasim pri njemu. To ni ni- ameriških Slovencev. Na svide-hče drugi kot Ciril Medved, do- nje 12. maja. ber agitator za SNPJ. Anton Krapenc, predsednik Od njega jo bova mahnila v centralnega odbora Sansovih Springfield, 111., kjer bo tudi ne- podružnic. kaj obiskov k zverinam, oziro-1-—— ma k domačim živalim. Z roja DETROITSKI SLOVENCI NA veseljem ugotavljam, da sva si bila vsa ta leta zvesta prijatelja. Ko se nas bodo naveličali v • e e e • e e e SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JEDNOTI USTANAVLJAJTE NOVA DRUŠTVA. DESET ČLANOV(IC) JE TREBA ZA NOVO DRUŠTVO NAROČITE SI DNEVNIK PROSVETA e e • : e e e e 1 e I e e • e e e e Prijave nai se pošilja pred-1 pore listu seph F. Durn 2 naročnini in nov ce za prodane koledarje; AntoiK Janknvich 2 novi in 6 obnovljenih naročnin in nadaljne naročilo za 45 koledarjev; Frank llnrhič 4 naročnine in $2 pod- sedniku eksekutive Joškotu ()v nu bodisi na njegov naslov, ali pa na naslov Proletarca. Kdor želi k temu več pojasnil, naj se obrne na podpisanega. .I()S K O OVEN, predsednik upravnega odhora Proletarca Clarendon Hills, III. Jacob Amhrozich. Moon Run, Pa., 2 naročnini, 75c podpore in novce za prodane koledarje. Amalia Oblak, Elizabeth, N. J., je poslala novcc za prodane koledarje in naročila še dva iz-tisa. provizijo pa |K)klonila v podporo listu. Frank Remitz. Ročk Springs. |Wyo.. je posili 9 naročnine, Francija ieli ameriško tito $2.35 podpore listu ter novce za Dasi bo dobila Francija letos prodane koledarje, iz Rusije 500,000 ton žita, je to Louis Barborich. Milwaukee. za njene potrebe v tem letu še Wis., je poslal 6 naročnin, pro-vedno veliko premalo in bi g h vizijo pa dal v podporo listu, rada dobila iz Zed. držav saj Anion Udovič, La Salle, IU., 11 naročnin, $3 94 v podporo li- 750,000 ton. Naročnina za Združene države (Izvzemši Chicaga) in Kanado 96.00 na leto; S3.00 za pol leta; $1.50 za četrt leta; za Chirago In Clcero $7.50 za celo leto; $3.75 za pol leta; ta Inozemstvo $9.01). Naslov za list in tajništvo je: 2657 SOUTH LA^NDALE AVENUE CHICAGO 23, ILLINOIS j NE ČAKAJTE, stu in novce za oglase. Matt Malnar, koledar ter za Iz urada "Big Tonija Oakland, Calif. — 2e 24 let je preteklo, od kar živim v sloviti deželi Kaliforniji. Nekateri ji pravijo "zlata Kalifornija". Ampak tu ni vse zlato, kar sc sveti. Kolikor rojakov v teh krajih poznam, se imajo vsi prilično dobro. Vsekakor mnogo bolje kot pa če bi bili ostali v svoji rojstni domovini. Ko čitamo danes razna pisma, ki jih rojaki dobivajo od svojcev iz starega kraja, je lahko vsakdo nas tukaj vesel, da smo tu. Tudi "Big" Tony se raduje, ker je imel v mladosti toliko poguma, da se je pred 43. leti odločil na pot v to kontro. Zadnjih 20 let sem delal za da prejmete drugi ali tretji opomin o potečem naročnini. Obnovite jo čim vam poteče. S tem prihranite upravi na času m stroških, ob enem pa izvršite svojo obveznost napram listu. Dr. John J. Zavertnik PHYSIC!AN and SURGEON 3724 VVEST 2«th STREKT Tel. Crauford 2212 office hours: 1:30 to 4 P M. (Ekcept Wod . Sat anH Sun ) «:30 to 8:30 P. M. (Except Wrd , Sat and Sun.) Re«. 221* So. Ridgeway Ave. Tel. ( ramford S440 If na ansuvei — Call A listin 5700 Poslušajte vsako nedeljo prvo in najstarejšo jugoslovansko radio uro v Chicagu od 9. do Willard, Wis.,| |0. ure dopoldne, postaja vvges, 1360 kilocycles. Vodi jo George Marchan. kov Vovkom se nisva videla že 30 let. In Jožeta Ovco bomo obiskali. Pa več drugih prijateljev v Springfieldu. Torej bo luštno kar naprej. Iz Springficlda se odpeljeva v Indianapolis, Ind., kjer obiščeva najine prijatelje, potem pa se bova z mamo peljala po cesti 40 v Columbus, O. Od tam pa v Bridgeport,.O., k našemu Jožetu Snoju na obisk. Upam, da bo do takrat popolnoma zdrav in bova obujala spomine na Kansas, na delavsko gibanje in na prijatelje, ki jih imava ši-rom dežele. Iz Bridgeporta se bova odpeljala v slovensko metropolo, v Cleveland, kjer bova skušala obiskati saj nekaj najinih prijateljev. V Clevelandu imamo mnogo znancev in tudi sorodnikov, torej bova zaposlena z obiski in upam, da bomo svidenja spet vsi veseli. Na vsak način se mislim oglasiti tudupri "večnem popotniku" Tonetu Jankoviču ter njegovi soprogi Cilki. Tonetu pa tole rečem; Čeprav me nimaš posebno rad, ako ne boš priden, pa ti Cilko odpeljem v Kalifornijo. Iz Clevelanda se z mamo odpeljeva v Detroit, kateremu smo včasi rekli 'Fordovo kraljestvo', sedaj pa je menda to avtno mesto bolj posest korporacije Gen- DELU ZA MLADINSKO BOLNICO V SLOVENIJI Detroit. Mich. — Za mladinsko bolnico v Sloveniji je bilo nabrano v aprilu pri podružnici št. 1 SANSa $125. Darovali so: Peter Bencdict $50 in sestri Ma-ry Knez in Elisa Plahtar $25. Po $10 Anton in Agnes Meyers, Joseph in Molly Korsich in Jenhie Janezich. Po $5 Mae Knez, F. Kočevar, Jack in Frances Go-rup. Vsem iskrena hvala. Mnogo jih še manjka v našem seznamu. Pomagajte slovenski mladini do zdravja in boljše bodočnosti. Hvaležna vam bo. Velikonočna priredba obeh detroitskih SANSovih podružnic jc izborno uspela Igra "Mati" jc bila mojstrsko podana. Vsa čast igralcem, ki so se tako dobro izkazali. Fred Vider, gl. tajnik SNPJ, je v svojem govoru dobro predočil ameriško in evropsko reakcijo na delu proti novi Jugoslaviji. Za mladinsko bolnico v Sloveniji je bilo nabrano okrog en tisoč dolarjev. Slovenski delavski dom jc sam daroval pet sto dolarjev. Lia Menton, tajnica podružnice št. 1 SANSa. Vzrok vsega zla je ijnoranca. Prva in najgrša izmed vseh goljufij Je varati samega sebe. — Bailev. »»♦♦♦#»♦♦»♦♦♦♦♦♦♦1141IIM' ; .................................................... ZA LIČNE TISKOVINE VSEH VRST PO ZMERNIH CENAH SE VEDNO OBRNITE NA UN1JSKO TISKARNO ;baretincic 4 son | | aDRIA PRINTING CO. i POGREBNI ZAVOD Tv«l. 20-S61 424 Broad Street JOHNSTOWN, PA. Tel. MOHAWK 4707 : 1838 N. HALSTED ST. CHICAGO 14, ILL ; PROLETAREC SE TISKA PRI NAS 4MMMMMIIMMM4MMMIMMMIMIIIHMIIIIIII^ rrtOltlAKLc USTAVA JUGOSLAVIJE ZIDANA NA DEMOKRACIJI IN SOCIALIZMU Cesarji, kralji in japonske volitve Help VVanted Napisal za ONA Owen Lattimore (Tu serija člankov tolmačenja ustave nove Jugoslavije je *a-islala vsled obilice drugega gradiva. Razlagajo, da je ustava nove državne tvorbe juinih Slovanov ena najmodernejših in najbolj socialnih. Kajti njen smoter je socializem.) dobitev v narodno osvobodilni (Nadaljevanje in konec.) FELKRALNE KKPI HLIKK Vsaka republika ima svojo Ljudsko skupščino, ki je naj-; višja državna oblast v republi-. ki. Ljudske skupščine republik borbi« za^ita interesov, omenje-imajo zakonodajno oblast ter n,h v postavi, zaščita skupin in vse dolžnosti in funkcije držav- organizacij javnega in zasebne-ne oblasti ki ne pripadajo Pre f*« značaja, /aseita zasebnih in zidiju zvezne republike, Ljud-1 lastninskih pravic in interesov ski skupščini zvezne države ali državljanov Jugoslavije. O Napoleonu pravijo, da jc i Levica nu Japonskem še nima nekoč svarilno pripomnil, da je j slične organizacije, ker je bilu / bajoneti mogoče delati vse kar nezakonita. Kratek rok, ki je bil kdo hoče, izvzemši sedeti na določen za volitve, jim ni dul sodišč. V tej postavi so tudi opi-jnjih Ta globoka izjavu je v bi- dovolj časa, da se pripravijo, sani glavni smotri in nameni stvu nekoliko preveč enostavna, vsled česur poskušajo organizi| ljudskih sodišč: kajti pomisliti je treba, du sta rati velikanske ljudske manife- ■ 1. Zaščita demokratičnih pri-' na svetu v navadi dve čisto raz- stacije, du bi tako predrli zave- zveznemu kabinetu. Ljudska skupščina republike je izvolje-nu zu dobo štirih let, izvoli svoj Prezidij in imenuje svoj kabinet nu podlugi določil ustave fe-derulne republike. v členu 2 zvezne ustave so omenjene sledeče sedunje republiko Federativne ljudske republike Jugoslavije: Srhija, Hrvatska, Slovenija, Bosna-llercegovina, .Macedonija in ('mu gora 2. Zagotoviti točno izvujunje in izpolnjevanje postav in od lični tehniki sedenja na bajo- so tukozvane 'dostojne politike' neti h'. Prva je metodu onih, ki si prizudevujo sedeti nu bujone-tih svojih lustnih urmud. Kot num dokazuje Nupoleonovu kisla izjava, se je izkuzulo, du tu tehniku ni v vseh slučujih povsem zadovoljiva Drug način je ta ,du si izbe- rodb, ki so postavno obvezne za ros prijatelja, ki ti bo dobuvil vsu podjetju, organizacije ter urmudo in bujonete. Tu tehniku urudne ter privutne osebe. je mnogo bolj uspešnu, kujti zgo- 3. Vzgojevati držuvljune v dovinu nam daje obilo primerov duhu udanosti njihovi domovi- jalovih monarhov, katerih sedu- ni, v pravilnem izpolnjevanju lo Je poslovalo z večjun sijajem zukonov ter v poštenem izvrše- ^ot njihov ruzum. vunju pruvic in dolžnosti držav Tu metodu imu posebno veliko privlačnost nu neštevilne tukorekoč 'neod- Ijunov. Sodišču so popolnoma sumo-Najvišji izvrševalni in upruv-j stojna v svojih obsodbuh in mo-ni organ poedine republike je rajo izrekati obsodbe v smislu kabinet ali vlada ljudske repu- zakonov. Vse obsodbe se izreka-blike. Ministrstva v teh kabine- jo v imenu ljudstva. Zaključki tih so lahko zvezno-republiška so javni in vse sodnije sodijo le f.arabske^ (opravljajo posle za svojo repu- v svetu uli senutu. i Sodišč, kjer bliko in zu zvezno vlado> in re- bi sodil le en sodnik, ni.) Kudur publiška (neodvisna od zveznih i. sodi sodišče v prvi stopnji, se-Ministrstva republike opravlja-; stoji iz rednega sodnika in sod-jo poleg svojih funkcij tudi de- niku porotnika. Proces se vrši v lo federalnih ministrov v zvez- jeziku republike, kjer se obrav-nem kabinetu — v smislu svo- nuva vrši, todu če obtoženec je-jih odredb in določil. Novu mi- ziku ne razume, mu mora sodi* nistrstva se luhko ustunavljajo šče preskrbeti tolmača, in stara odstranjajo v smislu dr-j Organi pravosodja sestoje iz; Vrhovnega sodišča Federativne ljudske republike Jugoslavije, Vrhovnih sodišč posameznih re in opozorili ljudstvo nu to, du obstojujo. Tu prihujumo nu točko, nu kateri so more in ukrepi okupacijske vojaške sile, katerih prvotni cilj je, du očuvujo mir in red, največje politične važnosti. Po nekaterih vesteh je tokijski gluvni stun vojaške policije pri-znul, da je bil nastop proti prvi demonstraciji preveč trd in du je šel preko dobljenih nu vodil Zdaj pa je bilo baje odločeno, du bodo instrukcije bolj ostro. To je nevurno. Kudur gre za . , . ... , . , . , , to, da se ščiti osebo, je nad vse visne indijske prince, k. *daj ,ahko zaiu v delovanJe, ki ioiti m «« M I r J M > I M M . m m A m « - J ^ I ie skozi dolgo rodove sodo na britanskih bujonetih broz vsu-kih težuv uli neprilik. Sličon je slučaj mnogih vla- svota. In grški kralj povsem oči-vidno stremi zu tom, du bi si preskrbel slično tupeciran prestol — in vse kaže, du so bo njegovo hrepenenje tudi uresničilo. Ako si zduj oglodumo še japonskega cesarja, jo tudi očiv- institucije Hudi togu bi bilo potrebno, du izjuvi Komisija za Duljni vzhod, uli pu generul MucArthur z vso jusnostjo, du ne bomo branji političnih institucij, katerih liberalno, progresivno in demokratično strujo na Japonskem nočejo več. Sicer bi se utegnilo pripetiti, du so te strujo obrnejo še bolj duloč nu levo. zuvne postavo. AVTONOMNE POKRAJINE Ustava republike, v kateri so nuhuja avtonomna pokrujinu, predpisuje moč in delokrog oblasti avtonomne pokrujine uli avtonomnega okrožja. Ta sestavi zakonik, ki jo obenem tudi ustava za avtonomno pokrajino. Izvoli tudi svoj izvrševalni in upravni organ in je Glavni iz-! skupščino posameznih republik vršni odbor ovtonomne pokraji-' Pa Vrhovna sodišča republik ne. Slučaj avtonomnega okrožja Okrajne in okrožne sodnike izje »ličen Najvišji organ držav- volijo odnosne zbornice Ljud-ne oblasti v takem avtonomnem sk,h odborov, sodniki porotniki oddelku republike se imenuje Pa so Izbram P° rcdu ,z sczna" Oblastni ljudski odbor in je iz- ^a, ki ga je sestavil Ljudski od voljen za tri leta. Ta izdela za- konik, ki je obenem ustava, ter Vrhovno sodišče FLRJ je naj-izvoli Oblastni izvrševalni od- višji pravni organ v vseh civil-bor, ki je glavni izvrševalni in nih, kriminalnih in vojaških to-upravni organ v svojem okro- žbah Razrešuje pravomočno vse žju. spore med sodišči republik, med dno. da mu nobena stvar no bi bila bolj dobrodošla, in koristna, Poljska bo imela kot blazinica iz bajonetov strica svobodne volitve Sama. Tako si je pač zamislil Ameriška vlada jo dulu polj- svojo 'socialno zavarovalnino, ski republiki $90.000,000 kredi- ^ Toda nečakom strica Sumu ute- j tu pod pogojem, du bo že letos rf nn »vrinni't • o t«r n k m i *____ .11 . t i i • i • rtiihliL ol.„„(imn;h .w.Ur«iin!gne Pnnestl stvar mnogo nepri- izvedla svobodne volitve po de-publik in avtonomnih pokrajin - ~________•__• » . , , ... „ r . tir i* ii, in Jttn,h Presoneoonj, ako bodo mokratičnom sistemu. To je v a- littvtTZ^ nOSiH tak° ne-ameriško breme da v Varšavi obljubila. Predsed-jaskih sodisc. V smislu postave I y ^^ orientalskega in zastare- Lik poljsko vlado Osubka Mo- se zamorojo ustanoviti nova sodišča za posebne zadeve. Ljud-sku skupščinu Jugoslavijo izvoli Vrhovno sodišče FLRJ. Ljudsko FLRJ omenja Nova ustava eno pokrajino -in ono avtonomno oblast — Ko-sovo-Metohija. Obe sta del srbske republike. LJUDSKI ODBORI Republike, avtonomne pokrajine in avtonomne oblasti se delijo v administrativne enote — civilnimi in vojaškimi sodišči Vojvodino _,ter pravnimi oblastmi ene države ter oblastmi druge države. Samo Vrhovno sodišče lahko spremeni kazen kakega sodišča. Pravosodni in upravni oddelek države sta popolnoma ločena. Vrhovno sodišče republike sme v izrednih slučajih prevzeti obravnavo pred nižjim so- okraje, mestne četrti, mesta. | d iščem v katerem koli štadiju. okrožja in oblasti. Na čelu vsa- Prošnja za priziv proti izreku ke enote stoji Ljudski odbor vsakegu sodišča je dovoljena, Vsak teh kontrolira dolo pod-, rojenih izvrševal nih organov in je odgovoren za gospodarsko in toda v slučajih, kjer je kazen določena že v postuvi, zamore lo javi.i tožilec vložiti prošnjo za kulturno blagostanje, vzdrževa- priziv. Javni tožilec ima paziti, nje javnega miru in roda, za da se postave točno izvajajo in uveljavljanje postuv, za sestav- pri tej dolžnosti ima polnomoč ljanje proračunov itd. V mejan Vseh od ministrov zveznega ka- njihovega področja delajo ti bineta uli vlude pa do najnižje-odbori odredbo na podlagi ob- ga uradnika in državljana stoječih postav in ustav. V zve- Javn; tožilec FLRJ je izvo_ zni ustavi je izrecno omenjeno. ,jen ()d zvezne Ljudske skupšči- du je dolžnost teh odborov opi- ne javne tožilce posameznih re- rati se na inicijativo in soudele- pub,ik pa izvolijo Ljudske skup-žbo delovnega ljudstva pri izv-|Mine republik. Pokrajinske, ševanju njihovih dolžnosti, z izrecnim poudarkom na sodelovanje med ljudstvi in upravnimi organi. okrožno in okrujne juvne tožilce imonujo juvni tožilec vsuke republike v sporuzumu z zveznim juvnim tožilcem. Vsi javni loga monarha, ki je povrh toga ravski jo ob onem provizorični še na precej slabem glasu. zbornici predlagal, du nuj se nu Nodavno je doživel mali ja-1 Poljskem izvede 30. junija vo-ponski ministrski predsednik litve najprvo o vprašanju, da-li baron Sidehara nekaj neprilik1 ljudstvo odobrava politiko na-s strani japonskih levičarjev, ki cionalizacije industrije in zem-so ga obiskali na njegovem last- Ijiško reforme, volitve v kon-nem posestvu. Demonstrante jo stituanto pa se naj bi vršilo v razpršila ameriška vojaška po- jeseni, lici ja. Nemiri so bili naperjeni proti vladarju in proti takratni vladi. Po vsem tem bi bilo vi-' doti, ko da smo se odločili za posebne mero, da zaščitimo cesarja^ in njegove vodilne rojaliste. V trenutku, ko je general MacArthur dobil svoja osnovna navodila za okupacijo Japonske. ! smo postavili na čelo, da ameri- j ške čete ne smejo v nobenem 1 slučaju posegati v stvari, ki se tičejo razmerja med japonsko vlado in japonskim ljudstvom Le v slučajih, kjer bi bilo treba ščititi ameriško lastnino ali življenja, oziroma če bi šlo za to, da se dožene cilje okupacijo, jo nastop ameriških sil dovoljen. S posebnim naglasom smo izjavili, da bo imel japonski narod priliko in možnost, da sam odloča o obliki vlade, katero si želi. To pa vsekakor vsebuje pravico. da se znobe svojega cesarju, uko ga nočejo več. Tu trobu omeniti, du jo v Ameriki mulo znan japonski sistem političnih bossov', ki pošiljajo na volišče mase ljudstva, ki ne ve za kaj gre in je navajeno storiti, kar mu je ukazuno. Help VVanted • COOK Good Salarv. — Day Work No Sundays ALBRECHTS RESTAURANT 2027 South Halsted girls & women for Adver tising Department to run Du-plicating Maehine. No Exper-ience necessary. Permanent. chicago construction EQUIPMENT Int. 9590 13912 S. Halsted 2 Painters and Decoratnrs • •UNION" For Church Work THEODOR SCHLAF STUDIO Tel. Independence 1770 After 6 P M. W O M A N for Y M.C.A. cafeteria to clear table*. No Sunda.v or holiday work. Meals & uniform«* furnished. Gond salarv. Applv Miss PALMKS 4251 IRVING PARK ROAD Odbore izvolijo državljani tožilci so neodvisni od drugih malih most in vasi za dobo dveh organov državne oblasti in so let; v večjih mestih, okrožjih in podvrženi le naslednjemu višje- okrajih za dobo treh lot. Izvrše- mu javnemu tožilcu, od katere-valni in upravni organ vsakega prejemajo navodila in odred odbora je Ljudski izvrševalni be. Javni tožilec ima pravico odbor, ki je izvoljen na odboro- obtožbe, priziva, pravico inter- vem zborovanju. V malih vaseh sestoji Ljudski izvrševal ni odbor samo iz predsednika in tajnika, modtom ko imajo večji krajevni r>dbori predsednika, podpredsednika, tajnika in število članov. Krajevni ljudski izvrševalni odbor sklicuje v določenih presledkih seje volilcev, katerim je odgovoren. Ljudski izvrševalni odbori so podrejeni Ljudskim odborom, ti pa Ljudskemu izvrševalnemu odboru in Ljudskemu odboru naslednje višje upravne enote — katera lahko prekliče ali spremeni zaključek ni/.je podrejene enote- SODIŠČA Člen 13 zvezne ustave vsebuje glavno principe pravnega sistemu. ki jo podrobno izdelan v zakoniku o regulaciji ljudskih vencije v pravnih ali upravnih obravnavah, pravico vložiti priziv za zaščito postave, če bi sodišče ali upravni organ določil napučno ruzsodbo. Končno pove ustava o donosih med organi državne oblasti in organi državne uprave ter določa, da jo dolžnost jugoslovanske armade braniti mejo in samostojnost države ter svobodo njenega ljudstva. Vrhovnega poveljnika izvoli zvozna Ljudske skupščina, Mirko G. Kuhel VETERANOV MNOGO BREZ DELA Zvezni zavarovalninski urad poroča, da je izmed dosedaj odpuščenih veteranov 1,600,000 nezaposlenih Seznam priredb slovenskih organizacij v Chicagu Centralni odbor SANSa, — Priredba v korist namenom te ustanove v nedeljo 12. maja v dvoran* SNPJ. Društvo George VVashington št. 270 SNPJ. — SI a vnos t HO-letnice društva v .soboto 25. maja. Društvo Summit št. 707 SNPJ.— V nedeljo 26 maja zabava in predvajanje filmskih slik iz Jugoslavije. Društva "Delavec** št. 8 SNPJ priredi v nedeljo 2. junija v Hrvatskem domu, 9818 Commercial Ave veselico v pozdrav in v korist fantom, ki so se vrnili iz armade in mornarice. Zabava se prične ob 3. popoldne. Pev. zbor France Prešeren. — Piknik v nedeljo 28 julija pri Kc-glu v Willow Springsu. "Pioneer" št. 599 SNP1. — Pik nik v soboto I. avgusta v Pilsen parku, 26th st. A A1bany Avo Organizacije v Chicagu in okolici. ki žele imeti svoje priredbe označene v tem seznamu, naj nam sporoče podatke, enako tudi popravke v slučaju pomot.) flean, Light Factor.v Work No Experience Necessary Good Starting Pay Kudolph Liska & Sons., Inc. 4545 West Grand Avenue Sorters — Feeders — Press Operators — Checkers Work with a reliable firm DF.RBY STEAM LAUNDRY 220 West Ontario BAKERS (2) Iixperienced. Good aH around r.ien. Steady vvork. Good vvages Apply BENNISON BAKERIES, Inc. 2:3:1 Central St., Evanston, 111. University 2040 FACTORY HELP VVrapping Molding in Pieture Frame Factory VILAS MAGES CO. 2000 Carroll, corner Damen MEN!- We Need lmmediately 3 Die Sinke™ — 15 Laborers n Dipper Asaembier*,— 3 O. A. hurners — 3 Stationary Grind-ers — 3 Shear Helpers — 5 Oilers — 3 Punch-Press Operators — 1 Thread Maehine Operator — 1 Cold Savv Oper-ator's Helper — 1 Pantograph Helper Exeellent vvages — Night bonus — Day or night shift PETTIBONE & MULLIKEN CORP. 4710 WF.ST DIVISION GIRLS & VVOMEN Needed A t Once Light Factory Work PLENTY OF OVERTIME GOOD VVAGES (Apply Ready to Work) 1871 Clybourn Ave LABORERS GOOD PAY 83c Hr. Starting Rate 48 Hour Week Time and 4 for Overtime Exeellent VVorking Condition« General Chemical Co. 12260 S. CARONDOLET AVE. HUSKY MEN Extra or Full Tine VVork From 4 P M to 8 P M CLEANING and PREPARING FISH 75c Hour to Start See MR KOEHLER at FULTON SMOKED FISH CO. 1011 VVEST LAKE STREET JANITRESS Excellent VVorking Conditions Good Pay 21 VVEST ELM J A N I T O R EXCELENT VVORKING CONDrrioNS GOOD PAY 21 VVEST ELM i .. SHIPPING CLERK No Experience Neeessary GOLDE MFG. COMPANY 1214 VVEST MADISON CABINET MAKERS Needed On Casket VVork Starting rate 90c per hour VVESTERN CASKET CO. 1156 VV. Cullerton STEAM TABLE VVOMAN for Y.M.C.A. cafeteria. Break-fast shift. Exp. pref. but not nec. 6 dav vveek. No Sunday vvork. Good salary. Apply Miss PALMES 4251 IRVING PARK ROAD ČEMETARY VVORKERS VVANTED ST. LUCAS CEMETARY 5250 N. Pu laski Road DOCK MEN Experienced in loading Truck« Steadv. Apply in person and a.vk for Mr. Ryan after 3 p. m. 660 VVEST OBRIEN FINISHERS for Men's Coat« nt*eded imme- diatcly. Steday. Good pay. Fxcellent VVorking Conditions CITY COAT MAKERS 308 VVcst Van Buren St. R«K)m 403 BLACKSMITH For General Blacksmith VVork Light Forging Apply NORTH VVASHTENAVV 216 -MENI R S DRIVE Inoxporiencod Mon, $49 Wk.—Experiencod Men, $50 Wk. Apply At Once THE BORDEN CO. 3014 North Tripp Avenue 3644 Broadway Help Wanted | Help Wanted COAL "HIKER" (To vvork in Coal Yard) We have Loeker Rooms, S hovv-ers, etc. Exeellent vvorking conditions EDISON FUEL AND MATERIAL CO. 6615 Avondale Avenue E H SCHUBERT, Superintendent Phone Newcastle 1710 Sewing Maehine Operators STEADY EMPLOYMENT Hours from 8 to 4:30 Kabo Corset C o. MONroe 1010 GIRLS AND VVOMEN Light, (iean Faetory VVork Attractive Starting Salary Excellent opportunities for (jualified vvorkers — Pleasant vvorking conditions. Permanent positions , ADVERTISING METAL DISPLAY COMPANY 4620 VVest l»th Street VVE NEED Ist CLASS MACHINIST AND MAINTENANCE MEN Apply Employment Department REYNOLDS METAL CO. 120 West Calendar Avenue I.A GRANGE, ILL. MAN NEEDED AT ONCE Bakery Driver TOP PAY STEADY VVORK CAIN'S ENGLISH MUFFIN CO. 2933 VVEST MADISON ST. MECHANICS AND FITTERS ON STEEL STAIRCASES Needed A t Once 50 Hour VVeek STEADY VVORK Woodbridge Ornamental Iron Co. 2715 CLVBOI RN AVE. Nite Janitresses UNION SCALE 1 'i over 40 Hours 6'* Hours — 6 Day VVeek 30 NORTII MICHIGAN Apply Room 522 Michigan Blvd. Building Randolph 4568 MEN - VVOMEN VVork in Bakery Shop FULL OR PART TIME DAYS AND EVENINGS Experience Not Neeessary Apply Immediately B. J. Nekolny & Sons 5414 ARCHER AVENUE YARDS 1122 VVORKER FOR Sausage Kitehen EXPF.RIENCE NOT NECESSARY Apply ARMOUR & CO. 2625 W. Madison St. GIRLS & VVOMEN CLERKS T Y PI S T S Permanent Positions. — 40 Hr. VVeek — Good Future --------j________ ____________ Good Salary. (Office Jackson & VVells) Experience Not Necessary Phone Mr. Hensler VVABash 5061 MANAGERS SALESGIRLS For Ladies* Rcady-to-Wcar Nevv Chain Opening in Chicago Must have Chain or Department Store Experience See VIVIAN GRAY Between 10 A M—1 P. M. Phone CENTRAL 0155 Apply Room 801 22 W. MONROE GIRLS - VVOMEN PART OR FULL TIME Daytime or Evening Food Packaging " GOOD PAY (Plenty of Overtime) 2620 S. Indiana Ave. VICTORY 0371 Milling Maehine Operators (EXPERIENCED GOOD VVAGES STEADY VVORK MAPLEVVOOD MACHINERY CO. 2634 FULLERTON AVENUE HELPER In Manufacturing Dej>artment LIGHT STEADY VVORK 38-HOUR VVEEK Exeellent VVorking Conditions Hilker & Bletsch Co 614 VVEST IIIBBARD ST. (500 North) COOK VVOMAN NOT OVER 50 For Cooking and Dovvnstairs NO HEAVY CLEANING OR LAUNDRY STAY; MUST HAVE GOOD REFERENCES Collect Phone Winnetka 2033 J A N I T O R S JANITRESSES and Cleaning Women NIGHT VVORK 6 OR 8 HOURS LOOP BUILDING GENERAL FINANCE CORPORATION 201 NORTII VVELLS STREET PORTER, HANDIMAN , FOR RESTAURANT FREE MEALS Work the Year Around Applv RIDGELAND FARMS 11000 S. RIDGELAND VVESTERN FELT VVORKS GIRLS -VVOMEN LIGHT — STEADY GENERAL FACTORY VVORK 48 HOUR WEEK — DAY OR NITF SHIPr 4029 OGDEN AVENUE CRAWFORD 8000 Iz SANSovega urada 3935 W. 26th St., Chicogo 23, ILL. Veliko grmen/a -malo dežja Uradno naznanilo jugoslovanskih oblasti pred dobrim mesecem, da je mitični "junak" Mihajlovič in njegova enajstglavs "vojska" varno pod ključem, je nudilo sovražnikom nove Jugoslavije v Ameriki priliko, da pod krinko 'patriotizma* ustvarjajo neprijateljsko javno mnenje napram Jugoslaviji. S tem orožjem naskakujejo razne po-litikaše in ljudske zastopnike v VVashingtonu, zlasti one, ki imajo radi svojega neugodnega rekorda velike skrbi glede prihodnjih volitev. V tej kampanji uživa reakcija podporo ravno tistih časopisov in revij, ki so se potegovali včeraj za ubežno poljsko vlado v Londonu; za sa-mopostavljeno jugoslovansko kraljevo vlado; ki zagovarjajo falanhista Franca v Španiji in se protivijo zagotovilu pokojnega Roosevelta, da mora biti fašizem s koreninami vred uničen, kjerkoli in kadarkoli se pojavi; ki so napadli in še napadajo jugoslovanske volitve in se odprto norčujejo iz vseh naporov .in žrtev osvobojenih narodov, da si zgradijo novo, svobodno hišo in odstranijo vsa tista zla, ki so povzročila največjo svetovno katastrofo; ki neprestano napadajo Sovjetsko unijo in vsakega, ki se trudi, da bi se naša Amerika in ta slovanski orjak razumevala; ki odprto propagirajo tretjo svetovno vojno, žugajo ostalemu svetu z atomsko bombo, a v isti .sapi hinavsko zagotavljajo, da se potegujejo za trajen in pravičen mir; tarnajo o nesreči "ubogega nemškega ljudstva" in o stradanju v Italiji, o veliki "ljubezni" Japoncev do Amerike, o trpljenju in potrebah onih narodov, ki jih je nacizem in fašizem zapisal v smrt, ki so se pa dvignili in pomagali z ogromnimi žrtvami za-treti to strašno zverino, pa nimajo niti ene dobre besede. Ti se danes potegujejo za Mihajlo-viča in v svoji bedastoči računajo, da bo Amerika pri njegovi obravnavi intervenirala. Toda ali gre res za Mihajlo-viča? Za ameriške leta leo, ki »o padli na četniško ozemlje? Znano je že, da je v Jugoslaviji bilo rešenih okrog 2400 ameriških letalcev. Od teh je nekaj nad 2000 pristalo na partizansko ozemlje, ostali v okrajih, kjer je baje imel oblast Dra-ža Mihajlovič. Nobenega dvoma ni, niti nihče ne oporeka, da so čet niki resnično rešili te Amerikance. Če jih ne bi, bi sigurno Amerika zahtevala Miha jloviča kot vojnega zločinca. Ameriška vojska ima celoten, popoln rekord o vseh teh rešitvah. Istočasno pa je tudi znano, da so ameriški letalci dobili navodila, da se v slučaju nujnega izkrcanja iz pokvarjenih letal spustijo • na partizansko jzemlje. Churchill je v svojem govoru februarja 1944 javno razkrinkal Mihajloviča, češ, da ijegovi poveljniki kolaborirajo : Nemci proti zaveznikom. Mi-lajlovič je bil tedaj vojni mini-iter pri ubežni vladi in je preje-nal navodila od vlade v Lon-lonu. Kaj pa če bi se Miha j lo-u na obravnavi popolnoma i/ >ovedal in bi se svet informiral, :rkšna povelja je prejemal od erti imajo svoje prijatelje, ki so tesno povezani z raznimi Fotiči, Petri in Pavli, z raznimi "eksi", ki so • nekoč govorili in barantali v imenu Jugoslavije". Toda naleteli so na gluha ušesa. Javna obravnava naj pokaže, če je Mihajlovič izdajalec ali domoljub. Toda reakcija, ki tako kriči, da Mihajlovič ne bo imel pravične in poštene obravnave, se pravične in poštene obravnave boji. Tctka obravnava bi razkrinkaia vse umazane načrte in poteze, s katerimi so si "prijatelji" Jugoslavije obremenili svoje težke vesti in njihova politična fx>doč-nost bi na mestu skrahirala. Ve-lesrbska klika se tudi zaveda, da bi pravična obravnava Mihajloviča onemogočila vsako še tako majhno priličico. v katero ima še vedno globoko zaupanje, za njeno povrnitev k jugoslovanskemu koritu.V Mihajloviču se ji je posrečilo postaviti simbol za njeno bodoče vrtanje proti ljudski republiki in za ribare-nje v kalni vodi svetovne reakcije; brez Mihajloviča pa bi taka črna politika ne imela pristanka niti tam, kjer je trdila, da ima svoje oporišče — v Jugoslaviji. I NEKAJ SLfKE IZ OSVOBODN.NE BORBE Ijali v Gorenjo vas, da so poko- Italija res kriva vojne pani vsi trije skupaj zraven maka je godilo — zelo sla-] Zunanji ministri velike četvo- j Chic««o, III. _ Poleg mnogihStdaj brf' 7 rlce so se koncem aprila na se- pisem iz domovine je tu ie enoj*0 J* 8u ° ~ ""'"j*'3 stanku v Parizu zedinili. da se ki potrjuje borbo in trpljenje bo °s,uh smo brCZ V!?ga; d°m Italije ne more oprati njene slovenskega naroda. Pisala ga e "n,,T " V9eJ!?. n,m ,Nemt'' p> krivde za vojno. To je bila zma- moja sestra iz Gorenje vasi nad vso l»bih o.tata "a "am ga za sovjetsko diplomacijo pro- Skofjo Loko Pismo se glasi: £ « 1 * Amer.k. in Matevž. tj onim> kj RO hott.,j le Mussoli- Dragi brat in svakinja: rreb. T' V™ J , uu ^ dolžiti za vojne zloOine, v Tvoje pismo prejeli, za kate-,n du"es bl nam labk° ka| katerih je bila Italija udeležena, rega TI prav lepa hvala' Kako POmagali. Franca je ostala sam:. UJI; ,; 4. is tremi otroci brez očeta. I ako _ smo ga bili veseli, ti ne morem . , . . .. » f- ; povedati, ker smo že mislili, da vse žalostno, da človek sam . ludi tebe ni več med živimi. Tu>e vt> kal pofetl In se lJ S1 tak" di mi ti bi bili že radi pisali, a nismo imeli tvojega naslova. Iz nesrečen, da si skoraj oslepel in Prosvetna matica izgubil sina. Vem, da zelo žalu- I gubil se je. Ker m» tako dolgo2a ..,,d"',m si,!"m- I >>a. ' J nam je bilo med tem dolgim ča V ITALIJO jr bilo poslane iz Zrl držav bednim v pomoč ie »rlo som, ko nismo vedeli drug za V fond Prosvetne matice so vplačala druStva, klubi JSZ in druge organizacije v januarju, febfuarju nima več moči za delo, tako da »»"'■"« kot s!(,f1i: veliko oblike, med drugim posebno ca otroke, dobilo obleko od Ameriškega Rdečega krila. Gornje je dete, ki je drugega jdva vsega ne zmore va. Jaz, naj- številka in kraj društva Drag, Janez, dolga so bila leta "}****> slar:i 24 ,et Hv 2, SNPJ. La Salie, III . . ..... nifi nn ivi7n.'iv:i I n:i ilcLitn - m težka, ki smo jih preživljali . i pod nemškim okupatorjem. L. take republike ,,M, so nus zasedH ,„ pri. Za jugoslovansko reakcijo v masa je rekla: ___ Ameriki, v krogu katere se zbi- nočemo več In ne takega eko- r^ ~^ rajo tudi nekdanj. slovenski nu num-Kega ter političnega siste ^ ^ Att „nc prednjaki in laŽipreroki, ki st) ma, svojo nasprotnost napram na- Reakcija rekla drugače rodni osvobodilni borbi zagovar-' S pomočjo anglo-ameriške vo-jali / dejstvom, da tudi srbski jaške objesti pe |e v Prenclji do« sooeilist Živko Topalovič odkla iui<» zaščito staro plemstvo, de-nju sodelovanje š "komunisti", mokratične stranke pa le toliko, mose pa taka javna obravnava tudi da se je obvarovalo kapitalisti- Bil je domrdobra7va "m^a nc bi bila po godu. Kajti znano eno demokracijo. Francija je se- jn jc b„o nevarno zanj je, da je tudi Topalovič bil eden daj silno obubožana dežela, iz-izmed voditeljev Mihajlovičevo-i ropana. opustošena. in je zato ga (Fotičevegal "narodnega od-1 popolnoma odvisna od tuje po-bora" v jugoslovanskih gorah mori Dali sta jo ji najprvo An-ter da je z Mihajlovičem vred glija in Zed države. A vzlic te-imel stike in sodeloval z okupa jmu je francosko delavstvo vz- cev je bilo mirno, to je. da nas niso vedno preganjali, toda to je kmalu minulo. Najprvo so ^ .. . .... Matov strc*Ja" In sel 111 — sedaj so sami na tem! niti ne poznaval, pa ne delam doma; izučila sem se šivanja, da si bom lahko sama služila kruh. Človek se mora boriti in skrbeti, ker smo brez vsega, pa počasi bo že šlo, saj smo sedaj svobodni in ni več Nemcev, da bi nas zaprli brata Pavleta in ža Matevž je bil kmalu izpu-le Pavle je bil zaprt tri mesece in potem tudi izpuščen je don zopet je nno nevarno zanj iti v zapor ali v partizane. Se ved« se ni dal zopet zaprt ti 5, SNPJ, Cleveland, O. 21, SNPJ. Pueblo, Colo. 28, SNPJ. Cleveland, O. ;t3, SNPJ. AmbridRe, Pa. 44. SNPJ, Conetnaukh, Pa (za 194 5) hI, SNPJ. Red Lodtfo, -Morit. 82. SNPJ. Johnstovvn, Pa. ^m mmmmmmmmm 87,SNr\i Pa Janez, vprašuješ, s cim bi nam m SNRJ Moon Uun ,,a pomagal. Bomo prav hvaležni,! 98> SNPJ La Sn!lc m če se z ženo S|X)mnita na nas. no, SNPJ, Chisholm. Minn. Če bi imel kaj blaga, ker tu se 12(», SNPJ. Gallup, N. Mex. ga sedaj težko dobi, saj veš, da 143, SNPJ, East Helena, so nam Nemc i vse izropaki. Čez Mont. I2(», SNPJ. Cleveland Ohio Vsota $ 0.00 12 00 12 00 6.00 12 00 12.00 12.00 3.00 ti. 00 6.00 6.00 6 00 5.00 3.00 6.00 torjem proti narodni osvobodil trajalo pri svojem, ni pa dobilo . ni vojski in proti zaveznikom. priznanja ne v VVashingtonu, nc te(ovi v Jugoslavija ima nobrojne do- v Londonu in tako je bila usta-kaze o krivdi in izdajstvu Draže novi jena jki zaslugi francoske in Mihajloviča. Na podlagi teh bi temveč Je Sel raje v hribe borit ,e,°dm bo bolje, ker moramo se za novo Jugoslavijo. To je bi- K™d.t. vse ,znova_ T ud, za m.lo lo že 6. dec 1941. Matevž je bil m sladkor £ sodaJ P"manjka-. , . ... i u i oje, pa saj Nemčija nas je na- bolan in zato ni sel v hribe; be- ' . J .. v . f . .. , . moral in seveda k teti Sa- ^adlla skr1"mn0st'l. ^avla b'la Hi«. SNPJ. VV Ulard. Wi«. ,...... v Novo mesto. Tam je b.- ?°",a "a Jtw.n,cah' lt'. °na J° b'. SNPJ. Or.„s, Kans. lo malo bolje, ker so bili Italija- la to'ko srccna. da j, niso n.č 25B, SNPJ, Bcllaire. O. ni. Tudi Mica je bežala v Ljub- slon1'. B,!a1 i? ™dn0 v ,skrb? ! Ijano. Jože pa jc bil na Jeseni- za ?><"»• b,,d" zol)<,t Prl | ^ "'T.'' . (za 1345-46) 24.00 147, SNPJ. Cleveland, O. 10.00 l.r>8, SNPJ, Euclid, O. 6.00 142, SNPJ. Milvvaukee, Wis. .12 00 6.00 3.00 6 00 6.00 6 00 12 00 6 00 12 00 6.00 295, SNPJ, BridgeviUe, Pa. 321, SNPJ. VVarren, O. 344, SNPJ. Sheboygan, Wis. 358, SNPJ. Povver^oint, Pa. zavezniške reakcije začasna vla- _______ ga lahko že sodila ln obsodila, da na pravilih starega reda. Iz- j ^ J^rnL Ostali smJ dvorna nad njo Ampak Mihajlovič je simbol po- voljena je bila potem tudi nova ytTa jn jaz (Cirila». Ko so Vera je vsa leta, odkar je litičnega gibanja, katerega na- zbornica, ki je imela nalogo se- jvjemcj enkrat videli da so se umrla mati, gospodinjila. Ima men je spraviti Jugoslavijo na- staviti ustavo četrte republike trjje skriU ^^ SQ začelJ nas eno prav srčkano hčerko, staro! ^pj Miner Mills Pa zaj na stara pota. najsibo z lepa in to je storila privijati. Stalno so nas zmer- Pet let> ki Je bila ludi v lagerjuJ (za 1945) ali z grda, hočeš ah noče*, s po- Glavne točke ustave jalj, zapirali, ker hoteli so vede- Mica se Je med vojno poročila 476, SNPJ, Salem, O. močjo "prijateljev" ali izdajal - Novo francosko ustavo so se- ti so nasi ostali. Presedali''" se ima kar dobro' ako "l^0" ^20. SNPJ, Cudah.v, Wis. zmerjali z stevamo razmere. Zaključujem 562, SNPJ. Barton, O. Pa tudi mi smo in vaJu Prav pozdravljamo r»09. SNPJ. Fontana, Calif. v Nemčijo 22. ja-!in *elimo« da si večkrat pišemo. ««3, SNPJ Girard, O. njegovim imenom pregrešila z lament. brez kakega senata ali nuarja 1942. Pustili smo skoro Prav težko bomo čakam odgo- vz. zaroto proti vsemu, kar je zdra- takozvane višje zbornice, ki so vse> vzeu ie toifko seboj, kar vora. Sprejmita prav lepe po-i ' Cq pa (y?a ,94J- 4(J) vega in i>ostenega v Jugoslaviji. v običaju v kapitalističnih deže- smo mogli v eni uri časa Takrat zdrave od vseh Barberčevih. (To Fed SNpJ zap ložen izrezek tamkaj- w Va časopisju, iz katerega je Goebels narodnosti v državi, in sličen si-1 Vse, a človek ne ve kam gre. Pe- časopisa. Fed. SNPJ. VVestmoreland zajemal (K*virkc#in jih nato o- stem je uvedla Jugoslavija. To- ijaii so nas v mrazu v odprtem "Za lepšo bodočnost sloven- Co., Pa. (za 1945-46) zal išane serviral zavezniškim da Francija je homogena (eno- avtu do St. Vida pri Ljubljani, skega naroda sta darovala svoji Fed- SNPJ, East Ohio in izdajal * Novo francosko ustavo so se- {[ ^je so nasj ostali. Presedali,'" se ima kar dobro, ako up cev, Boga ali vraga. Obravnava stavili socialisti in komunisti, j sm0 in vedno so nas zmerjali z | stevamo razmere. Zaključuje proti Mihajloviču bo obravnava Zavrgli so sistem dveh zbornic banditi Inglici. proti vsej reakciji, ki si je pod ,n se izrekli samo za ljudski par- morali z doma ^ iljšai slušateljem in čitateljem širom narodnostna 1 država in zato sta sveta. Gliha vkup štriha, prav» socialistična in komunistična stara slovenska prislovica. Ta stranka sklenile, da ji bi bile prislovica velja posebno vsem dve zbornici le coklja. sovražnikom prerojene Jugosla- Vsa francoska reakcija pa Je vije, ki neustrašena koraka na- zahtevala, da senat ostane. prej posvoji poti do uresničenja Socialistična-komunistična ve- tistih ciljev, za katere je narod čina je v konstituanti dalje skle- v osvobodilni borbi trpel in umi- nila. da naj bo predsednik repu- ral. Le naj grmi in bliska v da- blike le pečat, ne pa glavar, ka- ljavi v Jugoslaviji vsled tega kor je n. pr v Zed. državah. In ne bo dežja! pa da naj predsednika vlade iz- V zvezi s tem grmenjem in voli parlament. bliskanjem lahko tudi povpra- Socialistična in komunistična šamo: Kedaj bo začelo grmeti in stranka sta v kampanji dokazo- se bliskati tudi v prid JugosLa-1 vale, da je to res demokratična vije? Zakaj ne sedaj, ko išče Ju- ustava, ampak francoska bur- goslavija svoje zaslužene pravi- žvazija kontrolira še vedno vsa ce in hoče izpolniti svojo oblju- bogastva v državi, in propagan- bo, da bodo v novi ljudski Jugo- dna sredstva, se ji je minulo ne- slaviji imeli prostor vsi Jugo- del jo posrečilo to ustavo zavreči slovani kot svobodni bratje in 7. okrog milijon glasovi večine. sestre, tudi oni, ki še niso spo- IB , , . „ , Itc vol urna r glasovnico se ni jem s svojo materno deželo? 1 Penna. Fed SNPJ, čikaško okrožje Fed. SNPJ, Cleveland, O. 1. JPZS, Milvvaukee, Wis. 3. JPZS. VVest Allis. Wis. 2. SDZ, Cleveland, O. 3. SDZ. Cleveland. O VAŽNA NOVA KUHARSKA KNJIGA ZA AMERIŠKE SLOVENKE 'SLOVENSKO-AMERIŠKA KUHARICA1 Izdala MRS. IVANKA ZAKRAJftKK KNJIGA. KI JO Ji: VSAKA GOSPODINJA 2F.LKLA IMKTI! Poleg obilnega informativnega gradiva svoje stroke vsebuje tudi okrog 1200 receptov za amerikanska in starokrajska, oziroma evropska jedila> -- V njej je tudi ANGLEŠKI ODDELEK, kjer so v anglefičini podana pojasnila in recepti za take naSe Jedilne posebnosti kot POTICE. AAHKLJI, KRAPI, BUHTELJ-NI, CMOKI itd. — To ho našim tu rojenim kuharicam telo dobrodošlo in se jim ne ho teftko navaditi pripraviti "speriall-tete", ki so jih vedno tako rade imele doma. Ker ameriftke Slovenke do sedaj niso imele svoje KUHARSKE KNJIGE. BO TA NOVA "KUHARICA" veliki večini na$ih gospodinj in kuharic zelo dobrodošla. Nova knjiga ima velikost 8x54 inče, obsega skoro 500 strani, (40 poglavij), ter Je vezana v trde in močne platnice. Tiskana na dobrem papirju, z vidnimi črkami. Cena $5.00 s poitnino NAROČILA SPRKJEMA PROLETAREC 2301 SO. LAHNDALi: A V K., CHICAGO 23, ILL. Bratje, mi stojimo čvrsto kakor zid iz grada* # Črna zemlja naj |>ogrozne. kdor sedaj odpada! Mirko (i. Kuhel, tajnik. Reakcija v Franciji porazila načrte za preuredbo republike (Nadaljevanje s 1. strani.) svojih posebnih razmer ni bil v stanju "nagajati" nacijem toliko kot so n. pr. partizani v Jugoslaviji. Ampak ko je bila Francija osvobojena, je ves svet uvidel, da odpor proti fašizmu —domačemu in nemškemu—v nji ni nikdar zamrl Stare zasluge pozabljene Tam je bil lager, od kjer so nas mladi življenji sinova, brata in potem poslali naprej v rajh. strica Inglič Jože in Pavle. — V St. Vidu smo bili dva mese- Žalujoči: Matevž, oče, Pavla, ca, ležali na tleh lačni in vedno P°r °blak< Francka, por. For-v strahu, kdaj nas bodo posta-|tuna- Mica- Por Pog^nik, Vera, vili v vrsto za ustrelitev. Dom Cirila, sestre. Janez, Matevž, je prevzela Franca ki je bila še brata- — Gorenja vas v Poljan- Sam podp. dr. Moon Kun, Pa. na svobodi in živela pri možu s ski dolini- Fortuna Franc iz Go- (za 1945-46) tremi otroci renie vasi v Poljanski dolini je Sam podp. dr. Sokol", Pridno sta skrbela za dom in ^oval ^>je življenje za svo- AliquiPPa. Pa. .... . i . • . bodo naroda. Francka zena. Minam posijala pakete, ker dru- , , . . ' x L- vi- a v ii L j i \t hoc, Janezek in Marija, otroci, ga če bi bili še bolj stradali. Vi- ' .. J..u . , * ... i« t« ^ To so novice, ki sem jih prejel Nemčijo so nas peljali meseca1 j e j marca 1942, kjer smo bili v la- gerju, dokler nas niso osvobo- 6 00 6 00 6.00 6.00 6 00 6 00 12.00 24.00 12.00 12.00 24 00 12.00 12 00 12.00 12.00 6 00 6 00 6 00 12.00 12 00 KLCBI J. S. Z. 1, Chicago. 111. 118. Strabane. Pa. iz domovine. DRUGE ORGANIZACIJE John Lnglich, 2636 So. Lawn- Kroivk 2 P s dale Ave., Chicago, 111. 30 00 12 00 dili naši prijatelji Amerikanci. Domov smo prišli 29. jul. 1945. V tujini smo bili v obupnem položaju. Vedno so bombardirali in življenje v lagerju se ne da opisati. Za očeta sem se vedno,.. . . . .. . . .-4i * i ljanske pravice), ali pa kot ame- bala, ker je ze tako star in zelo . \ , . , . . .. o^; . ,, riska tujska legija. Ce bi tega slab. Potrla ga je žalost, ki nas J.. ® u- ♦ i-u u ... % c, , ne govoril senator, bi se takih je neprenehoma bičala. Eno le- . . . . _ . • ■ i i oir no inm'ilA rncnn I nLrn |-\|» Komeiiiarji— (Konec z 2. strani! ljani (ako se jim bi dalo držav- 6 00 p«»srečila Obe levičarski stranki sta to za tem, ko so nas odpeljali v ljudstvu dokazovali, da sistem, kakršen je Francijo do kraja upropastil. več ne drži in da ga mora biti konec. Desničarji pa so s svojo ogromno propagando, in s pomočjo angio-ameriškegn kapitalizma argumentirali, da Nemčijo, so tudi sestro Franco s tremi otroci odpeljali, in to zelo daleč, v Frankfurt, do francoske meje. Mi smo bili v Strass-burgu pri Niirenbergu na Bavarskem. Od France mož je pobegnil v bo to pomenilo prehod Francije iz "demokracije" v "rdečo diktaturo". Sedaj je Francija spet brez ustave in trebu ji bo nove kon-stituante, ki naj sestavi nekaj bolj kompromisnega — nekaj, kar nc bo povsem kapitalizem, pa tudi socialistična ne sme biti. Dali bo mogla Francija svoj so Ne Churchill, ne Roosevelt, ^i™ ^ ™ na miren nista hotela pomagati francoski mu;!n;.kot s,a sl SV" f podtalni borbi proti nacijem to- ' Etična. . komunistična liko kot bi lahko pomagala Vz, stn,nka' Je scdaJ dru«° Vpra' rok je. ker je bil to odpor fran- SanJ _l _ _____ coskega proletariata in francosko delavstvo je za socializem, ŽIDOVSKO VPRAŠANJE dočim sta Roosevelt in Church- (Nadaljevanje s 1. strani.) il zmprom oglašala le "naš na- pod upravo Združenih narodov, čin življenja", kar je pomenilo v njunem žargonu ohranitev kapitalizma in pa priznanje prole-tariatu, da ima pravico do ''večjih drobtin" kakor pa jih je doslej dobival. Toda ko je bila Francija okupirana. so naši in angleški po- veljniki poskrbeli, da so prišli se ne bi rad zameril, predstavniki starega reda tudi Tako je to vprašanje še vedno pod njimi do veljave. Prej so jo tam kakor je bilo po prvi sve-imeli v "tretji republiki" in na- tovni vojni, le da je sedaj še veto skupno s Hitlerjem. Delavska liko bolj zamotano. ako se volilci izrečejo za ustavo. hribo k partizanom, ker druga-kakršna jim je bila predložena,!^ bi ga biji ustrelili pod našim hlevom, saj so jih pri naših ja-blanih pod hlevom ustrelili deset talcev iz Begunj. Vse to je morala gledati Franca, zato ker je sestra "banditov" Ingličev. Toda njen mož ni imel sreče v partizanih; bilo je komaj 14 dni. pa je že moral umreti. Bile so težke borbe na fcirovskem vrhu, kjer so ga Nemci ujeli in močno pretepli, da so mu polomili roke potem pa ustrelili kot divjo zver. Toda to ni bilo še zadosti, tudi brat Jože je moral pobegniti pred kruto nemško roko. Bil je v partizanih le malo časa, komaj 4 mesece, in tudi on je moral umreti. Njega so ubili domači izdajalci belogardisti na Ho-tavljah. Vid4š. to so bili Rupni-kovi vojaki, domačini. Ostal nam je še Pavle. On je bil borec, da malo takih. Nemci so se ga bali, a vedno lazili za njim. Toda on se je znal prav dobro izogniti vsemu, tako da se je boril do 8 januarja leta 1945. potem pa je tudi on padel kot herol, boreč se za svobodo slovenskega naroda. Padel je v Renčah pri .Gorici na Primorskem. Toda sedaj smo ga pripe- izjav ne jemalo resno. Tako pa je le treba vzeti v obzir, da so tu še vedno sile. ki si prizadevajo ohraniti poljsko ubežno armado za vsako ceno in za vsak slučaj (spopada z USSR in s tem proti njeni zaveznici Poljski!. Dokler državniki ne store tej napetosti konec,, svet ne bo mogel mirno spati. Cleveland, O. Soc. pevski zbor "Zarja", Cleveland, O. 12 00 Soc. pevski zbor "Svo»>oda", Detroit. Mich. 12.00 Pevski odsek A. S Z , Shobovgan. Wis. \2 00 Dramski klub "Slovenija", Barberton, O. 18 00 Dramsko društvo "Soča". Strabane, Pa 12 00 Gosp. odsek S N D . VVaukegan. 111. 12 00 Ženski odsek S. N. D., Detroit. Mich. 12 00 Slov. del. dom, Sharon, Pa. 6 00 čitalnica S. N. D , VVaukegan, III. 12 00 Skupaj $582 00 TAJNIŠTVO P. M. ali po domače, pod angleško in ameriško vlado. Anglija je priporočilo pripravljena sprejeti pogojno, da ji Zed. države v slučaju splošnega arabskega upora pomagajo z oboroženo silo. Predsednik Truman ji tega ni še obljubil a tudi fcidom v Ameriki ii \ A II O« ITI ameriški družinski koledar SVOJCEM V STAREM KRAJU Stane $1.65 s poštnino vred. Pošljite nam točen naslov in vsoto, drugo izvršimo mi. _LO PROLETAREC, 2301 So. Lanwdale Ave. CHICAGO 23, ILL A Vugoslov Weekly Devoted to tho lnter«»t of th« Workert • OFFICIAL ORGAN OF J. S. F. and Its Educational Bureau PROLETAREC EDUCATION ORGANIZATION C O-O P E R A T I V i COMMON WEAIIH NO. 2016. Publi.h-d VV.eklr «l 2301 S«. L*wnd«U A««. CHICAGO 23, ILL., May M. 1946. VOL XX\XI Congressmen Work When They Feel Like THE MARCH Of LABOR Sorta Conference A LAVV Y0UR "LEADER" SIGNED A been t ee ism during the vvar vvas loudly decried as a erime against America. especially if it happened to be a member of a union vvho stayed away from his job. The loudest clainor against absentee vvorkers camc from the halls of Congress vvhere such action vvas condemned vvithout merey. Today it is a pleasure to report that the shoe is on the other foit. A survey by Press Research, Inc.. shovved that between January 14 and March 21 absenteeism in the Senate hit 41 percent, and in the House 40 percent._ There wcre 13 rool calls in the nine-vveek period during vvhich some of the most important lcgislation ever to be brought before Congress vvas considered. A vote cheek reveals that the Senate got it> largest guthering, 60 percent. to beat d&vvn a move to end a filibustor against the Fair Employment Practiccs BiH. The anti-labor Čase BiH (frevv 95 percent of the House. Perha ps it is a little unrcasonable to cxpcct ali our elected representatives in Congress to keep informed and vote intelligentl) on ali issucs. but at the very least the people have a right to expcet they vvill stay on the job.—The United Mine VVorkers Journal. Investment Bankers Get "Rake-Off" The daily press vvrites a grcat deal about the "closcd shop'* vvhen it applics to a labor union, but it is significantly silent vvhen lawyers. doctors or bankers attempt to set up "closed shops" of their ovvn. In the present instance, vve diseover the investment bankers de-manding a "closed shop" at the expense of Uncle Sam. and apparently Secretary of the Treasury Vinson has made the serious mistake of cap itulating. Here is the way it vvorks: Federal Land Banks are supposed to bc , privately ovvned, but they are govemment-controlled. The government stands back of thcir securities. That's why they can borrovv money at a very low interest rate. Now these banks propose to refund hundreds of millions of dollars of their bonds at 2*2 per cent. The entire issue could bc sold almost 1 over night practieally vvithout cost to the Treasury. Everyone vvho knovvs anvthing about finances knovvs that, but the investment bankers vvould lose their rake-off. So they send their "vvalking delegates" to thc Treasury and insist that Mr. Vinson forget this "revolutionary proposal." and up to date hc 1 has decided in their favor.—Labor. U s. SUPREME COURT IN I&40HEID INVALID AN ALABAMA ANTI-PlCKETlNG LAW ANO A SIMILAR ORONANCE OS CAi-IFORNIAS SNASTA COUNTV. THE 0ECI-SIONS V\ER£ BASED ON THE GROUND THAT THE PROHiBiTlOI Of PEACEfUL PlCKi TlNG VIOLATED THE M-tm AMENDMENT TO THE CONSTITUTION ,HE ABOtiTION OF PE8TbRS'PfeiS0N£ 'as another accomplishmentUcaci- ABLE TO THE AGlTATJON OF THE LABOR PARTIES. THE l6,OOOMOTHERS WHO DIE ANNUAILY IN CHlLDBlRTH OVER 90% MIGHT HAVE BEEN SAVED, ACCORDING TO THE U.&CHlLDfcfSS BUREAU. ONC CAUSE Of THIS HIGH MORTALITV IS THAT NOTHERS ARE OFTEN C0Mf*U£D TO WCRK VVHILE PRE3NANT- C* THE FORE FRONT Of EvERV PtoHT A BETTER NORLD Yoor unions. He didn't hand out the familiar patter about "I believe in collective bargaining but—". Instead. he diseusses the need of treating labor relations as intelligent-ty, constructively and consistcntly as management habitually treats any other business problem. Hc suggested that businessmen ought to vvant unions strong and secure rather than eonstantly obsessed vvith fear of company hostility. and pro American feelings. His. i le bluntly called for abandonment both of union baiting and manage-tour through Bulgaria turned into ment baiting as vvornout techniques. He called on management and Rough Justice in Belgrade Bv ARTHI R GAET1I BELGRADE (ONA)—-One of the most fascinating shovvs in Belgrade is a vvar profite trial. There is drama, there is life in the per-formance. I savv my first such trial in the former offices of the State Lottery where tables and benehes had been arranged on a podium and the hali filled vvith chairs. The hali began to fill vvith people about five o'clock in the afternoon. It didn t take me long to recognize that the culprits vvere in the front row—several businessmen vvith briefcases vvho had evidently come to prove that they had not made more in profits from April 6. 1941 tc May 3, 1*45 Ihan the 25.000 dinars allovved by the nevv Parti-san-inspired lavv. Only one čase vvas r e a 1 1 y brought to a verdiet that night because in the other tvvo causes for trial —thc State vs. Kostic and vvife, and the State versus Kostic. Ilic and Dimitrovic — the records vvere not complete and proceed-ings vvere postponed for tvvo vveeks But Theodosjeo Andric had been before this Commission before and acquitted. The State had found additional evidence and a nevv hearing had been ordered. Andric vvas accused of living in luxury vvhile other young men of his age vvent "to the vvoods" to fight vvith the P,- rtisans. He re-mained as a clerk in a vvholesale iron merchants concern until 1943 and then branehed out for himself. In tvvo short years he had been able to buy a house and lot in fashionable Dedinje. Although passenger cars vvere not available to civilians. hc had also been able to buy a car. Andric testified for himself and madc a very plausible čase. Hc had, he said. inherited funds from his family and had invested them No. hc had not dcalt on the black market no* madc any sizable profits—just devcloped a little busi ness as the records shovved. The president of the seven-mar. commission asked if anyone in thc audience had any information to contribute of importance in thc čase of Ancfric. Onc fellovv spoke up. He said he had knovvn Andrit for ten ycars. The defendant had always been greedy for money and .had ycarned for a ' soft life." No one spoke in behalf of Andric, be cause. apparently, his appearancc vvas good evidence that he had not suffcred vvhile vvar had been rag-ing throughout the country. Although vvithin the courtroom itself, I heard no binding evidence which vvould have convicted the man, it only took the court ten minutes to decide that he should be fined 500.000 dinars. After the decision had been an-nounced. I spoke vvith the president of the commission, a lavvver named Moshe Alkalaj. I said thal ln the United States the evidence presented In the court vvould not have convicted Andric. He rcplied that the commission's special in-vestigator had unearthed evidence that Andric had sold goods on thc blackmarkct. "VVhile other y o u n g fellovvs vvere going to the vvoods vvith the Partisans," the cOurt president said, "he vvas living in luxury. The issue novv is to strip him of the luxury and by fining him 500.000 dinar we have done that. Our idea is to take from thc fevv for the many. "Ali these confiscatcd funds go into a reconstruction fund." It vvas not, apparently, so important to prove just hovv the man *ecured his means. He had them and they had been acquired during the vvar. Thcrcfcrc, hc vvas guilty jf profiteering. The vvhole philosophy of the Partisans vvas manifest in these trials. The Partisans had had given their aH—they had had sacrifieed everything and had no opportu-nity to accumulatc vvealth. Novv they intend to sec that no firm or individual retains one cent of profit made during the period of the war and the occupation. This one court or commission has alrcady tricd 180 cases result-ing in 140 convictions. It has another 350 cases in its dockct for trial. This commission is one of seven in Belgrade. Similar tribuna ls sit in every sizable com« munit'y in the land. In effect, thc VVar Profits Commission is part of the grcat levelling process bound up in the class struggle vvhich the Partisans have been vvaging. People of wealth and propcrty are suspects and must prove that the vvealth they have accumulatcd vvas legiti-matcly obtained. America is a land of plenty in a hungry vvorld. Hardl.v anyvvhere else is food so plentiful. In most other countries people must live on the harest of subsistencc rations, and in many parts face literal starvation. VVho can be so inhuman as not to heed thc eries of these hungry millions or to give some share of his food to thc starving*1 American vvorking people, who have. knovvn hunger, in the nudst of plenty, and scen at first-hand the dire cffects of undernounshment, have alvvavs been the first and most generous in their response to hu-manitarian appeals. The CIO and its members can bc counted on to comply vvhole-heartedly vvith every proposal for reducing food consumption and ovoiding vvaste to increase American relief shipments abroad. But this is not enough. Amcrica must realize that countless lives might have been saved and endlcss misery averted, if rationing and food controls had not bccn prematurely scrappcd after the vvar. and if adcquate plans had been made in advance to relieve the approaching famine. VVe cannot bring to life the dead or undo thc miscry that has been suffered. But vve can take decisive steps novv to end this tragedy of too little and too late. That is why the CIO is demanding thc immediate resumption of food rationing to make American food available to the starving of other Innds Voluntarv plan« »re not onough Thov rt»r» h#» «MKntagr»W hy lish hoarders and profiteers. The burden should bc fairly shared by aH the Amcrican people. Nor are food shipments enough for any more than temporarv relief. Besides demanding rationing, the CIO calls for unstinting support to UNRRA for the rehabilitation of vvar-devastated lands.and for prompt extension of loans to our ncedy allies, so they may buy the raw materials and equipmcnt to supply their needs in the future —The CIO Nevvs. something approximating a national holiday. At Stara, Zagora, Plovdid, Bourgas, Varna, Sofia and smaller places, the entire population turned out to pledge lasting friendship vvith Britain, and also checring every mention of thc United States. Mr. Mack told thc crovvds that Bulgaria "has been the pavvn of treacherous politicians and schem-ing kings, and has suffered great unions alikc to help develop m?w attitudcs to rcach nevv goals and emphasizcd the fact that labor relations. fundamentally, are simply human relations in a modern form. The speech, in short, fitted the fifth decade of the 20th century.—The Chicago Sun. Third Party Talk As always happens, recent talk and action dircctcd at the forma-tion of a "third party" is agitating Socialists. There are some vvho assert that thc Socialist Party IS the third party and that ali that need and should bc done is to get people vvho 110 longer believe in the "free" private-profit economy to join the So-hardships. The peace-loving folks cialist ranks. Thosc Socialists are called "unrealistic" by other Social- of a small Slav nation stretehes her hands to Britain and America in thc hope that she may no longer bc an outcast* among the peoples of the vvorld. but may play a use- ists vvho believe that a greater opportunity for Socialist agitation and action is possible vvithin another organization. Assuming that, vvith or vvithout a party, Socialists vvill continue to be Socialists and persist in advocating a socializcd economy vvher-ever they find themselves, thc discussion on a "third" party narrovvs ful and honorable role in building dovvn to vvhether or not Socialists, as such should seek to funetion a nevv and democratic vvorld." Bulgaria vvill send a special mis-sion to Pariš during the confer-ences there by the Big Four in vvithin a party of their ovvn and under a program vvhich goes vvhole hog for a cooperative commonvvealth. VVe can narrovv the matter to an even sharper line, of course. VVe can ask vvhether there really is a Socialist political party. If vve ask thc belief^that it is to the best that question in Reading, Nevv York and Bridgeport the ansvver can irtcrcft« ef the Balkans that Bul- , a morc-or-iess cheerful yes." Bul the fact rentaiiis ihat the «i»»wci garia be given an opportunity to must bc "NO" if the existence of a Socialist political party is questioned I explain her position. That is thc m a g0odly number of states vicw of Foreign Minister Kulichcv. it LOOKING AHEAD By Leon De Caux ^VHY NOT ASK THE F. T. C.? The government is getting so big .hat, sometimes, its right hand tnovvs not vvhat its left hand is doing. Apparently not knovving that ■he Fcderal Trade Commission hap jeen investigating corrcspondencc y their "false and misleading" :laims about their courses and the jobs vvaiting for their ' graduates." Before the V A. signs contracts with any more correspondence «chools, it certainly should consult ihe F T. C. and aseertain some >ertinent and interesting facts.— Labor. Thc Amcrican peoples battle against inflation has been called thc Battle of thc Bulge. But after vvhat thc House has done to destroy pricc control, it's more reminiscent of the storv of Algy: "Algy met a bcar. Thc bcar vvas bulgy. The bulge vvas Algv." ♦ • ♦ VVhos Algy? VVe hatc to be personal, but vve do mean you—and you—and evcryonc else vvho has to buy vvhat hc needs. As to the bcar. vvell, it could just as vvell »be a tiger. If you think it'd bc fun to ridc on the tiger of inflation, remember vvhat hap pened to the young lady vvho took a tiger-ride: "They returned from that ridc. vvith the lady insidc, and a smile on thc face of the tiger." • • • • The propaganda against pricc control suggests another name — the Battle of thc Bilge. The bilge has been chicfly sup-plied by the Natl. Assn. of Manufacturers, at a cost of $395,850— vvhich they expcct us consumers to repav them, plus several thousand percent interesi, in higher prices • • • The "line" of the NAM runs something like this: "So you ean't buy a shirt, or a car, or a radio? Knovv why? It'i because of priče control; because vve-uns can't make enough profit out of selling to you-uns. "The remedy? Abolish OPA and take the lid off prices "VVhat vvill happen then? VVell, of course, prices and living costs vvill go up But don't vvorr.v, suck-ers. VVe-all vvill then make such big profits out of you-all that we'll vvant more and more and eventu- ally there vvill Im' so many goods on thc market that prices vvill come dovvn. "So, in thc long run, everything vvill be hunky-dory." • • • VVhat'5" vvrong vvith this NAM "line "? Chicily the hook at the end of it. for any political party vvhich is less than Socialist? Frankly, vve think so; are Democrats; five are Rcpubli cans. The majority is led by Cox | (>qually as easy as to make an imprint upon a society that is capitalist of Georgia and Smith of Virginia. ' jn character and in vicvvpoint.—Reading Labor Advocate. probably the most extreme reac- j ____ tionarics in public life. The committee has been in ex-istence since 1883 It has always bccn "thc gravevard of progressive lcgislation." There is much talk of "reorgan-izing" Congress and ' strcAmlining" parliamentary procedure. Ali these sehemes vvon t amount to a pineh of snuff until the Rulcs Committee, as it exists today, is vviped out and members of the House, in some democratic way, control the cur-rents of lcgislation.—Labor. PEN1CILLIN SUPPLV HIT BY BEER CUT CINCINNATI — Curtailmcnt of brewery produetion may reduee the supply of penlclllin, produced as a by-product of beer, Dr. Robert Lyon, director of the Childrcns Cardiac Clinic at the Childrens Hospital here, told a meeting of thc Public Health Federation More and cheaper supplies of the drug are sorely needed for pre-vcntativc treatment of rheumatlc heart discasc in children. D» Lynns said. the long run won*t be any more rosy, A hectic inflationary "boom" has always been follovved by a de-flationarv "bust." So, after higher prices have stolen our vvages and savings. vve vvon t have much left—if vve have a job at aH—to benefit from the lovver prices of deflation, depression and uncmploymcnt. I. C. C. reports have become the greatest d read of thc men in the cab.—Labor. JUST 'PART OF THE DAY'S WORK' If a soldier did this he vvould be called to the VVhite House and a^m ■ ir^Kjc cadm i ccc presented a medal of honor, or if MILIIUN5 tAKfN Lfcbb hc died it vvould go to his relatives THAN A LIVING VVAGE vvas ' part of thc day'sy vvork' Though incomes in 1944 "reached It for thc railroaders involved. The Oklahoma City "Times" tel 1 s the story. As the "Tvvin Meteor" on the Frisco vvas pulling into Bristovv. Okla . on March 16, a tank truck. which had just taken on a load of gasoline drove onto the track at a strect crossing There wasn't time to stop the train. The erash set off a tcrrlfle explosion that shot flaming gas in aH direetions. From onc end to the other the locomotive vvas covered vvith fire. At the throttlc vvas L E. VVham, a "double-headcr," that is, a mem- the highest level in history," none-theless millions of vvorkers didn't even earn a subsistencc vvage, the Department of Labor revealed rečent ly. A s u r v e y by the department shovved that over 3,000,000 city families and single persons had total earnings during that year of less than $1,000. Another 4,000.000 drevv only from $1.000 to $2,000_ and, in man.v instances, it took several members of a family to earn that much. These figures. the study made it clear, applied only to cities. Mil- , - . . , ,.. , lions of others in rural areas and ber of the Engineers and also of the I thr farms had simjlar T I . .L ....... nn/4 I* i\n i lin Locomotive Firemen and Engine-men. His first thought vvas for his passengers. He saved them. thc "Times" stated. by pulling thc train through the inferno. VVithin a short time VVham and the fireman, Gu.v Dcnnis, also a member of the Engineers and Fire men, died of horrible burns. Thc earnings. CANCER The s c o u r g e of cancer took 170.000 lives last year, nays President Truman. He designated April as "cancer control month" and men on the truck vvere killed in I urged doctors, nevvspapers, the ra-stantly. dio. movies and other agencies to Near VVashington morc rcccntl.v inform the public that "a largr a similar but less dramatic acci- pereentage of deaths from cancar dent occurred on the Penns.vlvania ran prevented if the distase is These crossing crashes. vvhich arc diseovered and treated in the earlv on thc increase, according to the (stages."