Leto XXXVII Št. 43
Murska Sobota 5. novembra 1987
Cena 350 din
V Pomurju sicer ugotavljajo, da so bili v boju proti alkoholizmu doseženi številni pozitivni rezultati, predvsem glede spremenjenega odnosa do alkoholizma kot sorazmerno razširjenega negativnega pojava, vendar se z doseženim nikakor ne bi smeli zadovoljiti. Še posebno zato, ker alkohol še vedno povzroča velik krvni davek na naših cestah, da o posledicah na družinske razmere sploh ne govorimo. Poleg tega so še številna delovna in življenjska okolja, kjer imajo preveč strpen odnos do čezmernega pitja alkoholnih pijač. To, da alkohola ne bi smelo biti v organizacijah združenega dela, čivkajo
Manj negativne kritike kot nasploh v Sloveniji
Med množico razprav o predlaganem protiinflacijskem programu, ki ga je izdelala zvezna vlada, je tudi prispevek izvršnega sveta oziroma družbenopolitičnih organizacij soboške občine. Osnovna ugotovitev je, da so bili v svojih kritikah napak bistveno spravljivejši kot drugod po naši republiki, ker menijo, da je potrebno predlagati boljše rešitve in ne le ugotavljati slabše.
Vse dražje potovanje na Madžarsko
Čeprav smo pri nas veliko govorili in tudi pisali, da bi bilo potrebno doseči ukinitev obvezne menjave pri potovanju v Ljudsko republiko Madžarsko, ki so jo pred leti uvedli madžarski carinsko-finančni organi, so pred nedavnim spet povišali obvezno vsoto dinarjev, ki jih je ob prestopu meje potrebno zamenjati v forinte. Nazadnje je moral potnik s potnim listom obvezno menjati 10 tisoč dinarjev, zdaj pa je ta znesek povišan na 17.400,— dinarjev. Če potujeta dva, je seveda treba vsoto podvojiti, za tri potrojiti itd. In če si namenjen samo na obisk sorodnikov ali znancev, se ti zdi takšna menjava pač previsoka in celo nesmiselna.
Pri nakupu blaga, ki bi ga lahko prinesli z Madžarske, pa so dokaj stroge omejitve na obeh straneh meje. No, če kdo
prestopi mejo z maloobmejno prepustnico, je dolžan zamenjati samo polovični znesek, to je 8.700,— dinarjev; zanje dobi 380, sicer pa (za 17.400,— din) 760 forintov.
Morda še marsikdo ni seznanjen, koliko dinarjev je sploh dovoljeno nesti v tujo državo. Pri prvem potovanju s potnim listom je ta znesek 50 tisoč dinarjev, pri vseh nadaljnjih pa 20 tisoč dinarjev. Z maloobmejno prepustnico pa lahko ima potnik ob vsakem prestopanje le 2 tisoč dinar-
J. G.
Soboški konfekcionarji so s približno 40 milijoni (konvertibilnega!) izvoza temeljni nosilec te dejavnosti v Pomurju, saj je to okrog 60 odstotkov regijskega. Sistem s šest tisoč zaposlenimi že dolga leta ne pristaja na povpre-čništvo (beri: dušenje v kriznih razmerah), ampak si vedno znova, pa tudi na daljše roke, začrtujejo obsežne načrte, podkrepljene z zdravim poslovnim razumom, ki temelji na ekonomski logiki in seveda (brez tega bi bili vsi načrti zaman) rezultatih dela vseh zaposlenih. Morda se zdijo za pomursko (nizko) povprečje ti načrti velikopotezni, pa vendar je v sodobnem poslovanju jasno, da so zgolj taki, da onemogočajo še večje zaostajanje za razvitejšimi. Kajti danes v tovrstnih tovarnah na primer ni več stroja brez računalnika, vsak od teh pa stane od 90 do 200 tisoč mark. Kje je tu klasična singer-tehnika ...
Osrednja naloga ostaja v Muri izvoz na konvertibilni trg; pri čemer še naprej mislijo povečevati kakovost in modnost izdelkov ter
že vrabci na strehi, vendar se v praksi resnično premalo spreminja.
Zato se lahko upravičeno vprašamo, kakšna naj bo vloga koordi
MESEC BOJA PROTI ALKOHOLIZMU
nacijskih odborov za boj proti alkoholizmu in drugim oblikam zasvojenosti, ki delujejo v okviru frontne organizacije, če so njihovi nenehni pozivi o škodljivosti uživanja alkohola kot glas vpijočega v puščavi. Po svoji aktivnosti gotovo izstopa soboški koordinacijski od-
Narava počasi opravlja svoje poslanstvo. Ritem civilizacije marsikomu ne dopušča niti toliko, da bi zaznal prehod iz poletja v jesen, iz jeseni v zimo. Pa vendar so drvarnice že polne drv. Razen tam, kjer se ogrevajo na druge načine — med temi je še najlepši tisti, ko je dovolj toplota dveh src . . .
Pa ljubezen na stran: otroka si gotovo ne belita glave z razmerjem cen naftnih derivatov, niti z našimi protiinflacijskimi prizadevanji. In prav je tako. Otroštvo naj bo otroštvo. Ponosni smo lahko, da je v nekaterih delih naše pokrajine življenje še vedno polno starih dobrih, občečloveških vrednot.
KAKO SO PLAČANI POMURSKI ZDRAVNIKI?
URAVNILOVKA PRI REŠEVANJU ŽIVLJENJ
S pomočnikom direktorja Pomurskega zdravstvenega centra Štefanom Vučakom in direktorjem tozda Splošna bolnica dr. Rudijem 'Mikoličem smo se pogovarjali o plačah in nagrajevanju pomurskih zdravnikov. Predvsem ne škoduj — je bilo osnovno načelo antičnega zdravnika in v tem smislu smo se tudi mi pridružili »orkestru mnenj«, ki jih je sprožil primer predstojnika oddelka za ušesa, nos in grlo soboške bolnišnice dr. Jožta Požu-na in zdravnice dr. Brede Farkaš, ki sta za opravljeno delo v juliju oz. avgustu dobila visoke (previsoke?) osebne dohodke. Dr. Po-
Udari konja, ki hiti, ne tistega, ki stoji!
točnost dobave — vse to pa je najboljši porok za še močnejši Murin image doma in predvsem na tujem. Ob tem je nujna krepitev funkcij mešane firme West-mur v zahodni Nemčiji, ki ne obstaja zgolj za izvoz v to deželo, pač pa naj bi zagotovila večjo razpršenost izvoza — omejevanje na en sam trg je v teh časih in v tej panogi zelo tvegano. Letos so v Westmuru ustvarili za 25 milijonov mark izvoznih poslov. V kratkem pa je mogoče pričakovati podobno firmo tudi v ZDA, vendar šele, ko bodo razmere za tovrsten nastop na ameriškem tržišču ugodnejše.
Proizvodnjo za domači trg bodo omejili, posebej tiste programe, ki jih doslej v redni prodaji niso prodali, ampak šele v razprodajah. Svoje kupce bodo v Muri tudi selekcionirali, kajti to zdavnaj ni več moda za vse in vsakega (tudi po cenah ne!) — to je dejstvo, ki ga gre razumeti v poslovnem, trženjskem smislu, ne pa kot kakršnokoli diskriminacijo nekaterih kupcev. Ko smo
bor, ki je že prejšnji teden skupno z organizacijo RK pripravil v delovni organizaciji Mura zanimivo predavanje, popestreno s predvajanjem filma. Najprej so si ga ogle
dali socialni delavci, psihologi, vodilni zdravstveni delavci Mure, predstavniki občinske zdravstvene skupnosti, RK in koordinacijskega odbora, nato pa še preddelavci in mojstri tega največjega pomurskega kolektiva, vendar odziv ni bil pričakovan. Ta film, ki prikazuje
žun je ob 703 obračunanih urah zaslužil 1,587 milijona dinarjev, dr. Farkaševi pa so obračunali kar 751 ur, kamor se šteje dežurstvo, pripravljenost za pomoč specializantu in redno delo. Kako je moglo priti do te skrajnosti?
Dr. Mikolič je menil, da ima predstojnik pravico organizirati delo na svojem oddelku po lastni presoji, Vučak pa, da je škoda, ker se je to zgodilo, saj bi moral predstojnik zadevnega oddelka poskrbeti za ustrezno organizacijo dela. Primer ima v rokah odbor za delovno nadzorstvo, obravnaval ga bo tudi delavski
že v domačih logih, še nekaj besed o reprodukcijskem materialu: tkanine so namreč v določenih primerih (in niso vedno krive subjektivne slabosti izdelovalcev!) za želeno — in zdaj že tudi zahtevano — Murino raven izdelkov preslabe. Predpisi pa taki, da uvoz otežujejo. Sicer pa o
RAZVOJ MURE
predpisih ne gre zgubljati besed, posebej ne v zvezi z deviznim zakonom, ki niti najmanj ne spodbuja izvoznih aktivcev — če bo ostalo tako tudi po 12. novembru, oziroma ko bodo sprejemali nov devizni zakon, je tudi poslovanje tako uspešnega sistema, kot je Murin, pod velikim vprašajem.
Na ravni delovne organizacije bodo organizirali razvojno tehnološko službo, ker je jasno, da je treba organizacijo dela, pa tudi opremo in tehnologijo, neprestano posodabljati. Tako bodo še ta mesec namestili nov poslovni računalnik, predvidevajo pa
začetek alkoholizma kot bolezni, različne oblike zasvojenosti in končno propad čldveka-alkoholi-ka, bodo predvajali tudi na šolah. Načrtujejo še več skupnih akcij v
boju proti bolezni sodobnega časa — alkoholizmu.
Navedimo še nekaj konkretnih oblik učinkovitega boja proti alkoholizmu, za katere se zavzemajo v koordinacijskih odborih. V prvi vrsti, naj bi uživanje alkohola prepovedali vsem gostom in delavcem v
svet ter ukrenil vse potrebno za morebitno ugotavljanje neposredne odgovornosti. Dr. Mikolič: »V primeru dr. Požuna je prišlo do izvajanja pripravnosti v času, ko so dežurali njihovi specializanti. Pri nas imamo specializantke vključene v dežurstvo tudi v ostalih oddelkih, upravičenost in sposobnost za to pa ugotavlja — in nosi odgovornost — predstojnik vsakega posameznega oddelka. Seveda bi lahko tudi v teh primerih na drugih oddelkih uvedli pripravnost oz. stalno dosegljivost in jo plačali, vendar iz varčevalnih razlogov v to nismo šli.« Dr. Mikolič je dodal,
še vrsto bolj ali manj računalniško vodenih novosti. Vlaganj v zidove ne potrebujejo več, osnovni vzrok pa je (pravilno) spoznanje, da bi jim kaj takega na sedanji stopnji razvoja prineslo zgolj stroške.
Ob vsem se v Muri zavedajo tudi nuje vlaganja v proizvodne programe, ki prihajajo v regijo in ki imajo prihodnost. Tako je bil Murin kapital udeležen pri rogašovskem Livu, ljutomerskem LTH, farmi nesnic v Gornjih Petrovcih, kobiljanskem Utoku in Panoniji, ki se ukvarja z izdelovanjem nadomestnih delov za šivalne stroje. Razvoj s tem še zdaleč ni izčrpan. Še vrsta večjih ali manjših posegov je, ki naj bi izboljšali poslovnost in uspešnost kolektiva. Vendar pa se sprašujemo, koliko bodo okoliščine Muri dopuščale, da se razvoja v želeni smeri. Žal so dandanes (enkrat že omenjeni) predpisi, pa včasih tudi ravnanje ožje družbene skupnosti, vse preveč naravnani v molžo tistih, ki imajo (pa to zato, ker so nekoč vlagali, še vedno vlagajo in dobro delajo), za hranjenje onih, ki iz tega ali onega vzroka životarijo. Dokler bo tako, se bodo slednji kar dobro počutili, mi pa bomo za naslov pisanja o razvojnih načrtih tako uspešnega kolektiva kot je Mura, žal še naprej zapisovali podobne stavke, kot smo ga tokrat.
Bojan Peček
ozd, ne glede na to, kakšno delo opravljajo. Prav tako bi morali preprečiti uživanje alkohola med malico. Podobno velja za proslavljanje raznih obletnic, novoletnih
sprejemov, sindikalnih konferenc in izletov, kjer je alkohol žal prepogost spremljevalec. In prav na tem področju bi morali biti vodilni in vodstveni delavci dober zgled drugim.
Tudi za alkoholizem med mladimi drži, da je bolje preprečiti kot
Soboška ocena programa Zisa
Vlado Kerec je tako dejal, da je program prvi dokument v Jugoslaviji, ki kaže, kakšne so resnične razmere pri nas. Vendar pa večinoma omejevalni ukrepi verjetno niso taki, da bi spodbujali ljudi k izvrševanju. Geza Farkaš se je zavzel predvsem za javnost nastajanja tako pomembnih dokumentov, saj je le na ta način program lahko ljudski, ne pa zgolj zvezne vlade. Prekratek se mu tudi zdi čas od predloga do sprejetja, ker so zadeve prekom-pleksne, da bi jih v tako kratkem obdobju lahko uskladili in upoštevali v praksi. Andrej Gerene-čer je govoril o stališčih republiškega izvršnega sveta, ki so bolj ali manj odklonilna, zahtevajo celo nov program. Posebno zato, ker je v nekaterih delih v neskladju z zakonom o združenem delu in sedanjo ustavo. Proti pretiranemu kritizerstvu je bil tudi Boris Štefanec — nesprejemljivo je, da le ugotovimo slabosti v programu. Tudi Slovenci, ki ukrepe največ kritiziramo, v bistvu ne predlagamo konkretnih novosti. Obstaja pa tudi nevarnost, da bomo program spet sicer sprejeli, vendar se pri tem tudi ustavili — udejanjanja v resničnem življenju ne bo. Podobno je razpravljal tudi Anton Slavic, ki se strinja z nekaterimi strateškimi cilji programa. Če je program v razpravi zato, da bi se res
da bi brez pripravnosti plača še vedno znašala okrog 1,2 milijona dinarjev, sicer pa v tej zvezi še posebej opozoril na problematiko majhnih oddelkov. »Zaradi majhnega števila postelj v teh oddelkih ne moremo dvigniti števila zdravnikov na primer na deset. Trenutno je na ušesnem oddelku pet zdravnikov, od tega dva specialista, dva specializanta in en zdravnik, ki dela štiri ure, na očesnem oddelku jih je pet, na infekcijskem štirje in tako dalje. Na število postelj in obseg delaje namreč normirano oz. določeno število zdravnikov « Kar zadeva konkreten primer dr. Požuna in dr. Farkaševe je še pripomnil, da pripravnost v času dežurstev njihovih lastnih specializantov ni bil običaj oz. to ni bilo dogovorjeno in potrjeno v samoupravnih organih, zavrnil pa, da bi bili v tej zvezi nedorečeni samoupravni akti. Sicer pa imajo trenutno pripravnost organizirano samo na ginekološkem oddelku, kjer sicer ponavadi dežura en zdravnik, če pa pride do večje operacije, pokliče na pomoč zdravnika, ki je v pripravnosti.
Vučak: »Nekaj podobnega se je zgodilo lani na istem oddelku, vendar ni šlo za tako skrajnost kot letos. Daleč od tega, da bi bili osebni dohodki v zdravstvu nasploh visoki. O tem govori podatek, da je plača, osnovna, za osem ur dnevno opravljenega dela nižja kot jo dobijo podobni profili v gospodarstvu. Septembrska plača specialista splošne bolnišnice je recimo znašala nekaj nad 433 tisoč dinarjev — brez dopolnilnega dela. Zdravnikov osnovni OD je bil v septembru 381.956 dinarjev, za višji kader 289.952 dinarjev in za srednjo medicinsko sestro 233.495 dinarjev. (Mimogrede: Vučak je dobil septembra 640 tisočakov, dr. Mikolič 570 tisočakov.) Razmerja med najvišjim in najnižjim
zdraviti. Začetek preventivnega delovanja za prevzgojo mladih leži na ramenih vzgojno-izobraževal-nih ustanov, čeprav je zelo velikega in marsikdaj tudi odločilnega pomena vpliv staršev. Mladina mora biti dobro seznanjena z vsemi škodljivimi posledicami čezmernega uživanja alkoholnih pijač, kajti le na ta način bo možno doseči uspehe v boju zoper življenjsko nevarne razvade, kjer zavzema prvo mesto ravno alkoholizem. Ne dopustimo propadanja generacij mladih zaradi zasvojenosti z alkoholom, če že ni možno prevzgojiti starejših!
Milan Jerše
nekaj spremenilo, je v redu, če pa je vse skupaj že vnaprej dogovorjeno, pa toliko manj. Ob koncu razprave je povzel besedo še Janez Stoti — dejal je, da je naloga Zisa zelo težka. Program potrebujemo in ukrepi, ki jih bo vseboval, morajo biti boleči, ker je taka tudi jugoslovanska sedanjost. Nezaupanje do zvezne vlade spodbujajo tudi vse negativne kritike, ker ne povedo, kako probleme rešiti. Spremembe, ki so pred vrati, niso le protiinflacijske, ampak obenem nujno tudi reformne in razvojne. Do posameznih točk programa še ni stališč, že zdaj pa je jasno, da je treba izločiti tiste dele, ki temeljijo na »že sprejeti« novi ustavi, ker bodo o tem še razprave. Prav tako se je Štotl zavzel za delitev programa v dva dela (kratkoročni in dolgoročni ukrepi), o čemer so si, kot kaže, v Sloveniji enotni. Republiko je treba zadolžiti, naj pripravi predloge za konkretne izboljšave programa.
V soboški občini so torej program Zisa (oziroma ukrepe, ki naj bi postali del vseh nas) sprejeli z manj ostrih besed, kot jih v zadnjem času slišimo v Sloveniji. Kakorkoli že, jutri bo o vsem odločala republiška skupščina in najslabše bi bilo, če se vse skupaj ne bi končalo z enotnimi stališči Slovenije.
Bojan Peček
OD se gibljejo po posameznih tozdih od 1:3,65 do 1:4.08, kolikor znašajo v zdravstvenih domovih v Gornji Radgoni, Lendavi, Ljutomeru, na Zavodu za socialno medicino in higieno ter v delovni skupnosti Pomurskega zdravstvenega centra.« Zanimalo nas je, kako plačajo zdravnika, ki je nekomu rešil življenje in v to vložil vse svoje znanje in sposobnosti. »V glavnem je to bolj teoretično vprašanje in takega nagrajevanja nimajo nikjer. V naši delovni organizaciji je kot drugod — dobivamo pavšalno mesečno plačo ne glede na to, če kdo kaj bolje naredi ali uspešneje operira. Vse je odvisno od števila opravljenih delovnih ur,« je povedal pomočnik direktorja PZC.
Dr. Mikolič: »Prepričan sem, da bi tisti zakonci, ki jim zdravnik v času pripravnosti reši življenje otroka, rade volje položili tudi 150 in več starih milijonov dinarjev. Cena življenja je pač nemerljiva. Dejstvo je tudi, da so bili pred leti zdravniki v pripravnosti oz. so dežurali ne da bi bili za to plačani. Nihče se tudi ne sprašuje o pripravnosti ali dežurstvu gasilcev ali miličnikov, čeprav v tistem času ni požarov ali kraj.« Kakorkoli slednje za koga zveni demagoško, ni prav nič de-magoškega v zahtevi, da bodo morali v PZC slejkoprej preiti na plačevanje (nagrajevanje) kakovostnih kadrov, v nasprotnem bo fluktuacija — predvsem mislimo na odhode — še večja. Uravnilovka pri reševanju življenj pač ne more biti dopustna. Toliko manevrskega prostora je najbrž tudi v njihovih samoupravnih aktih, ki so jih pred kratkim uskladili s slovenskim panožnim sporazumom. V nasprotnem bi kdo zlobno pomislil, da nekomu ustreza, če bo še naprej tako.
Branko Žunec
aktualno doma in po svetu
globus
Med večdnevnim obiskom jugoslovanske državne delegacije v nekaterih latinskoameriških državah, je predsednik predsedstva SFRJ Lazar Mojsov v osrednjem parku v mehiškem Ciudad Mexicu odkril impozanten spomenik Josipu Brozu Titu.
Prevlada hitrih in odločnih ukrepov
Sporočilo o prihodu posebnih zveznih enot milice na Kosovo, je prišlo v tujini na prve strani časopisov. Odmev je neverjetno velik in to je tudi razumljivo, saj v Jugoslaviji nismo bili vajeni tovrstnih sporočil. Prav zaradi odmeva v tujini je Tanjug že naslednjega dne sporočil, da na odločitev predsedstva Jugoslavije, da na Kosovo pošlje odred miličnikov, ni vplival noben konkreten dogodek, pač pa grozi nevarnost nadaljnih konfliktov in poslabšanja zapletenega položaja na Kosovu.
Sporočilo o odredu miličnikov je prišlo dan po seji pokrajinskega komiteja zveze komunistov Kosova, na kateri so izključili šest uglednih politikov s pojasnilom, da so posredno krivi za razlaščanje albanskega nacionalizma in separatizma. Le nekaj dni
Že aprila so vedeli
Republiški sekretariat za notranje zadeve BiH je že sredi aprila odkril, da je sozd Agrokomerc v zadnjem lanskem četrtletju prek svoje interne banke izdal za več kot 110 milijard dinarjev menic in s tem za 60 milijard dinarjev presegel svoj kratkoročni kreditni potencial. Hamdija Pozderac je takrat kot član predsedstva SFRJ odločno nastopil proti RSZN. O informaciji sekretariata za notranje zadeve je 19. aprila razpravljalo predsedstvo BiH, prav tako pa tudi o pismu, ki so ga — sedaj se je izvedelo, da na pobudo H. Poz-derca — napisali vodilni ljudje družbenopolitičnih organizacij V. Kladuše in v katerem so se na dolgo razpisali o razvoju Agrokomerca, njegovem pomenu za državo in o vlogi Fikreta Abdiča. Obtožili so varnostno službo, ki da »zlorablja« svoja pooblastila in s svojim ravnanjem škoduje Agrokomercu.
Prejšnji teden so odkrili celo vrsto poneverb in zlorab službenega položaja. Gre.za preko milijon dolarjev in za velike dinarske zneske.
En sam volilni glas
Nedavne deželne volitve na avstrijskem Gradiščanskem so dale takšen rezultat: socialistom je za absolutno večino v parlamentu manjkal en sam glas, ljudska in svobodnjaška stranka pa sta lahko dosegli večino le z dogovorom o koaliciji. Zato je bilo že ves čas jasno, da bo novi deželni glavar Gradiščanske, Fery Sauerzopf, iz vrst ljudske stranke. Na tajnih volitvah prejšnji petek pa je nekdo od poslancev deželnega zbora, ki je bil sicer izvoljen na listi ljudske stranke oziroma svobodnjakov, volil Hansa Supotza, socialističnega kandidata za deželnega glavarja. Tako je Sipotz nepričakovana postal glavar.
— »barbari«
Jugoslovani
To trditev je pred dnevi izrekel belgijski notranji minister Joseph Michel. V intervjuju za revijo Exclusif je potem na trditev, da so to rasistična stališča, odgovoril, da Arabcev, Maročanov, Turkov in Jugoslovanov ne more
Simpozij o manjšinah
V okviru slovesnosti ob avstrijskem državnem prazniku (26. oktobru) je bil na Dunaju mednarodni simpozij o položaju manjšin. Budimpeštanski profesor Csaba Kiss, ki je na simpoziju govoril o vlogi kulture in literature pri razvoju in ohranitvi narodnostnih manjšin, je med drugim dejal, da je obravnavanje madžarske narodne skupnosti v Sloveniji vsem državam lahko za zgled, direktor slovenske gimnazije v Celovcu dr. Reginald Vospernik pa je trdil, da je slovenska narodnostna skupnost v Avstriji deležna le delne zaščite, gradiščanski Hrvati pa nobene.
pred tem so bile v Prištini in drugih krajih burne demonstracije žensk zaradi nespretne izjave dolgoletnega politika Fadile Hoxhe, da so lahkotne ženske od drugod, ne pa Albanke. Tudi bojkot pouka srednješolcev ni preprosta zadeva, posebno zato ne, ker so pri vseh dosedanjih nemirih, posebno pri tistih leta 1981, porivali v antijugoslovan-ske demonstracije prav mladino. Torej, nekaj se vendar dogaja in zato je predsedstvo sodilo, da velja iz preventivnih razlogov poslati na Kosovo poseben odred.
Toda kljub temu ukrep preseneča in to predvsem zaradi javnega tako rekoč dramatičnega sporočila, ki ni imelo nobenega drugega namena, kot opozoriti javnost na morebitno zaostreva-nje na Kosovu, opozoriti Albance na Kosovu, da gre zares in
imenovati'drugače kot barbare. »To so ljudje, ki prihajajo od daleč in nimajo nič skupnega z našo civilizacijo. Preti nam nevarnost, da doživimo enako usodo kot rimsko cesarstvo, ki so ga uničili barbari«, je dejal minister.
hkrati povedati, da je problem Kosova jugoslovanski, ne pa samo srbsko-albanski. S prisotnostjo zvezne milice so posredno izrazili nekakšno nezaupnico kosovski milici, ki je bila že nekajkrat kritizirana, da ni dovolj uspešna pri zatiranju separatističnega in nacionalističnega gibanja. Ne nazadnje sodi ukrep v sklop hitrih in trdnih odločitev. Znano je, da so v Jugoslaviji deljena mnenja o postopkih za razrešitev nakopičenih protislovij na Kosovu. Vsekakor je nd moči pridobila tista struja, ki zagovarja hitre in' odločne ukrepe, s političnega prizorišča pa se je morala umakniti struja, ki je dokazovala, da je mogoče razrešiti zapleten kosovski problem počasi in potrpežljivo.
Pri vsej tej zadevi pa ne bi bilo odveč poslati na Kosovo zvezne inšpektorje in zvezne sodnike kar ustava ne dovoljuje da bi v kali zatrli nespoštovanje normalnih državljanskih dolžnosti, kot je plačevanje najemnine, električnega toka, vode, registracija avtomobilov in ne nazadnje naročnine za radio in televizijo. Ta oblika pasivne rezistence in nespoštovanja osnovnih pravil državljanskega. vedenja je prav tako nevarna, kot pritiski na Srbe in Črnogorce.
»SVETA KRAVA« DVANAJSTERICE
Krize v zahodnoevropski dvanajsterici, reševanje problemov, ki so zanje značilni, nezmožnost ministrov, da se jih lotijo dovolj energično in, kot posledica vsega tega, še globlji problemi — vse to so fenomeni, ki se v EGS pojavljajo malodane ciklično in jih je skorajda mogoče tudi časovno predvideti. Tako tudi zdaj, ko se v dvanajsterici z maksimalnim zagonom lotevajo posegov v kontroverzno kmetijsko politiko.
Kar zadeva kmetijsko politiko oziroma reformo edine resnične skupne strategije zahodnoevropske integracije, ki jo vsa ta leta, odkar obstaja, drago plačuje, se nova formula imenuje proračunski stabilizatorji«, ki naj bi povezali reševanje kmetijske in proračunske politike. To je samo ob sebi že tako tesno povezano, saj požira dvanajsterična »sveta krava«, kot pogosto imenujejo skupno kmetijsko strategijo, vsako leto dobri dve tretjini skupne blagajne. Že preprosta logika zadošča za ugotovitev, da so veliki stroški za kmetijsko politiko glavni krivci za velikanski primanjkljaj, ki se odpira tudi letos v dvanajsteričnim proračunu in ki ga je v konkretnih številkah mogoče opredeliti takole: za letos je predsednik Evropske komisije Jacques Delors predlagal, da bi članice prispevale v blagajno 41 milijard ecujev (1,15 ameriškega dolarja je 1 ecu), od tega pa naj bi pospeševanju proizvodnje, subvencijam, ki naj bi pokrile razliko med tujimi nižjimi cenami, to je tistimi na svetovnem trgu in višjimi domačimi, monetarnim kompenzacijskim zneskom in še čemu, kar sodi med inštrumente kmetijske politike, torej letos namenili 27 milijard ecujevc iz skupne blagajne. Zanimivo je in zelo zgovorno, ko gre za dokaze
Te dni smo slišali govornika na televiziji, da so imeli v hrvaških * republiških krogih čez sedemdeset pripomb na skupno nekaj čez 130 členov protiinflacijskega programa, ki ga je pripravil zis. Tako večinsko nesoglašanje v pripravah usklajevanja stališč republik in pokrajin ustvarja dvom, da bi namreč lahko tudi ta protiinflacijski program deloval inflacijsko, saj ne kaže prizadevanj, da bi ta gordijski vozel presekali, temveč prizadevanje, da naj bi položaj občanov in našega gospodarstva ublaževali, kolikor se da, torej prenašali naše sedanje težave na prihodnje generacije, češ da so se prejšnje generacije preza-dolževale zelo dolgo, pa torej ne gre pričakovati, da bo vse vrnila ena sama generacija.
Zgodba bo zelo zanimiva, saj se bo nagnila h koncu šele proti koncu leta, ker vemo, da vsak tak način sporazumevanja traja navadno pol leta, in je že pravi čudež, če se bo to s protiinflacijskim programom lahko zgodilo v polovici tega običajnega časa.
Ker pa se je Agrokomerčeva zgodba dogajala ob dosedanjih protiinflacijskih programih in stabilizacijskih dolgoročnih programih, da o drugem niti ne govorimo, ekonomisti dvomijo, da bo s tem novim stabilizacijskim programom kaj boljše — najbrž bodo naši iznajdljivejši iznašli še neodkrit način dodelitve sredstev oziroma gospodarjenja s tujo akumulacijo, ko so dosedanje potegavščine s tujo akumulacijo izven dežele in v sami deželi že toliko znane, da jih niti odkrivati več ni treba.
Vsem nam se zdi vsak tak novi program nekakšno krpanje stare karoserije gospodarjenja, in to v pričakovanju, da bo na ta način nastalo nekaj novega, čeprav se že dodobra zavedamo, da nam nikakršno krpanje ne pomaga, saj je nove razsežnosti življenja mogoče ustvariti na povsem novih temeljih, ki pa jih ni treba zoževati od temeljev, ki so postavljeni s programom ZKJ in ki jih najbolj ilustrativno zaznavamo v Cankarjevi povesti o hlapcu Jerneju in njegovi pravici, ki ponazarja pravo vsebino osvobajanja dela.
Že v preteklosti smo se mnogokrat srečali s poskusi, da bi nastajajoče probleme premostili s spreminjanjem ustave do takšnih podrobnosti, da bi bilo na enem mestu odgovorjeno na vse praktične postopke, vendar smo s tem dosegli samo povečanje besedila Ustave.
Upanje, da se življenje lahko spreminja s spreminjanjem napisanega v temeljnem in drugih zakonih, nas torej pušča v lagodnem čakanju na to. kaj še pride na tem in takih področjih, kar je navsezadnje videti tudi v vsebini protiinflacijskega programa, ki ni pravilo ravnanja za zdaj takoj, temveč za potem. Za kako dolgo potem, lahko šele ugibamo, kajti tudi z ustavnimi spremembami bo veliko preglavic, veliko modrovanj, iskanja dlake v jajcu, ugibanja o tem, ali je bila prej kokoš ali pa jajce.. .
Pomeni, da uspešnejše gospodarjenje pravzaprav ni toliko odvisno od papirjev, ki opredeljujejo to ali ono ali to in ono. kolikor je od-visno od resnične opredeljenosti za osvobajanje dela, kar pomeni, da Q je mogoče tudi na podlagi že zastarelih zakonov in morebiti tudi za-starelih ustav (?) delovati optimalno komunistično, ne samo z naj-cc boljšimi namerami, temveč tudi z najboljšimi učinki. Tako so končno pl komunisti vselej delovali, pa naj je bilo tako ravnanje še tako nevar-no ali tvegano.
O Kaže, da si tudi zis na neki način s svojim nenehnim papirnatim Uj ukrepanjem predvsem umiva roke, češ mi delamo, od koristnosti dela CQ drugih pa je odvisno, ali bo naše delo končno uspešno ali pa ne.
Že samo dejstvo, da nihče ne verjame, da je mogoče inflacijo [M ustaviti na tak način, saj že zdaj predvidevajo, da bo prihodnje leto čez 200-odstotna, postavlja vprašanje: kaj pravzaprav storiti v takš-O nem jutri? Ali se ne bo tedaj pojavljalo novo prizadevanje po nadalj-njem odlaganju sedanjih bremen za prenašanje na jutri, torej v pri-S hodnost, in kakšna politika je pravzaprav to?!
»»4 Pravijo sicer, da človeka rešuje optimizem in da je marksizem Q, pozitivni futurizem, v nasprotju s poplavo črnega futurizma ne samo
 v književnosti, vendar to najbrž ne opravičuje taktike popuščanja v
tekmi, ki zahteva skrajno nepopustljivost.
Viktor Širec
globus
'V ŽARIŠČU DOGODKOV'
o neučinkovitosti in kontrapro-duktivnosti kmetijske politike, ki se je v dolgih letih svojega obstoja izrodila do lastnega nasprotja, da se vse bolj kopičijo velike količine živil, s katerimi v skupnosti ne vedo, kaj bi. Stroški, ki jih v integraciji namenjajo kmetijski politiki, se zdijo vsem previsoki: od komisarjev do ministrskega sveta in članic, ki jih ministri v svetu zastopajo. Ne glede na konsenz, ko gre za mnenje, da je v kmetijsko reformo treba končno globoko poseči, pa ni dogovora, ki bi v ta namen predvideval tudi konkretne akcije. Tudi zadnja sestanka zunanjih in kmetijskih ministrov v Luksemburgu nista odgovorila na to vprašanje in tako se bo začarana spirala težav v dvanajsterici nadaljevala najverjetneje do decembra, ko se bodo v Kobenhavnu sešli voditelji držav in vlad.
Kakšno izhodišče bodo imeli?
Komisija je v začetku leta predlagala zunanji okvir, ki gaje pozneje dopolnila s konkretnimi predlogi, da bi se reforme v kmetijski politiki lotili s trojno, kombinacijo. Omejili naj bi proizvodnjo v kmetijstvu, znižali cene, o katerih se vsako leto dogovarjajo v okviru tako imenovanega »zelenega maratona« in postavili strožja pravila za odkup pre
sežkov hrane, ki jo proizvajajo kmetje v državah članicah. Za nekatere pridelke bi to pomenilo vzpostavitev ravnotežja med ponudbo in povpraševanjem, skratka, boljše delovanje tržnih zakonitosti, dejansko pa bi se s tem zmanjšali tudi stroški za kmetijstvo.
Toda po drugi strani je jasno, da reformatorski predlogi Evropske komisije ne bi imeli za posledico tako daljnosežnih učinkov, kot je denimo vzpostavitev svobodnega trga za ves kmetijski sektor, pa tudi dosegi vseh predlaganih reform v kmetijstvu bi bili, kot menijo nekateri v stekleni palači Berlaymont (sedež komisije), veliko krajši, kot bi si bilo želeti. Skeptičnost gre ponekod celo tako daleč, da navajajo tele ugovore: predlogi reform bodo — če jih bodo končno sprejeli ministri —- pomagali stabilizirati stroške za kmetijstvo v vseh njegovih glavnih sektorjih, vendar to še ne pomeni, da jih bodo tudi zreducirali in da bodo hkrati zmanjšali tudi stroške za kmetijsko politiko v celoti. Slednje je namreč dvanajsterična pobožna želja že vrsto let, odkar sredstva v blagajni niti približno ne dohitevajo apetitov kmetijske politike. Vse, kar lahko v tem trenutku dosežejo — pa še za to bo treba veliko dobre volje pri vseh članicah — je stabiliziranje kmetijskih stroškov, ki iz leta v leto nezadržno naraščajo. Skratka, reforme naj bi dosegle, da bi računi za kmetijsko politiko postali v prihodnjih letih predvidljivi, in sicer v realnem obsegu.
WASHINGTON - Po mnenju ameriškega ministra za energijo bo Iran najverjetneje pocenil svojo nafto, da bi tako nadoknadil izgube, ki jih je povzročila prepoved iranske nafte v ZDA. Prepoved uvoza je prejšnji teden razglasil predsednik Reagan.
BRUSELJ — Komisija evropske skupnosti je podprla sklep petih članic, da do leta 1992 zgradijo severnoevropsko omrežje hitrih železnic. Vlak, ki bi vozil s hitrostjo 300 kilometrov na uro, naj bi povezoval Pariz, London, Amsterdam, Bruselj in Kbln. Gradnja železnice bo stala blizu 8 milijard dolarjev.
NEW YORK — Najnovejša raziskava ameriškega javnega mnenja, ki so jo izvedli po borzni krizi, je pokazala, da kar 60 odstotkov Američanov meni, da se gospodarski položaj v državi slabša, 43 odstotkov anketiranih Američanov pa je prepričanih; da so ZDA tik pred hudo gospodarsko krizo.
TOKIO — Tudi japonska vlada razmišlja o morebitni prepovedi uvoza nafte iz Irana. Med razvitimi državami je Japonska največji kupec iranske nafte.
RIM — Svetovna organizacija držav pridelovalk vina je Ljubljano priznala za enega od 133 »mest vina«. Čeprav je naša država ustanovna članica te organizacije od leta 1924, je bila šele zdaj deležna prvega največjega priznanja.
MOSKVA — V centralnem komiteju KPSZ in njegovem politbiroju se je razvnel oster spor okoli vprašanja, ali resnost in hitrost v izvajanju reform ustreza temu, kar je sklenil kongres KPSZ. Prvi sekretar moskovskega komiteja KP Boris Jelcin je ostro kritiziral mlačnost v izvajanju perestrojke in zagrozil z odstopom, ki pa ga niso sprejeli.
KIJEV — Metropolit Kijeva in Galicije Filaret je pred dnevi izjavil, da razmere za prihod papeža v Sovjetsko zvezo še niso dozorele. Papežev obisk v SZ so povezovali s tisočletnico pokristjanjevanja kijevske Rusije, ki jo bodo slavili prihodnje leto.
Predvidljivost je v danem trenutku več kot nujna, stroški skladiščenja presežkov hrane — če upoštevamo le to vrsto stroškov — dosegajo astronomsko raven in nič čudnega ni, če se srečuje skupnost letos z največjo finančno krizo v svoji zgdBbvini. V jeziku številk bi to argumentirali takole: stroški »konservacije« velikanskih količin pridelanih živil, ki jih v skupnosti ne morejo niti porabiti niti prodati na tujem trgu, so lani dosegli skorajda neverjetnih milijon 400 tisoč ecujev. A tu gre le za stroške skladiščenja, stroški in izgube, ki jih ima dvanajsterica s presežki masla, denimo, ki ga pošilja kot pomoč, ali pa s predelavo vina v alkohol, transportom, ki vse to spremlja, in še s celo kopico podobnih opravil, dvignejo ves znesek do višine več milijard ecujev.
Račun ni neverjeten, če upoštevamo, da skladiščijo v EGS — tako navaja zadnje poročilo Evropske komisije — od 12 do 15 milijonov ton žit vsako leto. Drugi podatek govori o 200 tisoč tonah mleka v prahu, o 200 do 300 tisoč tonah masla, sto tisoč tonah govejega mesa, manjših jezerih olivnega olja itn. Skratka, skrajna meja, ko naj bi v dvanajsterici resno in globoko zarezali v svojo kmetijsko strategijo, je že davno dosežena.
(po G V)
STRAN 2
VESTNIK, 5. NOVEMBRA 1987
Kadrovske priprave ZK na volilne seje
-POBUDA SLOVENSKE GOSPODARSKE ZBORNICE
Ščuko v ribnik s
Gospodarski osebki pri nas se obnašajo vse preveč samozadovoljno, v današnjih časih tudi vdano apatično, od nikoder ni prave pobude za boljše, kakovostnejše delo. Prav slednje — kakovost namreč — naj bi bila ščuka v ribniku s krapi, ki jih bo prisilila k živahnosti in s tem posredno k večji prodornosti.
Republiška gospodarska zbornica je že pred dvema letoma pripravila gradivo o pomenu kakovosti za vsako gospodarstvo. Pa ne le kakovosti izdelkov, pač pa tudi samega dela. Lani so pri tej inštituciji ustanovili svet za kakovost, ki naj bi skrbel za prebujanje tovrstne zavesti predvsem pri najodgovornejših (od direktorja navzdol) v vsakem ozdu. Prejšnji teden je bila na obisku v Murski Soboti Zdenka Jurančič, sekretarka omenjenega sveta, da bi tudi pomurskemu združenem delu razložila pomen skrbi za kakovost, kar je eno temeljnih izhodišč za uspešen izvoz, ki ga že dlje časa poudarjamo kot temelj prema-
Izredno
nizka akumulacija
povzroča
SEJA ZBOROV SKUPŠČINE OBČINE GORNJA RADGONA
Delegati gostje Radenske
14. seja zborov skupščine radgonske občine se je razlikovala od prejšnjih tako glede mesta kot časa trajanja — namesto v Domu gasilcev in civilne zaščite v Gornji Radgoni, kjer je večina sej, so se delegati zbrali v dvorani hotela Radin, kar je izvajanje načrtovanega, da bodo seje skupščinskih zborov tudi v delovnih organizacijah. Tako je generalni direktor Radenske Herbert Šefer uvodoma pozdravil vse zbrane in jih seznanil s poslovanjem Radenske in z največjimi težavami, s katerimi se morajo ubadati. Po končanem zasedanju so si delegati ogledali še obrate Radenske v Boračevi. Petkova seja (30. oktobra) pa je bila izjemna tudi zaradi tega, ker se je končala pred trinajsto uro (nekaj prejšnjih sej je bilo zelo dolgih), na njej pa ni bilo večjih razprav ali delegatskih vprašanj. Upamo, da vse to ni bilo povezano še z enim dogodkom tistega dne, za katerega so mnogi dobili lična vabila.
preglavice
Obsežne vsebinske spremembe v obračunskem sistemu so močno vplivale tudi na finančne rezultate poslovanja v soboški občini. Sistem revalorizacije namreč spreminja možnosti za reprodukcijo in zaostruje razmerja v delitvi dohodka. Delež akumulacije v dohodku se znatno znižuje ob hitri rasti obveznosti iz dohodka. Tako je ob delitvi družbenega proizvoda zaradi vseh oblik porabe ostalo za akumulacijo in amortizacijo zelo malo denarja, kar spravlja soboško gospodarstvo v dokajšnje zagate. Zaradi visoke inflacije in učinkov novega obračunskega sistema so stroški poslovanja nad pričakovanimi, razmerje med celotnim prihodkom in porabljenimi sredstvi pa se poslabšuje, saj je rast slednjih celo višja za en odstotek.
Ob vsem tem pa v soboški občini najbolj zaskrbljuje izredno nizka rast akumulacije, saj je bilo brez vsakršne akumulacije že 18 organizacij združenega dela. Na ta način se seveda zmanjšujejo možnosti za razširjeno reprodukcijo, ki jo venomer postavljamo v ospredje. Poleg tega akumulacija močno zaostaja za rastjo dohodka in ne zagotavlja reso-lucijsko načrtovane materialne krepitve združenega dela. Zato je razumljivo, da je soboški izvršni svet vsem gospodarskim organizacijam priporočil, da rast akumulacije obdržijo vsaj na lanskoletni ravni. Poleg tega je treba omeniti hitrejše gibanje skupne porabe od rasti primerljivega dohodka, kar pa ni usklajeno z re-solucijskimi določili. Zato ni odveč vnovična zahteva za povečanje akumulacije in reproduktivne sposobnosti soboškega gospodarstva ter njegove ekonomičnosti in rentabilnosti poslovanja, s čimer bo možno ustvariti razmere za hitrejši gospodarski razvoj.
M. Jerše
ISKRA SERVIS LJUBLJANA, Rožna dolina c. IX/6 a
Objavlja
prosto delovno, mesto za nedoločen čas za potrebe servisa v Murski Soboti: serviserja za servisiranje gospodinjskih aparatov in električnega orodja.
Pogoji:
— IV. stop, izobrazbe — elektromehanik
— 6 mesecev delovnih izkušenj
— opravljen vozniški izpit kategorije B
— 2-mesečno poskusno delo
— delo v delavnici in na terenu
Kandidati, ki bodo izpolnjevali pogoje, bodo opravljali strokovni preskus znanja.
Kandidati naj prošnje z dokazili pošljejo v 8 dneh od dneva objave na naslov: ISKRA SERVIS, SERVIS MURSKA SOBOTA, LENDAVSKA 5.
govanja sedanjih gospodarskih zdrah. Izvršilni odbor medobčinske gospodarske zbornice za Pomurje je pobudo sprejel in v bližnji prihodnosti bodo verjetno organizirali enodnevno konferenco o kakovosti — za zdaj se še niso odločili, če za vso regijsko gospodarstvo, ali pa kakšno od panog, kjer je pomanjkanje kakovosti eden osrednjih problemov. V poštev bi prišli na primer lesarji ali kovinskopredelovalna industrija. Vsi kolektivi, ki bodo sodelovali na konferenci, se bodo morali obvezati, da sestavijo pisen program za izboljšanje kakovosti, česar v pomurskem združenem delu še ni.
Nedvomno koristni pobudi
Najbolj natrpan dnevni red sta imela, zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti, saj so delegati sprejemali predloge odlokov o spremembah in dopolnitvah odloka o ureditvi cestnega prometa v občini, o javnem redu in miru, o ureditvenem načrtu za melioracijska območja Dragotinci —Kocjan ter Spodnji Ivanjci—Spodnja Ščavnica, o spremembi katastrske meje med katastrskima občinama Bolehne-čici in Drakovci ter Slaptinci, o spremembah in dopolnitvah odloka o vzdrževanju in uporabi javnih poti v občini ter o službi komunalnega nadzora. Osnutek odloka o zimski službi bo v razpravi še trideset dni, v zboru krajevnih skupnosti pa seje že sedaj slišalo nasprotovanje predlaganemu financiranju zimske službe ter pripomba, da bi morali o tem odloku razpravljati že prej, ne pa na pragu zime. Pričakovali smo, da bo vsaj nekaj razprave o poročilu o obrambnih pripravah v občini — s poudarkom na družbeni samozaščiti in narodni zaščiti. Kljub izzivanju poročevalcev, predvsem Janka Kralja, ki je poudaril, da v občini ne morejo biti zadovoljni z družbeno samozaščito, ni bilo odziva delegatov. Med drugim je dejal: »Družbena samozaščita je področje, ki ga moramo vsi izvajati, to ni splošna ljudska obramba, ampak je to odnos do vseh naših družbenih dobrin, do družbene lastnine, do preteklosti in prihodnosti... V občini je skrajni čas, da dosežemo boljše delovne odnose in disciplino. Če nimamo v delovnih organizacijah visoko razvite tehnologije, bi morali vsaj skrbeti za kakovost izdelkov. Še vedno je veliko reklamacij, tu pa je pomemben subjektivni dejavnik, prav tako se ne moremo pohvaliti z akumulacijo, preveriti bi morali ekonomsko trženje, zunanja predstavništva, prav tako v občini ni pravega informiranja, delovne discipline, vratarsko-ču-vajske službe itd. Ob vsem tem se lahko vprašamo, če bi z boljšo tehnologijo res imeli tudi boljšo proizvodnjo ...?«
krapi!
je mogoče oporekati zgolj v eni smeri, in to je bilo tudi slišati na izvršilnem odboru MGZ. Predsednik Ljubljanske banke-Pomurske banke Janez Lanš-čak in Murin direktor Božo Kuharič sta si bila edina, da je kakovost tista sestavina uspešnega poslovanja, ki mora biti enostavno vgrajena v zavest in ravnanje vseh poslovodnih delavcev, tudi ozdov v celoti. Zato je vsako »vcepljanje« skrbi za kakovost od zunaj (v tem primeru gospodarskih zbornic) umetno početje, ki je v normalnem, trženjskem in odprtem gospodarskem sistemu odveč. Teoretično je to gotovo res, vse kaj drugega pa je jugoslovanska praksa. Zato je tudi tovrstna ščuka republiške GZ v ribnik krapov slovenskega gospodarstva (s častnimi izjemami) zelo dobrodošla.
Bojan Peček
Delegati so se razgovorili šele o poročilih o izvajanju preživninskega varstva in samoupravnega sporazuma o uresničevanju socialnovarstvenih pravic v radgonski občini. V zboru krajevnih skupnosti so sprejeli sklepe, ki se nanašajo predvsem na Center za socialno delo, in sicer, da ta do konca meseca pripravi načrt postopnega prehajanja na enotno evidenco vseh upravičencev, ki prejemajo socialnovarstveno pomoč. Izvršni svet SO bo v kratkem pripravil pregled vseh brezposelnih v radgonski občini, komisije v krajevnih skupnostih naj bi zares objektivno ocenjevale položaj upravičencev, medtem ko naj bi strokovne službe Zavoda za zaposlovanje pripravile predlog skrajšanja postopka za pridobitev štipendije (štipendisti radgonske in ljutomerske občine po dva meseca in več ne prejmejo štipendije za tekoče šolsko leto).
' Center za socialno delo v Gornji Radgoni je v letu 1987 opravljal zadeve za 422 otrok in 14 odraslih, upravičencev do preživnin. Zanimiva je tudi pripomba sodnice Majde Bakan-Šiftar, da imajo na sodišču prav »katastrofalne podatke«, saj opažajo velik porast zakonskih razvez in s tem števila prošenj za prejemanje socialnovarstvenih pomoči, zato jo čudi, da v zborih ni večjega odziva.
Zaradi izredno nizke preživnine (kar 68,7 odstotka otrok prejema preživnino do 20 tisoč dinarjev, njihovi minimalni življenjski stroški pa znašajo skoraj 86 tisoč dinarjev) so upravičeni do teh pravic, zato naj bi se tudi preživnine usklajevale večkrat letno z obvestili, ne pa več z odločbami.
Bernarda Peček
SEJA OBČINSKEGA KOMITEJA ZKS LENDAVA
Ocene dela občinske organizacije ZK
Na seji komiteja občinske organizacije ZKS Lendava so se člani seznanili s programom ukrepov in aktivnosti za znižanje inflacije. Čeprav razprava ni bila predvidena, so vendarle opozorili na stvari, ki bistveno ne bodo pomagale iz težav, še več, te se lahko še povečajo.
Kako deluje občinska organizacija, kakšna je vsebina dela, kakšne so metode, kakšni so rezultati dela, o tem naj bi spregovorili na prihodnji seji konference občinske organizacije ZK. Oceniti bo potrebno tudi delo komiteja in njegovih organov, pa tudi delo osnovnih organizacij. Komunisti ugotavljajo, da se kongresne resolucije ne uresničujejo, zato bo potrebno sprejeti nove aktivnosti za njihovo uresničitev. Komite je sklenil, da bo seja konference ZK med 20. februarjem in 15. marcem prihodnje leto. Med časom do konference pa bo potekala javna razprava v osnovnih organizacijah.
Na seji komiteja so namesto štirih neaktivnih članov izvolili nove, namesto dosedanjega izvršnega sekretarja predsedstva občinskega komiteja, ki odhaja na novo dolžnost, pa so izmed treh kandidatov izvolili za novega izvršnega sekretarja Leona Alta iz delovne organizacije Gorenje Varstroj.	Jani D
Na ponedeljkovi seji predsedstva OK ZKS v Murski Soboti so osrednjo pozornost namenili kadrovskim pripravam na pro-gramsko-volilne seje osnovnih organizacij Zveze komunistov, ki morajo biti opravljene v letošnjem novembru oziroma decembru. O tem so predhodno razpravljali tudi člani komisije za organiziranost in razvoj ZK pri OK ZKS, ki so pregledali izvajanje rokov v vseh partijskih organizacijah soboške občine. Ugotovili so, da je večina vodstev OO ZKS do predvidenega roka opravila aktivnosti in evidentirala komuniste za najodgovornejše funkcije v svojem okolju. Ker so se z
ZASEDANJE ZBOROV SO LJUTOMER
O čem naj odloča delegat?
V kratkem vmesnem dvogovoru med zasedanjem zbora združenega dela SO Ljutomer sem mimogrede prišepnil predsedniku Izvršnega sveta SO Ljutomer Ozvaldu Tučiču skoraj ogorčeno vprašanje: »Kaj pa je vendar z delegati iz združenega dela, saj sploh ne razpravljajo — pa še za pomembna vprašanja gre.« Odgovor je bil kratek in lakoničen: »O čem pa naj razpravljajo, saj skoraj o ničemer več ne odločajo!«
In res je bila na zboru združenega dela zgolj telovadna seja z dviganjem rok in potrjevanjem predlaganih stališč, kot da delegatov ne bi moralo zanimati poročilo o izvajanju letošnjih naložbenih programov v občini Ljutomer ali o družbeni skrbi za ostarele občane.
Na seji zbora krajevnih skupnosti je bilo živahneje, saj so obravnavali tudi poročilo o opravljenih hidromelioracijskih delih in problematiki pri nadaljnjem izvajanju sprejetih programov. Delegati so bili glasni predvsem pri sprejemanju dokumentov o melioracijah na območju Kozarice—Virja, saj so morali sprejeti odlok po enofaznem postopku, brez temeljite razprave v bazi in s premalo strokovne razlage. Pa tudi ti delegati so v celoti podprli ponujena stališča in sklepe. Na družbenopolitičnem zboru pa je bilo tokrat vroče, saj so (tudi na dveh drugih zborih) precej razpravljali o poročilu o socialnovarstveni problematiki borcev NOV. Po mnenju nekaterih je poročilo preveč enostransko in na trenutke celo žaljivo za nekatere soci-alnozdravstvene ustanove.
Skratka —za to sejo zborov SO Ljutomer bi lahko zapisali, da je bila takšna, kot večina drugih v zadnjem času, saj so delegati odločali o že odločenem.
Dušan Loparnik
Sejo družbenopolitičnega zbora so popestrili s krajšo slovesnostjo, saj so Julki Bezjak iz Ljutomera izročili visoko državno odlikovanje — red zaslug za narod s srebrno zvezdo. S tem odlikovanjem ji je predsedstvo SFRJ izreklo priznanje za dolgoletno delo na socialno-humanitarnem in kulturnem področju. Odlikovanje ji je v imenu predsedstva SFRJ vročil Matija Sever, predsednik SO Ljutomer.
Murska Sobota
O resoluciji za prihodnje leto
Že ocena stanja ob prehodu v leto 1988 kaže, da v soboški občini letos ne bodo uresničili usmeritev in z resolucijo načrtovanih materialnih okvirov razvoja. Odstopanja so vidna tako pri družbenem proizvodu kot pri industrijski in kmetijski proizvodnji, pridružujejo pa se tudi zaposlovanje in produktivnost dela. Le z izvozom naj bi dosegli predvideno 6-odstotno rast, medtem ko so vse oblike porabe realno nižje kot leto prej. Kljub dokaj obsežnim in jasno začrtanim .ciljem, predvsem glede preustroja gospodarstva, uvajanja novih programov in združevanja sredstev za naložbe, v občini ni zaznati premikov. Zaradi skromnih naložbenih vlaganj, ki niso omogočila večje produktivne zaposlenosti in odprave relativno visoke brezposelnosti, kakor tudi težave pri oskrbi industrije s surovinami in reprodukcijskim materialom, so tudi zaostali za načrtovano 3,5-ddstotno rastjo industrijske proizvodnje. In če
njihovimi imeni strinjali tudi člani predsedstva OK ZKS, je tako prižgana zelena luč za nadaljevanje kadrovskega postopka v OO ZK.
V razpravi so opozorili tudi na pomanjkljivosti, pri čemer so omenili predvsem 6 osnovnih organizacij, večinoma iz krajevnih skupnosti, ki sploh niso seznanjene z rokovnikom in pri njih ni mogoče govoriti o kakršnikoli aktivnosti. To so OO ZK v krajevnih skupnostih Martjanci, Bratonci in Dokležovje ter v delovnih organizacijah Elektro in Zvezda in v sekretariatu za občo upravo. Poleg tega so na terenu predvidene tudi nekatere organi-
k temu prištejemo še težave kmetijstva zaradi neurja s točo, ki je poškodovalo precej pridelkov, zastoje v gradnji gospodarske infrastrukture in posledice novega obračunskega sistema, ki so jih posebej občutili v družbenih dejavnostih, je upravičena zaskrbljenost članov soboškega izvršnega sveta, kako bo možno v prihodnjem letu uresničiti ključne cilje. Ti pa so povečanje obsega proizvodnje na osnovi kakovostnih dejavnikov gospodarjenja, pospeševanje proizvodnje hrane z višjim vrednotenjem domačih surovin, večja naložbena aktivnost, krepitev izvozne naravnanosti ter povečanje akumulacije in reproduktivne sposobnosti soboškega gospodarstva.
Zato je umestno navesti vsaj nekaj osnovnih poudarkov s seje izvršnega sveta v Murski Soboti, ko so razpravljali o delovnem gradivu za pripravo resolucije o družbenoekonomskem razvoju občine v-letu 1988. V združenem delu ni kakih večjih ambicij za vlaganje sredstev; s katerimi bi lahko odprli nova delovna mesta in s tem dvignili število zaposlenih. Tudi kme-tijci bi morali slej ali prej priti na dan s konkretnejšimi programi, ne pa, da že nekaj časa samo govorimo o možnostih razvoja sadjarstva na Goričkem. Nesprejemljivo je, da nekatere organizacije, navedli so tozd Proizvodnja kremenčevega peska Puconci, že vrsto let zapisujejo enake programe naložb. Na takšno prakso ni možno pristajati v nedogled. Omenili so tudi delovna kolektiva Platane in Bliska, ki sta se znašla v velikih težavah in kjer brez zagotovljenega programa del ter konkurenčnosti na trgu, kjer se razmere poslabšujejo, ni možno računati na prihodnost.
 tudi tokrat so to problematiko povezali s perečo kadrovsko in štipendijsko politiko, strinjali pa so se tudi z nujnostjo racionalizacije del v sisih materialne proizvodnje in družbenih dejavnosti. Skratka — ostaja še veliko odprtih vprašanj, zapisanih v delovnem gradivu občinske resolucije za leto 1988, o katerih se bodo izrekli tudi delegati zborov skupščine občine.
Milan Jerše
zacijske spremembe. Vse OO ZK, ki doslej niso opravile svojih dolžnosti, so na seji predsedstva OK ZKS opozorili na spoštovanje statutarnih določil in odgovornosti pri kadrovskih pripravah. Po potrebi bodo v te aktivnosti vključili tudi člane OK ZKS. Dogovorjeno je, da bo celodnevni seminar za nova vodstva OO ZK 17. decembra. Na njem bodo obravnavah štiri teme: Aktualne družbenopolitične razmere, ZK in različni idejni tokovi, vodenje sestanka in medsebojni odnosi.
V nadaljevanju seje so med drugim govorili o političnih izhodiščih protiinflacijskega programa, ki ni naletel na ugoden odmev, ker po mnenju razpra-vljalcev ne zagotavlja odpravljanja inflacije. Podprli so tudi kandidaturo Vlada Kereca za novega podpredsednika soboškega izvršnega sveta, odgovornega za družbene dejavnosti, in Zdenke Vidovič za predsednico komiteja za družbeno planiranje in družbenoekonomski razvoj občine Murska Sobota.
Milan Jerše
Večje prispevne stopnje
Financiranje družbenih dejavnosti poteka v letošnjem letu pod vplivom intervencijskega zakona, kar povzroča pogosto spreminjanje prispevnih stopenj v samoupravnih interesnih skupnostih. Kljub usmeritvam iz letošnje republiške resolucije, da bi vse oblike končne porabe ohranile lanski delež v dohodku, jih je zvezni intervencijski zakon obvezal, da že med letom, ob ugotavljanju presežkov ali primanjkljajev, zvišujejo oziroma znižujejo prispevne stopnje. S tem problemom se ubadajo tudi v soboški občini, kjer so v začetku leta določili prispevne stopnje za financiranje družbenih dejavnosti, vendar ni bilo nikoli dovolj denarja za dovoljen obseg financiranja posameznih samoupravnih interesnih skupnosti.
Upoštevajoč zvezni intervencijski zakon bi po oceni lahko v soboški občini zbrali nekaj nad 18 milijard 773 milijonov dinarjev za potrebe družbenih dejavnosti, kar je za 115 odstotkov več kot prejšnje leto. Največji delež gre za potrebe socialne varnosti občanov (porodno varstvo, otroški dodatek in vse vrste drugih socialnovarstvenih pomoči) čez 3,27 milijarde dinarjev ali za 136,5 odstotka več kot v letu 1986. Tako ostane za zagotavljanje drugih programov, kot so osebni dohodki in materialni stroški izvajalskih organizacij, le 111 odstotkov več sredstev kot leto prej.
Pri tem pa v soboški občini ugotavljajo, da so v devetih mesecih letošnjega leta zbrali le 63 namesto 75, odstotkov potrebnih finančnih sredstev. Tako namreč kažejo podatki, na katere so precej vplivala določila zveznega intervencijskega zakona in znižane prispevne stopnje v maju. Zaradi pomanjkanja denarja in v skladu z oceno rasti mase bruto osebnih dohodkov v občini za letos (120 odstotkov), so v strokovnih službah samoupravnih interesnih skupnosti pripravili predlog zvišanja prispevnih stopenj za november in december. S tem predlogom je seznanjen tudi izvršni svet, ki je poslal dopis v organizacije združenega dela. Tako bodo od 1. novembra za otroško varstvo plačevali 1,86 odstotka višjo prispevno stopnjo iz bruto osebnih dohodkov, pri izobraževalni skupnosti bo to povijanje znašalo 0,98 odstotka, pri kulturni 0,13, pri telesnokulturni 0,22, pri socialnem skrbstvu 0,86, pri zdravstveni skupnosti bo obremenitev bruto osebnega dohodka nižja za 0,36 odstotka, prispevna stopnja iz dohodka pa bo višja za 1,37 odstotka. Tudi prispevna stopnja za zaposlovanje bo iz dohodka višja za 0,29 odstotka. Dogovorjeno je, da bo izvršni svet že 15. decembra ocenil priliv teh sredstev, in če bodo presežki, se bo odločil tudi za znižanje prispevnih stopenj.
Milan Jerše
VESTNIK, 5. NOVEMBRA 1987
STRAN 3
aktualno doma in po svetu
M
Med večdnevnim obiskom jugoslovanske državne delegacije v nekaterih latinskoameriških državah, je predsednik predsedstva SFRJ Lazar Mojsov v osrednjem parku v mehiškem Ciudad Mexicu odkril impozanten spomenik Josipu Brozu Titu.

Prevlada hitrih in odločnih ukrepov
Sporočilo o prihodu posebnih zveznih enot milice na Kosovo, je prišlo v tujini na prve strani časopisov. Odmev je neverjetno velik in to je tudi razumljivo, saj v Jugoslaviji nismo bili vajeni tovrstnih sporočil. Prav zaradi odmeva v tujini je Tanjug že naslednjega dne sporočil, da na odločitev predsedstva Jugoslavije, da na Kosovo pošlje odred miličnikov, ni vplival noben konkreten dogodek, pač pa grozi nevarnost nadaljnih konfliktov in poslabšanja zapletenega položaja na Kosovu.
Sporočilo o odredu miličnikov je prišlo dan po seji pokrajinskega komiteja zveze komunistov Kosova, na kateri so izključili šest uglednih politikov s pojasnilom, da so posredno krivi za razraščanje albanskega nacionalizma in separatizma. Le nekaj dni
Že aprila so vedeli
Republiški sekretariat za notranje zadeve BiH je že sredi aprila odkril, da je sozd Agrokomerc v zadnjem lanskem četrtletju prek svoje interne banke izdal za več kot 110 milijard dinarjev menic in s tem za 60 milijard dinarjev presegel svoj kratkoročni kreditni potencial. Hamdija Pozderac je takrat kot član predsedstva SFRJ odločno nastopil proti RSZN. O informaciji sekretariata za notranje zadeve je 19. aprila razpravljalo predsedstvo BiH, prav tako pa tudi o pismu, ki so ga — sedaj se je izvedelo, da na pobudo H. Poz-derca — napisali vodilni ljudje družbenopolitičnih organizacij V. Kladuše in v katerem so se na dolgo razpisali o razvoju Agrokomerca, njegovem pomenu za državo in o vlogi Fikreta Abdiča. Obtožili so varnostno službo, ki da »zlorablja« svoja pooblastila in s svojim ravnanjem škoduje Agrokomercu.
Prejšnji teden so odkrili celo vrsto poneverb in zlorab službenega položaja. Gre.za preko milijon dolarjev in za velike dinarske zneske.
En sam volilni glas
Nedavne deželne volitve na avstrijskem Gradiščanskem so dale takšen rezultat: socialistom je za absolutno večino v parlamentu manjkal en sam glas, ljudska in svobodnjaška stranka pa sta lahko dosegli večino le z dogovorom o koaliciji. Zato je bilo že ves čas jasno, da bo novi deželni glavar Gradiščanske, Fery Sauerzopf, iz vrst ljudske stranke. Na tajnih volitvah prejšnji petek pa je nekdo od poslancev deželnega zbora, ki je bil sicer izvoljen na listi ljudske stranke oziroma svobodnjakov, volil Hansa Supotza, socialističnega kandidata za deželnega glavarja. Tako je Sipotz nepričakovana postal glavar.
Jugoslovani
To trditev je pred dnevi izrekel belgijski notranji minister Joseph Michel. V intervjuju za revijo Exclusif je potem na trditev, da so to rasistična stališča, odgovoril, da Arabcev, Maročanov, Turkov in Jugoslovanov ne more
Simpozij o manjšinah
V okviru slovesnosti ob avstrijskem državnem prazniku (26. oktobru) je bil na Dunaju mednarodni simpozij o položaju manjšin. Budimpeštanski profesor Csaba Kiss, ki je na simpoziju govoril o vlogi kulture in literature pri razvoju in ohranitvi narodnostnih manjšin, je med drugim dejal, da je obravnavanje madžarske narodne skupnosti v Sloveniji vsem državam lahko za zgled, direktor slovenske gimnazije v Celovcu dr. Reginald Vospernik pa je trdil, da je slovenska narodnostna skupnost v Avstriji deležna le delne zaščite, gradiščanski Hrvati pa nobene.




pred tem so bile v Prištini in drugih krajih burne demonstracije žensk zaradi nespretne izjave dolgoletnega politika Fadile Hoxhe, da so lahkotne ženske od drugod, ne pa Albanke. Tudi bojkot pouka srednješolcev ni preprosta zadeva, posebno zato ne, ker so pri vseh dosedanjih nemirih, posebno pri tistih leta 1981, porivali v antijugoslovan-ske demonstracije prav mladino. Torej, nekaj se vendar dogaja in zato je predsedstvo sodilo, da velja iz preventivnih razlogov poslati na Kosovo poseben odred.
Toda kljub temu ukrep preseneča in to predvsem zaradi javnega tako rekoč dramatičnega sporočila, ki ni imelo nobenega drugega namena, kot opozoriti javnost na morebitno zaostreva-nje na Kosovu, opozoriti Albance na Kosovu, da gre zares in
- »barbari«
imenovati'drugače kot barbare. »To so ljudje, ki prihajajo od daleč in nimajo nič skupnega z našo civilizacijo. Preti nam nevarnost, da doživimo enako usodo kot rimsko cesarstvo, ki so ga uničili barbari«, je dejal minister.
hkrati povedati, da je problem Kosova jugoslovanski, ne pa samo 'srbsko-albanški. S prisotnostjo zvezne milice so posredno izrazili nekakšno nezaupnico kosovski milici-, ki je bila že nekajkrat kritizirana, da ni dovolj uspešna pri zatiranju separatističnega in nacionalističnega gibanja. Ne nazadnje sodi ukrep v sklop hitrih in trdnih odločitev. Znano je, da so v Jugoslaviji deljena mnenja o postopkih za razrešitev nakopičenih protislovij na Kosovu. Vsekakor je na moči pridobila tista struja, ki zagovarja hitre in' odločne ukrepe, s političnega prizorišča pa se je morala umakniti struja, ki je dokazovala, da je mogoče razrešiti zapleten kosovski problem počasi in potrpežljivo.
o 	•		.	-	,  ,	tvu-c, uu j« mui z/3 na nem način a ivuim ncnunnun uupirnaitm
n vsej tej zadevi pa ne bi bilo |jj ukrepanjem predvsem umiva roke, češ mi delamo, od koristnosti dela nncloti na K	.	.	...	....
odveč poslati na Kosovo zvezne
inšpektorje in zvezne sodnike
, *	. -	,	sumu uejsivo, au nince ne ver ame, aa je mogoče tnjtacio
kar ustava ne dovoljuje da bi v M ustaviti na tak način, saj že zdaj predvidevajo, da bo prihodnje leto kali zatrli nespoštovanje normal-	-   	r J
nih državljanskih dolžnosti, kot je plačevanje najemnine, elektri- -
čnega toka, vode, registracija, av-tomobilov in ne nazadnje riaro-
‘“V------.	Pravijo sicer, da človeka rešuje optimizem in da je marksizem
c?'?,e za . '° m televizijo. la a pozitivni futurizem, v nasprotju s poplavo črnega futurizma ne samo oblika pasivne rezistence in ne-  —	•		 -
spoštovanja osnovnih pravil državljanskega vedenja je prav tako nevarna, kot pritiski na Srbe in Črnogorce.
»SVETA KRAVA« DVANAJSTERICE
Krize v zahodnoevropski dvanajsterici, reševanje problemov, ki so zanje značilni, nezmožnost ministrov, da se jih lotijo dovolj energično in, kot posledica vsega tega, še globlji problemi — vse to so fenomeni, ki se v EGS pojavljajo malodane ciklično in jih je skorajda mogoče tudi časovno predvideti. Tako tudi zdaj, ko se v dvanajsterici z maksimalnim zagonom lotevajo posegov v kontroverzno kmetijsko politiko.
Kar zadeva kmetijsko politiko oziroma reformo edine resnične skupne strategije zahodnoevropske integracije, ki jo vsa ta leta, odkar obstaja, drago plačuje, še nova formula imenuje proračunski stabilizatorji«, ki naj bi povezali reševanje kmetijske in proračunske politike. To je samo ob sebi že tako tesno povezano, saj požira dvanajsterična »sveta krava«, kot pogosto imenujejo skupno kmetijsko strategijo, vsako leto dobri dve tretjini skupne blagajne. Že preprosta logika zadošča za ugotovitev, da so veliki stroški za kmetijsko politiko glavni krivci za velikanski primanjkljaj, ki se odpira tudi letos v dvanajsteričnim proračunu in ki ga je v konkretnih številkah mogoče opredeliti takole: za letos je predsednik Evropske komisije Jacques Delors predlagal, da bi članice prispevale v blagajno 41 milijard ecujev (1,15 ameriškega dolarja je 1 ecu), od tega pa naj bi pospeševanju proizvodnje, subvencijam, ki naj bi pokrile razliko med tujimi nižjimi cenami, to je tistimi na svetovnem trgu in višjimi domačimi, monetarnim kompenzacijskim zneskom in še čemu, kar sodi med inštrumente kmetijske politike, torej letos namenili 27 milijard ecujevc iz skupne blagajne. Zanimivo je in zelo zgovorno, ko gre za dokaze
(Proti)inflacijski
program
Te dni smo slišali govornika na televiziji, da so imeli v hrvaških republiških krogih čez sedemdeset pripomb na skupno nekaj čez 130 členov protiinflacijskega programa, ki ga je pripravil zis. Tako večinsko nesoglašanje v pripravah usklajevanja stališč republik in pokrajin ustvarja dvom, da bi namreč lahko tudi ta protiinflacijski program deloval inflacijsko, saj ne kaže prizadevanj, da bi ta gordijski vozel presekali, temveč prizadevanje, da naj bi položaj občanov in našega gospodarstva ublaževali, kolikor se da, torej prenašali naše sedanje težave na prihodnje generacije, češ da so se prejšnje generacije preža-dolževale zelo dolgo, pa torej ne gre pričakovati, da bo vse vrnila ena sama generacija.
Zgodba bo zelo zanimiva, saj se bo nagnila h koncu šele proti koncu leta, ker vemo, da vsak tak način sporazumevanja traja navadno pol leta, in je že pravi čudež, če se bo to s protiinflacijskim programom lahko zgodilo v polovici tega običajnega časa.
Ker pa se je Agrokomerčeva zgodba dogajala ob dosedanjih protiinflacijskih programih in stabilizacijskih dolgoročnih programih, da o drugem niti ne govorimo, ekonomisti dvomijo, da bo s tem novim stabilizacijskim programom kaj boljše — najbrž bodo naši iznajdljivejši iznašli še neodkrit način dodelitve sredstev oziroma gospodarjenja s tujo akumulacijo, ko so dosedanje potegavščine s tujo akumulacijo izven dežele in v sami deželi že toliko znane, da jih niti odkrivati več ni treba.
Vsem nam se zdi vsak tak novi program nekakšno krpanje stare karoserije gospodarjenja, in to v pričakovanju, da bo na ta način nastalo nekaj novega, čeprav se že dodobra zavedamo, da nam nikakršno krpanje ne pomaga, saj je nove razsežnosti življenja mogoče ustvariti na povsem novih temeljih, ki pa jih ni treba zoževati od temeljev, ki so postavljeni s programom ZKJ in ki jih najbolj ilustrativno zaznavamo v Cankarjevi povesti o hlapcu Jerneju in njegovi pravici. ki ponazarja pravo vsebino osvobajanja dela.
Ze v preteklosti smo se mnogokrat srečali s poskusi, da bi nastajajoče probleme premostili s spreminjanjem ustave do takšnih podrobnosti, da bi bilo na enem mestu odgovorjeno na vse praktične postopke, vendar smo s tem dosegli samo povečanje besedila Ustave.
Upanje, da se življenje lahko spreminja s spreminjanjem napisanega v temeljnem in drugih zakonih, nas torej pušča v lagodnem čakanju na to. kaj še pride na tem in takih področjih, kar je navsezadnje videti tudi v vsebini protiinflacijskega programa, ki ni pravilo ravnanja za zdaj takoj, temveč za potem. Za kako dolgo potem, lahko šele ugibamo, kajti tudi z ustavnimi spremembami bo veliko preglavic,veliko modrovanj, iskanja dlake v jajcu, ugibanja o tem, ali je bila prej kokoš ali pa jajce . ..
Pomeni, da uspešnejše gospodarjenje pravzaprav ni toliko odvi-
sno od papirjev. ki opredeljujejo to ali ono ali to in ono, kolikor je od-
visno od resnične opredeljenosti za osvobajanje dela, kar pomeni, da Q je mogoče tudi na podlagi že zastarelih zakonov in morebiti tudi za-s starelih ustav (?) delovati optimalno komunistično, ne samo z naj-cc boljšimi namerami, temveč tudi z najboljšimi učinki. Tako so končno pl komunisti vselej delovali, pa naj je bilo tako ravnanje še tako nevar-no ali tvegano.
O Kaže, da si tudi zis na neki način s svojim nenehnim papirnatim
CQ drugih pa je odvisno, ali bo naše delo končno uspešno ali pa ne.
- Že samo dejstvo, da nihče ne verjame, da je mogoče inflacijo
čez 200-odstotna. postavlja vprašanje: kaj pravzaprav storiti v takšnem jutri? Ali se ne bo tedaj pojavljalo novo prizadevanje po nadaljnjem odlaganju sedanjih bremen za prenašanje na jutri, torej v prihodnost. in kakšna politika je pravzaprav to?!
v književnosti, vendar to najbrž ne opravičuje taktike popuščanja v
tekmi, ki zahteva skrajno nepopustljivost.
Viktor Širec
V ŽARIŠČU DOGODKOV
$
o neučinkovitosti in kontrapro-duktivnosti kmetijske politike, ki se je v dolgih letih svojega obstoja izrodila do lastnega nasprotja, da se vse bolj kopičijo velike količine živil, s katerimi v skupnosti ne vedo, kaj bi. Stroški, ki jih v integraciji namenjajo kmetijski politiki, se zdijo vsem previsoki: od komisarjev do ministrskega sveta in članic, ki jih ministri v svetu zastopajo. Ne glede na konsenz, ko gre za mnenje, da je v kmetijsko reformo treba končno globoko poseči, pa ni dogovora, ki bi v ta namen predvideval tudi konkretne akcije. Tudi zadnja sestanka zunanjih in kmetijskih ministrov v Luksemburgu nista odgovorila na to vprašanje in tako se bo začarana spirala težav v dvanajsterici nadaljevala najverjetneje do decembra, ko se bodo v Kobenhavnu sešli voditelji držav in vlad.
Kakšno izhodišče bodo imeli?
Komisija je v začetku leta predlagala zunanji okvir, ki gaje pozneje dopolnila s konkretnimi predlogi, da bi se reforme v kmetijski politiki lotili s trojno kombinacijo. Omejili naj bi proizvodnjo v kmetijstvu, znižali cene, o katerih se vsako leto dogovarjajo v okviru tako imenovanega »zelenega maratona« in postavili strožja pravila za odkup pre
sežkov hrane, ki jo proizvajajo kmetje v državah članicah. Za nekatere pridelke bi to pomenilo vzpostavitev ravnotežja med ponudbo in povpraševanjem, skratka, boljše delovanje tržnih zakonitosti, dejansko pa bi se s tem zmanjšali tudi stroški za kmetijstvo.
Toda po drugi strani je jasno, da reformatorski predlogi Evropske komisije ne bi imeli za posledico tako daljnosežnih učinkov, kot je denimo vzpostavitev svobodnega trga za ves kmetijski sektor, pa tudi dosegi vseh predlaganih reform v kmetijstvu bi bili, kot menijo nekateri v stekleni palači Berlaymont (sedež komisije), veliko krajši, kot bi si bilo želeti. Skeptičnost gre ponekod celo tako daleč, da navajajo tele ugovore: predlogi reform bodo — če jih bodo končno sprejeli ministri — pomagali stabilizirati stroške za kmetijstvo v vseh njegovih glavnih sektorjih, vendar to še ne pomeni, da jih bodo tudi zreducirali in da bodo hkrati zmanjšali tudi stroške za kmetijsko politiko v celoti. Slednje je namreč dvanajsterična pobožna želja že vrsto let, odkar sredstva v blagajni niti približno ne dohitevajo apetitov kmetijske politike. Vse, kar lahko v tem trenutku dosežejo — pa še za to bo treba veliko dobre volje pri vseh članicah — je stabiliziranje kmetijskih stroškov, ki iz leta v leto nezadržno naraščajo. Skratka, reforme naj bi dosegle, da bi računi za kmetijsko politiko postali v prihodnjih letih predvidljivi, in sicer v realnem obsegu.
globus
WASHINGTON - Po mnenju ameriškega ministra za energijo bo Iran najverjetneje pocenil svojo nafto, da bi tako nadoknadil izgube, ki jih je povzročila prepoved iranske nafte v ZDA. Prepoved uvoza je prejšnji teden razglasil predsednik Reagan.
BRUSELJ — Komisija evropske skupnosti je podprla sklep petih članic, da do leta 1992 zgradijo severnoevropsko omrežje hitrih železnic. Vlak, ki bi vozil s hitrostjo 300 kilometrov na uro, naj bi povezoval Pariz, London, Amsterdam, Bruselj in Kbln. Gradnja železnice bo stala blizu 8 milijard dolarjev.
NEW YORK - Najnovejša raziskava ameriškega javnega mnenja, ki so jo izvedli po borzni krizi, je pokazala, da kar 60 odstotkov Američanov meni, da se gospodarski položaj v državi slabša, 43 odstotkov anketiranih Američanov pa je prepričanih; da so ZDA tik pred hudo gospodarsko krizo.
TOKIO — Tudi japonska vlada razmišlja o morebitni prepovedi uvoza nafte iz Irana. Med razvitimi državami je Japonska največji kupec iranske nafte.
RIM — Svetovna organizacija držav pridelovalk vina je Ljubljano priznala za enega od 133 »mest vina«. Čeprav je naša država ustanovna članica te organizacije od leta 1924, je bila šele zdaj deležna prvega največjega priznanja.
MOSKVA — V centralnem komiteju KPSZ in njegovem politbiroju se je razvnel oster spor okoli vprašanja, ali resnost in hitrost v izvajanju reform ustreza temu, kar je sklenil kongres KPSZ. Prvi sekretar moskovskega komiteja KP Boris Jelcin je ostro kritiziral mlačnost v izvajanju perestrojke in zagrozil z odstopom, ki pa ga niso sprejeli.
KIJEV — Metropolit Kijeva in Galicije Filaret je pred dnevi izjavil, da razmere za prihod papeža v Sovjetsko zvezo še niso dozorele. Papežev obisk v SZ so povezovali s tisočletnico pokristjanjevanja kijevske Rusije, ki jo bodo slavili prihodnje leto.
globus
Predvidljivost je v danem trenutku več kot nujna, stroški skladiščenja presežkov hrane — če upoštevamo le to vrsto stroškov — dosegajo astronomsko raven in nič čudnega ni, če se srečuje skupnost letos z največjo finančno krizo v svoji zgdlSbvini. V jeziku številk bi to argumentirali takole: stroški »konservacije« velikanskih'količin pridelanih živil, ki jih v skupnosti ne morejo niti porabiti niti prodati na tujem trgu, so lani dosegli skorajda neverjetnih milijon 400 tisoč ecujev. A tu gre le za stroške skladiščenja, stroški in izgube, ki jih ima dvanajsterica s presežki masla, denimo, ki ga pošilja kot pomoč, ali pa s predelavo vina v alkohol, transportom, ki vse to spremlja, in še s celo kopico podobnih opravil, dvignejo ves znesek do višine več milijard ecujev.
Račun ni neverjeten, če upoštevamo, da skladiščijo v EGS — tako navaja zadnje poročilo Evropske komisije — od 12 do 15 milijonov ton žit vsako leto. Drugi podatek govori o 200 tisoč tonah mleka v prahu, o 200 do 300 tisoč tonah masla, sto tisoč tonah govejega mesa, manjših jezerih olivnega olja itn. Skratka, skrajna meja, ko naj bi v dvanajsterici resno in globoko zarezali v svojo kmetijsko strategijo, je že davno dosežena.
(po GV)
STRAN 2
VESTNIK, 5. NOVEMBRA 1987
Kadrovske priprave ZK na volilne seje
-POBUDA SLOVENSKE GOSPODARSKE ZBORNICE
Ščuko v ribnik s
Gospodarski osebki pri nas se obnašajo vse preveč samozadovoljno, v današnjih časih tudi vdano apatično, od nikoder ni prave pobude za boljše, kakovostnejše delo. Prav slednje — kakovost namreč — naj bi bila ščuka v ribniku s krapi, ki jih bo prisilila k živahnosti in s tem posredno k večji prodornosti.
Republiška gospodarska zbornica je že pred dvema letoma pripravila gradivo o pomenu kakovosti za vsako gospodarstvo. Pa ne le kakovosti izdelkov, pač pa tudi samega dela. Lani so pri tej inštituciji ustanovili svet za kakovost, ki naj bi skrbel za prebujanje tovrstne zavesti predvsem pri najodgovornejših (od direktorja navzdol) v vsakem ozdu. Prejšnji teden je bila na obisku v Murski Soboti Zdenka Jurančič, sekretarka omenjenega sveta, da bi tudi pomurskemu združenem delu razložila pomen skrbi za kakovost, kar je eno temeljnih izhodišč za uspešen izvoz, ki ga že dlje časa poudarjamo kot temelj prema-
Izredno
nizka akumulacija
povzroča
SEJA ZBOROV SKUPŠČINE OBČINE GORNJA RADGONA
Delegati gostje Radenske
14. seja zborov skupščine radgonske občine se je razlikovala od prejšnjih tako glede mesta kot časa trajanja — namesto v Domu gasilcev in civilne zaščite v Gornji Radgoni, kjer je večina sej, so se delegati zbrali v dvorani hotela Radin, kar je izvajanje načrtovanega, da bodo seje skupščinskih zborov tudi v delovnih organizacijah. Tako je generalni direktor Radenske Herbert Šefer uvodoma pozdravil vse zbrane in jih seznanil s poslovanjem Radenske in z največjimi težavami, s katerimi se morajo ubadati. Po končanem zasedanju so si delegati ogledali še obrate Radenske v Boračevi. Petkova seja (30. oktobra) pa je bila izjemna tudi zaradi tega, ker se je končala pred trinajsto uro (nekaj prejšnjih sej je bilo zelo dolgih), na njej pa ni bilo večjih razprav ali delegatskih vprašanj. Upamo, da vse to ni bilo povezano še z enim dogodkom tistega dne, za katerega so mnogi dobili lična vabila.
preglavice
Obsežne vsebinske spremembe v obračunskem sistemu so močno vplivale tudi na finančne rezultate poslovanja v soboški občini. Sistem revalorizacije namreč spreminja možnosti za reprodukcijo in zaostruje razmerja v delitvi dohodka. Delež akumulacije v dohodku se znatno znižuje ob hitri rasti obveznosti iz dohodka. Tako je ob delitvi družbenega proizvoda zaradi vseh oblik porabe ostalo za akumulacijo in amortizacijo zelo malo denarja, kar spravlja soboško gospodarstvo v dokajšnje zagate. Zaradi visoke inflacije in učinkov novega obračunskega sistema so stroški poslovanja nad pričakovanimi, razmerje med celotnim prihodkom in porabljenimi sredstvi pa se poslabšuje, saj je rast slednjih celo višja za en odstotek.
Ob vsem tem pa v soboški občini najbolj zaskrbljuje izredno nizka rast akumulacije, saj je bilo brez vsakršne akumulacije že 18 organizacij združenega dela.
Na ta način se seveda zmanjšujejo možnosti za razširjeno reprodukcijo, ki jo venomer postavljamo v ospredje. Poleg tega akumulacija močno zaostaja za rastjo dohodka in ne zagotavlja reso-lucijsko načrtovane materialne krepitve združenega dela. Zato je razumljivo; da je soboški izvršni svet vsem gospodarskim organizacijam priporočil, da rast akumulacije obdržijo vsaj na lanskoletni ravni. Poleg tega je treba omeniti hitrejše gibanje skupne porabe od rasti primerljivega dohodka, kar pa ni usklajeno z re-solucijskimi določili. Zato ni odveč vnovična zahteva za povečanje akumulacije in reproduktivne sposobnosti soboškega gospodarstva ter njegove ekonomičnosti in rentabilnosti poslovanja, s čimer bo možno ustvariti razmere za hitrejši gospodarski razvoj.
M. Jerše
ISKRA SERVIS LJUBLJANA, Rožna dolina c. IX/6 a
Objavlja
prosto delovno, mesto za nedoločen čas za potrebe servisa v Murski Soboti: serviserja za servisiranje gospodinjskih aparatov in električnega orodja.
Pogoji:
— IV. stop, izobrazbe — elektromehanik
— 6 mesecev delovnih izkušenj
— opravljen vozniški izpit kategorije B
— 2-mesečno poskusno delo
— delo v delavnici in na terenu
Kandidati, ki bodo izpolnjevali pogoje, bodo opravljali strokovni preskus znanja.
Kandidati naj prošnje z dokazili pošljejo v 8 dneh od dneva objave na naslov: ISKRA SERVIS, SERVIS MURSKA SOBOTA, LENDAVSKA 5.
govanja sedanjih gospodarskih zdrah. Izvršilni odbor medobčinske gospodarske zbornice za Pomurje je pobudo sprejel in v bližnji prihodnosti bodo verjetno organizirali enodnevno konferenco o kakovosti — za zdaj se še niso odločili, če za vso regijsko gospodarstvo, ali pa kakšno od panog, kjer je pomanjkanje kakovosti eden osrednjih problemov. V poštev bi prišli na primer lesarji ali kovinskopredelovalna industrija. Vsi kolektivi, ki bodo sodelovali na konferenci, se bodo morali obvezati, da sestavijo pisen program za izboljšanje kakovosti, česar v pomurskem združenem delu še ni.
Nedvomno koristni pobudi
Najbolj natrpan dnevni red sta imela,zbcr združenega dela in zbor krajevnih skupnosti, saj so delegati sprejemali predloge odlokov o spremembah in dopolnitvah odloka o ureditvi cestnega prometa v občini, o javnem redu in miru, o ureditvenem načrtu za melioracijska območja Dragotinci — Kocjan ter Spodnji Ivanjci —Spodnja Ščavnica, o spremembi katastrske meje med katastrskima občinama Bolehne-čici in Drakovci ter Slaptinci, o spremembah in dopolnitvah odloka o vzdrževanju in uporabi javnih poti v občini ter o službi komunalnega nadzora. Osnutek odloka o zimski službi bo v razpravi še trideset dni, v zboru krajevnih skupnosti pa se je že sedaj slišalo nasprotovanje predlaganemu financiranju zimske službe ter pripomba, da bi morali o tem odloku razpravljati že prej, ne pa na pragu zime. Pričakovali smo, da bo vsaj nekaj razprave o poročilu o obrambnih pripravah v občini — s poudarkom na družbeni samozaščiti in narodni zaščiti. Kljub izzivanju poročevalcev, predvsem Janka Kralja, ki je poudaril, da v občini ne morejo biti zadovoljni z družbeno samozaščito, ni bilo odziva delegatov. Med drugim je dejal: »Družbena samozaščita je področje, ki ga moramo vsi izvajati, to ni splošna ljudska obramba, ampak je to odnos do vseh naših družbenih dobrin, do družbene lastnine, do preteklosti in prihodnosti ... V občini je skrajni čas, da dosežemo boljše delovne odnose in disciplino. Če nimamo v delovnih organizacijah visoko razvite tehnologije, bi morali vsaj skrbeti za kakovost izdelkov. Še vedno je veliko reklamacij, tu pa je pomemben subjektivni dejavnik, prav tako se ne moremo pohvaliti z akumulacijo, preveriti bi morali ekonomsko trženje, zunanja predstavništva, prav tako v občini ni pravega informiranja, delovne discipline, vratarsko-ču-vajske službe itd. Ob vsem tem se lahko vprašamo, če bi z boljšo tehnologijo res imeli tudi boljšo proizvodnjo ...?«
krapi!
je mogoče oporekati zgolj v eni smeri, in to je bilo tudi slišati na izvršilnem odboru MGZ. Predsednik Ljubljanske banke-Pomurske banke Janez Lanš-čak ih Murin direktor Božo Kuharič sta si bila edina, da je kakovost tista sestavina uspešnega poslovanja, ki mora biti enostavno vgrajena v zavest in ravnanje vseh poslovodnih delavcev, tudi ozdov v celoti. Zato je vsako »vcepljanje« skrbi za kakovost od zunaj (v tem primeru gospodarskih zbornic) umetno početje, ki je v normalnem, trženjskem in odprtem gospodarskem sistemu odveč. Teoretično je to gotovo res, vse kaj drugega pa je jugoslovanska praksa. Zato je tudi tovrstna ščuka republiške GZ v ribnik krapov slovenskega gospodarstva (s častnimi izjemami) zelo dobrodošla.
Bojan Peček
Delegati so se razgovorili šele o poročilih o izvajanju preživninskega varstva in samoupravnega sporazuma o uresničevanju socialnovarstvenih pravic v radgonski občini. V zboru krajevnih skupnosti so sprejeli sklepe, ki se nanašajo predvsem na Center za socialno delo, in sicer, da ta do konca meseca pripravi načrt postopnega prehajanja na enotno evidenco vseh upravičencev, ki prejemajo socialnovarstveno pomoč. Izvršni svet SO bo v kratkem pripravil pregled vseh brezposelnih v radgonski občini, komisije v krajevnih skupnostih naj bi zares objektivno ocenjevale položaj upravičencev, medtem ko naj bi strokovne službe Zavoda za zaposlovanje pripravile predlog skrajšanja postopka za pridobitev štipendije (štipendisti radgonske in ljutomerske občine po dva meseca in več ne prejmejo štipendije za tekoče šolsko leto).
' Center za socialno delo v Gornji Radgoni je v letu 1987 opravljal zadeve za 422 otrok in 14 odraslih, upravičencev do preživnin. Zanimiva je tudi pripomba sodnice Majde Bakan-Šiftar, da imajo na sodišču prav »katastrofalne podatke«, saj opažajo velik porast zakonskih razvez in s tem števila prošenj za prejemanje socialnovarstvenih pomoči, zato jo čudi, da v zborih ni večjega odziva.
Zaradi izredno nizke preživnine (kar 68,7 odstotka otrok prejema preživnino do 20 tisoč dinarjev, njihovi minimalni življenjski stroški pa znašajo skoraj 86 tisoč dinarjev) so upravičeni do teh pravic, zato naj bi se tudi preživnine usklajevale večkrat letno z obvestili, ne pa več z odločbami.
Bernarda Peček
SEJA OBČINSKEGA KOMITEJA ZKS LENDAVA
Ocene dela občinske organizacije ZK
Na seji komiteja občinske organizacije ZKS Lendava so se člani seznanili s programom ukrepov in aktivnosti za znižanje inflacije. Čeprav razprava ni bila predvidena, so vendarle opozorili na stvari, ki bistveno ne bodo pomagale iz težav, še več, te se lahko še povečajo.
Kako deluje občinska organizacija, kakšna je vsebina dela, kakšne so metode, kakšni so rezultati dela, o tem naj bi spregovorili na prihodnji seji konference občinske organizacije ZK. Oceniti bo potrebno tudi delo komiteja in njegovih organov, pa tudi delo osnovnih organizacij. Komunisti ugotavljajo, da se kongresne resolucije ne uresničujejo, zato bo potrebno sprejeti nove aktivnosti za njihovo uresničitev. Komite je sklenil, da bo seja konference ZK med 20. februarjem in 15. marcem prihodnje leto. Med časom do konference pa bo potekala javna razprava v osnovnih organizacijah.
Na seji komiteja so namesto štirih neaktivnih članov izvolili nove, namesto dosedanjega izvršnega sekretarja predsedstva občinskega komiteja, ki odhaja na novo dolžnost, pa so izmed treh kandidatov izvolili za novega izvršnega sekretarja Leona Alta iz delovne organizacije Gorenje Varstroj.	Jani D
Na ponedeljkovi seji predsedstva OK ZKS v Murski Soboti so osrednjo pozornost namenili kadrovskim pripravam na pro-gramsko-volilne seje osnovnih organizacij Zveze komunistov, ki morajo biti opravljene v letošnjem novembru oziroma decembru. O tem so predhodno razpravljali tudi člani komisije za organiziranost in razvoj ZK pri OK ZKS, ki so pregledali izvajanje rokov v vseh partijskih organizacijah soboške občine. Ugotovili so, da je večina vodstev OO ZKS do predvidenega roka opravila aktivnosti in evidentirala komuniste za najodgovornejše funkcije v svojem okolju. Ker so se z
ZASEDANJE ZBOROV SO LJUTOMER
O čem naj odloča delegat?
V kratkem vmesnem dvogovoru med zasedanjem zbora združenega dela SO Ljutomer sem mimogrede prišepnil predsedniku Izvršnega sveta SO Ljutomer Ozvaldu Tučiču skoraj ogorčeno vprašanje: »Kaj pa je vendar z delegati iz združenega dela, saj sploh ne razpravljajo — pa še za pomembna vprašanja gre.« Odgovor je bil kratek in lakoničen: »O čem pa naj razpravljajo, saj skoraj o ničemer več ne odločajo!«
In res je bila na zboru združenega dela zgolj telovadna seja z dviganjem rok in potrjevanjem predlaganih stališč, kot da delegatov ne bi moralo zanimati poročilo o izvajanju letošnjih naložbenih programov v občini Ljutomer ali o družbeni skrbi za ostarele občane.
Na seji zbora krajevnih skupnosti je bilo živahneje, saj so obravnavali tudi poročilo o opravljenih hidromelioracijskih delih in problematiki pri nadaljnjem izvajanju sprejetih programov. Delegati so bili glasni predvsem pri sprejemanju dokumentov o melioracijah na območju Kozarice—Virja, saj so morali sprejeti odlok po enofaznem postopku, brez temeljite razprave v bazi in s premalo strokovne razlage. Pa tudi ti delegati so v celoti podprli ponujena stališča in sklepe. Na družbenopolitičnem zboru pa je bilo tokrat vroče, saj so (tudi na dveh drugih zborih) precej razpravljali o poročilu o socialnovarstveni problematiki borcev NOV. Po mnenju nekaterih je poročilo preveč enostransko in na trenutke celo žaljivo za nekatere soci-alnozdravstvene ustanove.
Skratka — za to sejo zborov SO Ljutomer bi lahko zapisali, da je bila takšna, kot večina drugih v zadnjem času, saj so delegati odločali o že odločenem.
Dušan Loparnik
Sejo družbenopolitičnega zbora so popestrili s krajšo slovesnostjo, saj so Julki Bezjak iz Ljutomera izročili visoko državno odlikovanje — red zaslug za narod s srebrno zvezdo. S tem odlikovanjem ji je predsedstvo SFRJ izreklo priznanje za dolgoletno delo na socialno-humanitarnem in kulturnem področju. Odlikovanje ji je v imenu predsedstva SFRJ vročil Matija Sever, predsednik SO Ljutomer.
Murska Sobota
O resoluciji za prihodnje leto
Že ocena stanja ob prehodu v leto 1988 kaže, da v soboški občini letos ne bodo uresničili usmeritev in z resolucijo načrtovanih materialnih okvirov razvoja. Odstopanja so vidna tako pri družbenem proizvodu kot pri industrijski in kmetijski proizvodnji, pridružujejo pa se tudi zaposlovanje in produktivnost dela. Le z izvozom naj bi dosegli predvideno 6-odstotno rast, medtem ko so vse oblike porabe realno nižje kot leto prej. Kljub dokaj obsežnim in jasno začrtanim ciljem, predvsem glede preustroja gospodarstva, uvajanja novih programov in združevanja sredstev za naložbe, v občini ni zaznati premikov. Zaradi skromnih naložbenih vlaganj, ki niso omogočila večje produktivne zaposlenosti in odprave relativno visoke brezposelnosti, kakor tudi težave pri oskrbi industrije s surovinami in reprodukcijskim materialom, so tudi zaostali za načrtovano 3,5-6dstotno rastjo industrijske proizvodnje. In če
njihovimi imeni strinjali tudi člani predsedstva OK ZKS, je tako prižgana zelena luč za nadaljevanje kadrovskega postopka v OO ZK.
V razpravi so opozorili tudi na pomanjkljivosti, pri čemer so omenili predvsem 6 osnovnih organizacij, večinoma iz krajevnih skupnosti, ki sploh niso seznanjene z rokovnikom in pri njih ni mogoče govoriti o kakršnikoli aktivnosti. To so OO ZK v krajevnih skupnostih Martjanci, Bratonci in Dokležovje ter v delovnih organizacijah Elektro in Zvezda in v sekretariatu za občo upravo. Poleg tega so na terenu predvidene tudi nekatere organi-
k temu prištejemo še težave kmetijstva zaradi neurja s točo, ki je poškodovalo precej pridelkov, zastoje v gradnji gospodarske infrastrukture in posledice novega obračunskega sistema, ki so jih posebej občutili v družbenih dejavnostih, je upravičena zaskrbljenost članov soboškega izvršnega sveta, kako bo možno v prihodnjem letu uresničiti ključne cilje. Ti pa so povečanje obsega proizvodnje na osnovi kakovostnih dejavnikov gospodarjenja, pospeševanje proizvodnje hrane z višjim vrednotenjem domačih surovin, večja naložbena aktivnost, krepitev izvozne naravnanosti ter povečanje akumulacije in reproduktivne sposobnosti soboškega gospodarstva.
Zato je umestno navesti vsaj nekaj osnovnih poudarkov s seje izvršnega sveta v Murski Soboti, ko so razpravljali o delovnem gradivu za pripravo resolucije o družbenoekonomskem razvoju občine v-letu 1988. V združenem delu ni kakih večjih ambicij za vlaganje sredstev; s katerimi bi lahko odprli nova delovna mesta in s tem dvignili število zaposlenih. Tudi kme-tijci bi morali slej ali prej priti na dan s konkretnejšimi programi, ne pa, da že nekaj časa samo govorimo o možnostih razvoja sadjarstva na Goričkem. Nesprejemljivo je, da nekatere organizacije, navedli so tozd Proizvodnja kremenčevega peska Puconci, že vrsto let zapisujejo enake programe naložb. Na takšno prakso ni možno pristajati v nedogled. Omenili so tudi delovna kolektiva Platane in Bliska, ki sta se znašla v velikih težavah in kjer brez zagotovljenega programa de! ter konkurenčnosti na trgu, kjer se razmere poslabšujejo, ni možno računati na prihodnost.
 tudi tokrat so to problematiko povezali s perečo kadrovsko in štipendijsko politiko, strinjali pa so se tudi z nujnostjo racionalizacije del v sisih materialne proizvodnje in družbenih dejavnosti. Skratka — ostaja še veliko odprtih vprašanj, zapisanih v delovnem gradivu občinske resolucije za leto 1988, o katerih se bodo izrekli tudi delegati zborov skupščine občine.
Milan Jerše
zacijske spremembe. Vse OO ZK, ki doslej niso opravile svojih dolžnosti, so na seji predsedstva OK ZKS opozorili na spoštovanje statutarnih določil in odgovornosti pri kadrovskih pripravah. Po potrebi bodo v te aktivnosti vključili tudi člane OK ZKS. Dogovorjeno je, da bo celodnevni seminar za nova vodstva OO ZK 17. decembra. Na njem bodo obravnavali štiri teme: Aktualne družbenopolitične razmere, ZK in različni idejni tokovi, vodenje sestanka in medsebojni odnosi.
V nadaljevanju seje so med drugim govorili o političnih izhodiščih protiinflacijskega programa, ki ni naletel na ugoden odmev, ker po mnenju razpra-vljalcev ne zagotavlja odpravljanja inflacije. Podprli so tudi kandidaturo Vlada Kereca za novega podpredsednika soboškega izvršnega sveta, odgovornega za družbene dejavnosti, in Zdenke Vidovič za predsednico komiteja za družbeno planiranje in družbenoekonomski razvoj občine Murska Sobota.
Milan Jerše
Večje prispevne stopnje
Financiranje družbenih dejavnosti poteka v letošnjem letu pod vplivom intervencijskega zakona, kar povzroča pogosto spreminjanje prispevnih stopenj v samoupravnih interesnih skupnostih. Kljub usmeritvam iz letošnje republiške resolucije, da bi vse oblike končne porabe ohranile lanski delež v dohodku, jih je zvezni intervencijski zakon obvezal, da že med letom, ob ugotavljanju presežkov ali primanjkljajev, zvišujejo oziroma znižujejo prispevne stopnje. S tem problemom se ubadajo tudi v soboški občini, kjer so v začetku leta določili prispevne stopnje za financiranje družbenih dejavnosti, vendar ni bilo nikoli dovolj denarja za dovoljen obseg financiranja posameznih samoupravnih interesnih skupnosti.
Upoštevajoč zvezni intervencijski zakon bi po oceni lahko v soboški občini zbrali nekaj nad 18 milijard 773 milijonov dinarjev za potrebe družbenih dejavnosti, kar je za 115 odstotkov več kot prejšnje leto. Največji delež gre za potrebe socialne varnosti občanov (porodno varstvo, otroški dodatek in vse vrste drugih socialnovarstvenih pomoči) čez 3,27 milijarde dinarjev ali za 136,5 odstotka več kot v letu 1986. Tako ostane za zagotavljanje drugih programov, kot so osebni dohodki in materialni stroški izvajalskih organizacij, le 111 odstotkov več sredstev kot leto prej.
Pri tem pa v soboški občini ugotavljajo, da so v devetih mesecih letošnjega leta zbrali le 63 namesto 75. odstotkov potrebnih finančnih sredstev. Tako namreč kažejo podatki, na katere so precej vplivala določila zveznega intervencijskega zakona in znižane prispevne stopnje v maju. Zaradi pomanjkanja denarja in v skladu z oceno rasti mase bruto osebnih dohodkov v občini za letos (120 odstotkov), so v strokovnih službah samoupravnih interesnih skupnosti pripravili predlog zvišanja prispevnih stopenj za november in december. S tem predlogom je seznanjen tudi izvršni svet, ki je poslal dopis v organizacije združenega dela. Tako bodo od L novembra za otroško varstvo plačevali 1,86 odstotka višjo prispevno stopnjo iz bruto osebnih dohodkov, pri izobraževalni skupnosti bo to povišanje znašalo 0,98 odstotka, pri kulturni 0,13, pri telesnokultumi 0,22, pri socialnem skrbstvu 0,86, pri zdravstveni skupnosti bo obremenitev bruto osebnega dohodka nižja za 0,36 odstotka, prispevna stopnja iz dohodka pa bo višja za 1,37 odstotka. Tudi prispevna stopnja za zaposlovanje bo iz dohodka višja za 0,29 odstotka. Dogovorjeno je, da bo izvršni svet že 15. decembra ocenil priliv teh sredstev, in če bodo presežki, se bo odločil tudi za znižanje prispevnih stopenj.
Milan Jerše
VESTNIK, 5. NOVEMBRA 1987
STRAN 3
Blagor inovatorjem - in kaj potem?
Povprečnost vedno tehta prav, le tehtnica in uteži so napačne.
(Anselm Feuerbach)
Z nekaj iskrenosti in veliko simbolike so te dni spet »spodbujali inovacijsko dejavnost«. Z drugimi besedami: inovatorjem so delili priznanja in nagrade. Za zgled bomo vzeli občino Gornja Radgona, kjer se — zlasti v občinski raziskovalni skupnosti — že nekaj let trudijo, da bi posameznike ali skupine, ki skušajo biti drzni, pogumni, celo predrzni, zaverovani v zapoved popolnosti in prežeti z željo, da ustvarijo kaj novega in boljšega, vsaj simbolično nagradili. Podjetni v Švici
Ob tem, ko preletimo seznam 14 posameznikov in treh skupin, ki so dobili nagrade (od 10 do 180 tisočakov), ter 32 posameznikov, ki so jim dodelili pisna priznanja, nam roji po glavi izviren Večerov podlistek Podjetni v Švici, ki smo ga pred kratkim že omenjali. Sprašujemo se, koliko našim inovatorskim duhovom uspeva, da pri svojem delu združujejo izredno natančnost, optimalno kakovost in neusahljivo delovno zagnanost. V kolikšni meri so sposobni, da sprejemajo neuspehe in se veselijo tveganja? V podlistku beremo: »Pionirji so lahko tudi besni. Vsekakor so težavni, pogosto skrajneži, fanatični, strogi, energični, špartanski, nepotrpežljivi in sitni. Hkrati pa ljubeznivi, velikodušni, polni razumevanja in veseli.«
Pri nagradah in priznanjih že po tradiciji prevladujejo inovatorji iz treh podjetij: Avto-radgone, Gorenja Elrad in Radenske. Jakob Jurkovič iz tozda Proizvodnja v Avtoradgoni je »rekorder«, kar zadeva višino nagrade: 180 tisoč dinarjev, visoko je tudi Branko Šavel iz istega tozda s 111 tisočaki. Njuna sodelavca Marjana Potrča in Draga Graha so odpravili s 75 tisoč dinarji. Med nagrajenci za inovatorske dosežke v letu 1986 v občini Gornja Radgona je Franc Kozar edini iz tozda Mesoizdelki Kmetijskega kombinata. Vračamo se k omenjenemu podlistku z vprašanjem, kaj vse so oz. česa še niso pogruntali naši nagrajenci, predvsem pa, če so sploh motivirani za pionirske podvige. Izjemen dosežek — navajamo ga izključno kot redko zanimivost — je sladoled prodorne švicarske firme Mdvenpick. Njeni gastronomi so namreč kljub svarilom fetišistov kalorij ustvarili tako rekoč nespodobno dober, bogat, kremast, »erotični sladoled, vreden kalorijskega greha«. Movenpickove-ga sladoleda naj ne bi uživali le v ustih, temveč tudi z očmi. Tako se je rodila zamisel z vidnimi dodatki, z »aromami za ugrizniti«. Danes uživajo Md-venpickov sladoled tudi v ZR Nemčiji, Avstriji, Franciji, Beneluksu, Angliji, Irski, Norveški, Japonski in Saudovi Arabiji. Licenčni pogodbi sta sklenjeni za Finsko in Švedsko. Mimogrede: tudi pomursko gospodarstvo se lahko pohvali z nekaj izbranimi živilskimi (mesnimi, mlečnimi in podobnimi) posebnostmi, vrednimi »kalorijskega greha«, ki jih uživajo marsikje po svetu. Saj vemo približno, za katere posebnosti gre!
V pionirskem (podjetnem, inovativnem) gospodarjenju je kot pri elektriki: kjer so stiki, so tudi napetosti! In napetosti nujno vodijo k sporom.
Jože Štuhec, Nežika Kaučič in Milka Seger, Janez Stariha, Branko Domajnko, Alojz Sla-nič, Peter Pintarič, Jože Potočnik, Avgust Bratkovič in Konrad Breznik so prejemniki nagrad iz Gorenja Elrad; trije iz tozda Proizvodnja anten in kablov, ostali — razen slednjega, ki je iz skupnih služb — iz tozda Proizvodnja elektronike in' elektromehanike. Na spisku
inovacije
nagrajencev je tudi tokrat Anton Nepužlan iz Radenskine Mineralne vode, ki je bil leto poprej razglašen za Inovatorja leta radgonske občine. Iz Radenskine tovarne polnilne opreme so dobili nagrade Janez Žnidarič in Stanko Strniša ter skupina Janko Mesarič, Edi Gorinšek in Josip Rački.
Jasno je, da so imenovani avtorji izključno koristnih predlogov in tehničnih izboljšav, da pa ne gre za odkritja ali izume oz. patente in licence. Vseeno jih ne smemo podcenjevati, kajti izračuni kažejo, da prihranki (gospodarska korist), do katerih je s tem prišlo, niso zanemarljivi. Ne pozabimo namreč, da je tehnična izboljšava vsaka racionalizacija dela, ki nastane z uporabo znanih tehničnih sredstev in tehnoloških postopkov v vseh fazah delovnega procesa, s katero se dosega povečanje produktivnosti dela, izboljšanje kakovosti izdelkov, prihranek materiala, prihranek energije, boljše izkoriščanje strojev, izboljšanje varstva in napredek človekovega okolja in podobno. Sorodna opredelitev velja za koristen predlog.
Navedli smo že, da je 32 posameznih inovatorjev iz radgonske občine za doseženo v letu 1986 prejelo priznanja. Hkrati so za leto 1987 razglasili inovatorja in mentorja leta. Prvi naziv (in 200 tisočakov) je dobil orodjar Ludvik Matis iz tozda Proizvodnja anten in kablov v Gorenju Elrad za desetletno delo na inovacijskem področju, saj je s svojimi predlogi pri združevanju tehnoloških operacij in racionalizaciji materialov podjetju prihranil znatna sredstva. Naziv mentor leta 1987 v občini Gornja Radgona (in sto tisočakov) pa si je prislužil Branko Beznec, predmetni učitelj fizike in tehnične vzgoje na radgonski osnovni šoli Jože Kerenčič za večletno dejavno ukvarjanje z mladimi tehniki, za širitev tehnične in inventivne miselnosti med osnovnošolci ter za mentorstvo učiteljem tehnične vzgoje po osnovnih šolah radgonske, občine.
Enominutni vodja na delu
Tak je naslov podlistka, ki je oktobra izhajal v dnevniku Delo in ponuja ključ do uspešnega vodenja — seveda skozi očala razvitega sveta. Pisca Kenneth Blanchard in Robert Lorber govorita o bistrem mladeniču, ki se je dobro naučil treh skrivnosti: postavljal je enominutne cilje, delil je enominutne pohvale in delil je enominutne graje. »Večina organizacij porabi ves svoj čas za iskanje novega koncepta vodenja in zelo malo časa za to, da bi sledila tistemu, za katerega je ravno usposobila svoje vodje«, je samo ena od resnic, ki jih naniza zgodba v več nadaljevanjih, za nas in naše razmere dovolj izzivalna in aktualna.
Branko Žunec
----LENDAVA
NOVE OBLIKE
SODELOVANJA
Že več kot 10 let traja sodelovanje 13 občin Slovenije in Hrvaške na različnih področjih. Vanj je vključena tudi občina Lendava. V začetku se je to sodelovanje omejilo le na družbenopolitične organizacije, pozneje so se vključili gasilci in kulturna društva. Da bi bilo.to sodelovanje še pestrejše, v Lendavi predlagajo nekaj novosti, ki jih je že obravnaval koordinacijski odbor, ki pripravlja program sodelovanja za vsako leto. Kaj predlagajo v Lendavi? V prihodnje naj bi se sestajali delavci iz enakih panog gospodarstva, saj bi tako lahko pobliže spoznavali težave v svojih podjetjih. Tako naj bi se sestali sindikalni delavci tekstilne in usnjarsko predelovalne industrije. Ker so vanj vključeni tudi mladi v Lendavi, predlagajo, da bi vsako leto ustanovili mladinski delovni tabor v občini, ki je prirediteljica srečanja. Da bi bilo vsakoletno srečanje občin pestrejše, se bodo vanj vključili tudi delavci-športniki. V Lendavi predlagajo, naj bi bila srečanja množičnejša, srečevali pa naj bi se delavci iirne le vodstva.	Jani D.
KAKO SO KUHALI BOGRAČ PRIMORCI, LJUBLJANČANI, DOLENJCI IN GORENJCI
Tisoč in en recept za dober bograč
Vsak Prekmurec ve, da je za pripravo dobrega bograča najpomembnejše: veliko čebule, govedina ali divjačina, krompir in ostra paprika ali feferon. Od tu naprej pa je vse odvisno od posameznika, ali ima raje bolj močno ali ne, bo dodal to ali ono začimbo, vino ali konjak ... Kdor ga velikokrat pripravlja, ve, kaj mora dodati prej in kaj nazadnje, da dobi jed pravi okus in barvo. To pa po navadi ostane tudi njegova skrivnost. Čeprav bi mu ves čas gledali pod prste, ne bi znali sami skuhati takega kot on.
Na 35. gostinsko-turističnem zboru v Radencih smo imeli priložnost gledati pod prste dvanajstim kuharskim mojstrom iz vse Slovenije, tudi spraševali smo jih, pa vseeno dvomimo, da so-nam povedali pravi recept. Pravzaprav pravega recepta za bograč ni, saj ga niti v Prekmurju ne pripravljamo enako, kaj šele kuharji iz Postojne ali Ljubljane. Dva dni se je na terasi restavracije Vikend trlo ljudi, gledalcev, ki so občudovali (in vohali) pripravo te okusne jedi, spodbujali in seveda čakali, da ga tudi sami poskusijo. Za 2000 dinarjev so dobili kar veliko porcijo bograča, iz katerega kotliča, so lahko izbirali sami, kruh in velik vrček piva union. Zaradi primerne cene, ali pa zaradi dišav, ki so se dva dni okrog 12. ure začele širiti po Radencih, so v kratkem času spraznili vse kotličke, pa najsi je bil bograč pripravljen tudi iz rac ali gob.
Ze Ob prijavi je moral vsak tekmovalec poslati komisiji tudi svoj recept za bograč, ko ga je pripravljal, se ga je moral držati. Receptov pa je bilo toliko, kolikor je bilo kotličev, ki so viseli na dolgem' drogu. Najpomembnejši kriterij je bil okus, ki so ga ocenili na koncu, prav tako pa so bili pomembni za pridobitev točk priprava in ureditev prostora, kurjenje, čistoča pri delu in delovna obleka ter postopek kuhanja. Večina tekmovalcev je bila moških, zmagal pa je Ivan Pšajd iz Gostišča Bohor v Rogaški Slatini. Kaj to pomeni, ne bi komentirali. Raje poglejmo, kako so ga pripravljali nekateri.
Alojzija Tomšič iz Postojnske jame že dve leti sodeluje na podobnih tekmovanjih, bograč pa se je naučila kuhati v gostinski šoli. Posebnega recepta nima, je dejala, tudi kakih skrivnosti, saj ni domačin (ti imajo menda svoje majhne skrivnosti). Uporabila je goveje in svinjsko meso, čebulo, svežo papriko, paradižnik, pa seveda začimbe: sol, poper, papriko, majaron, lovor in malo peteršilja. V njenem bograču torej
USPEŠEN JUBILEJNI 35. GOSTINSKO-TURISTIČNI ZBOR SLOVENIJE V RADENCIH
Hitri natakarji Grozda in dobri kuharji
V sredo in četrtek, 28. in 29. oktobra, je bila v Radencih prava »turistična gneča«, za katero so poskrbeli obiskovalci (predvsem gostinci) iz vse Slovenije. Vseh naj bi bilo po besedah organizatorjev okrog osem tisoč, na zboru pa jih je sodelovalo okrog tisoč. Mnogi so bili prvič v tem delu Slovenije, presenečeni nad lepoto pokrajine in ustrežljivostjo domačih gostincev.
Predsednik vseh ocenjevalnih komisij Alfred Polak je dejal, da je na splošno kakovost razstavljenih in pripravljenih jedi in pogrinjkov nekoliko višja kot na prejšnjih zborih, najbolj veseli pa so, da so se na razstavnih mizah ponovno pojavile narodne jedi. Ker je bilo. tekmovanj in razstav veliko, bomo predstavili
Iz kotlov se je kadilo, pot je tekel po obrazu in hrbtu kuharjev, ko so mešali bograč z velikimi kuhalnicami. Drugim pa, ko so ga jedli...
ni bilo nič »primorskega«, mogoče le to, da ni bil tako močno začinjen.
Pavel Štrakl je bil pravi domačin, kuhar iz hotela Radin, zato je imel tudi največ navijačev. Na pripravljalni mizi je imel dve steklenici kakovostnega vina in povedal, da moramo dati v bograč bolj kislo vino, boljše je, boljši okus ima jed. Poleg govedine in svinjine je dodal tudi divjačino, od začimb pa čebulo, česen, kumino, poper, timijan, majaron, svežo in rdečo papriko. Na koncu doda krompir, prav nazadnje pa zalije z vinom.
Med tekmovalci smo našli tudi Egona Conradija, ljubljanskega Prekmurca (generalnega direktorja Kompasa), ki ga je kuhanja bograča naučila mati. Posebno skrivnost — govedino pred kuhanjem povalja v rdeči papriki in pusti nekaj časa — mu je izdala mati madžarskega ambasadorja v Beogradu. In njegov recept: Najprej sem dal v kotliček pol kile narezanega hamburgerja, čez čas sem dodal čebulo, vsaj
Jeruzalema
le dosežke pomurskih gostincev.
V ekipnem tekmovanju gostin-sko-turističnih organizacij združenega dela, v katerem so sodelovali kuhar, slaščičar, natakar in barman, je ekipa Naravnega zdravilišča Radenci prejela srebrno plaketo (Gregor Grein in Irena Cvetko srebrno, Ana Gjer-gek zlato in Kristina Lah bronasto kolajno), srebro pa so si prislužili tudi gostinci iz Moravskih Toplic (Frančiška Kranjc, Milena Balek, Martin Maučec in Jože Špilak). Zlati plaketi sta prejeli ekipi tozda Nama in DO Mercator — gostinstvo Ljubljana.
Edino zlato, ki je ostalo v Pomurju, so pridobili gostinci tozda Jeruzalem, in to v najzahtevnejšem tekmovanju — pripravi in postrežbi novoletnega menija (kuharici Angelca Pihler in Angela Rakuša ter natakarja Branko Kolbl in Jasmina Smolkovič so vsi prejeli zlate kolajne). Na
dve kili in pol, potem sem to seveda počasi dušil, ko je bilo že na tričetrt narejeno, sem dodal na razance narezano zeleno papriko in nariban korenček — da je kasneje brez moke omaka. Potem tri kilograme govejega mesa, primešal malo paradižnikove mezge, ko je bila govedina že zmehčana, sem dodal dva kilograma svinjskega in šele nato sol, poper, lovorjev list, majaron in kumino. Ko je bilo to že skoraj kuhano, sem dodal grobo narezan krompir, ki je — pravijo nekateri — v bograču večja poslastica kot meso. Ko je bilo vse to kuhano, sem dodal narezan paradižnik in seveda, kar jaz najbolj cenim, kislo smetano, pomešano z malo paprike. Potem sem šele zalil s tremi decilitri vina.«
Drugih bogračev ni poskusil; čeprav je bil v »resni konkurenci«, pa je na koncu z veseljem ugotovil, da je imel njegov najlepšo barvo. Dušan Šiftar iz Stru-kovec ima kuhanje bograča v malem prstu,_ saj ga je že večkrat pripravljal.' Že naslednji dan se je vrnik k vojakom v Tuzlo, kjer je prav tako kuhar. Pripravljenih je imel več stvari kot drugi, če je vse to dal tudi v bograč, ne verno (mogoče je res samo zavajanje, da ne bi izvedeli skrivnosti).
Mast, čebula, meso, gobice, naribana zelena paprika, korenček, peteršilj, rožmarin, timijan, rdeča paprika, ferferon, rdeče vino in konjak (1 deciliter). To so bile sestavine njegovega.
Že iz teh nekaj receptov vidimo, da so različni, nekateri so dodajali tildi sveže jurčke ali račje meso. Ja, okusi so različni, vse jedi so bile kljub vsemu užitne in okusne.
Toda bograč je le bograč, bi dodali na koncu!
razstavi narodnih jedi so prejeli srebrno kolajno Jože Kovač iz tozda Grozd (za prekmurske koline z bujto repo, pečena rebra in kmečke pogače), Angelca Pihler iz tozda Jeruzalem (za prleško južino, krapce in kva-senice) ter Štefan Žilavec, Branko Casar in Jolanka Car iz tozda Diana za nadevano svinjsko ribico s prekmurskim nadevom in ajdovimi ocvrtki, kmečko južino in makove retaše. Na razstavi (novo leto v domači gostilni) so sodelovali tudi samostojni gostinci, zlato pa je prejela Gostilna Fride Horvat-Lovenjak Polana.
Najbolj razveseljive in spodbudne pa so naslednje zlate kolajne: kot najuspešnejša učenka jo je dobila Suzana Kukovec s Srednje šole za gostinstvo in turizem Radenci, »zlata« sobarica je Verica Korošak iz hotela Radin, na tekmovanju receptorjev pa sta bila daleč najboljša Marija Pre-muš iz Radina ter Milan Karoly iz Moravskih Toplic. Kot na mnogih prejšnjih zborih pa tudi tokrat niso razočarali natakarji iz hotela Grozd na spretnostnem tekmovanju.
Bernarda Peček
-----LENDAVA —------------------------------------------------ Delegatsko glasilo je potrebno
Delegatsko glasilo Informacije, ki ga dobivajo delegati občinske skupščine ter samoupravnih interesnih skupnosti, bo še naprej izhajalo, vendar z nekoliko spremenjeno vsebino. To je ugotovitev skupne seje sveta za informiranje pri občinski konferenci SZDL Lendava, komisije za politično informiranje pri občinskem komiteju ZKS, odbora za informiranje v sindikatih in komisije za informiranje v mladinski organizaciji.
Delegatsko glasilo Informator, ki izhaja v obeh jezikih, se je doslej uveljavilo med delegati in jim je v veliko pomoč pri odločanju. V prihodnje naj bi v glasilu objavljali tudi druge prispevke, ne le skupščinsko gradivo. V kratkem bodo podpisali družbeni dogovor o izdajanju glasila INFORMATOR, podpisali ga bodo skupščina občine, skupščine sispv in družbenopolitične organizacije. Ko bo družbeni dogovor podpisan, bo prenehal obstajati indok center občine Lendave.	, • n
ZADNJA SEJA ORGANIZACIJSKEGA ODBORA FESTIVALA BRATSTVA IN ENOTNOSTI V GORNJI RADGONI
Festivalski denar tudi za občinske potrebe
Veliko od 81 milijonov dinarjev zbranega denarja za 32. Festival bratstva in enotnosti v Gornji Radgoni, ki je bil konec maja, je bilo uporabljeno za naložbe, ki bodo radgonski občini še dolgo koristile, smo med drugim slišali na zadnji seji organizacijskega odbora, ki je bila točno pet mesecev po prireditvi — v sredo, 28. oktobra.
Oprema športnih in kulturnih društev, pomoč šolam in krajevnim skupnostim, obnova kulturnega doma, številne druge komunalne ureditve (pri tem ima veliko zaslug tudi Krajevna skupnost Gornja Radgona) in drugo so bile nujne naložbe, morali bi jih uresničiti prej ali kasneje, vendar bi bilo to že čez nekaj mesecev precej dražje. Načrtovani prihodki, 85,8 milijona dinarjev, še niso zbrani, saj svojih obvez v višini 2,5 milijona še niso poravnali udeleženci festivala iz Bosanskega Samca, Nikšiča, Prištine in Trebinja, 850 tisočakov manjka sredstev iz propagande, milijon pa jim po obljubah še dolguje RK SZDL. Večino sredstev je zbrala radgonska občina sama, in sicer 20 milijonov s prerazporeditvijo sredstev samoupravne interesne skupnosti po zaključnem računu za leto 1986, s povišano prispevno stopnjo (0,23 odstotka) pri občinski kulturni skupnosti od januarja do junija 1987 19,7 milijona ter s prispevno stopnjo pri občinski telesno-kulturni skupnosti od januarja do julija (0,19 odstotka) 24,6 milijona dinarjev. RK SZDL je prispevala 7, Medobčinski svet ZKS za Pomurje 1,8 ter udeleženci za prehrano in prenočišča 7,7 milijona dinarjev. Med največje stroške festivala spadajo izdatki za celotno propagando (kar je obvezno po samoupravnem sporazumu, zato naj bi tega v prihodnje spremenili) v višni 10,3 milijone, otvoritveno in sklepno slovestnost ter kulturni program, 10,5 milijona. Tudi tu radgonska mladina predlaga, da bi v kulturnem programu v prihodnje sodelovali le gostitelji, ne pa vsa mesta, s tem pa bi se zmanjšalo tudi število udeležencev. Stroški prehrane in prenočišča udeležencev so skupno znašali 16,8 milijona, ureditev radgonskega športnega centra 6,8 milijona (brez številnih ur prostovoljnega dela bi bili še višji), stroški za obiske festivalcev v krajevnih skupnostih ter glavnega in organizacijskega odbora so skupno čez 8 milijonov, strelišče za malokalibrsko puškp v Hercegovščaku je stalo 5, telovadnica in strelišče v Gornji Radgoni 3,7, sofinanciranje oblek za mladinska pevska zbora Jože Kerenčič in Ivan Nemec-Vojko ter za ženski pevski zbor Svoboda 3,5 milijona ter stroški vodičev čez 500 tisoč dinarjev. Za dejavnost občinske konference ZSMS Gornja Radgona je ostalo 2,5 milijona dinarjev, prav tako pa so na zadnji seji organizacijskega odbora sprejeli sklep, da bo mladinska organizacija prejela tudi sredstva, ki naj bi jih še poslali dolžniki (uporabili bi jih za udeležbo na 33. festivalu).
Večina članov glavnega odbora Festivala bratstva in enotnosti že nekaj let ugotavlja, da so stroški preveliko breme občinskemu gospodarstvu, ki mora festival organizirati. Prav tako je čedalje težje zbrati potreben denar za udeležence. Zato bodo radgonski mladinci na prvi seji glavnega odbora predlagali zmanjšanje števila udeležencev (namesto enega ali celo dveb avtobusov le eden ali dva avtomobila udeležencev), pa tudi spremembo vsebine festivala, ki je že preživela.
Bernarda Peček
STRAN 4
VESTNIK, 5. NOVEMBRA 1987
kmetijska panorama
Emona Commerce drži besedo
V SOBOŠKEM AGROMERKURJU
Skrb za večjo proizvodnjo in boljši dohodek
Na zadnjem zboru delavcev Agroplod v Ljutomeru 31. marca letos, torej tik pred referendumom o odcepitvi tozda iz delovne organizacije, so najvišji vodilni iz sozda Emona in DO Emona Commerce še enkrat predstavili svoj razvojni program, ki naj bi bil protiutež razvojnemu programu delovne organizacije Krka, h kateri naj bi se (če bi referendum uspel) pripojili delavci Agroploda. Takratni razvojni program je predvideval naslednje: izdelavo dietetičnih tablic, najrazličnejših solatnih prelivov, tolčenje in pakiranje lupinastega sadja (orehov, lešnikov .. .), sodelovanje z Eto iz Kamnika, Emono Globusom z DO Krka (najem skladiščnih prostorov) rn številne druge naloge, vključno s tem, da bo do konca letošnjega leta v tozdu zaposlenih 80 delavcev.
Že takrat so v vodstvu tozda in občine Ljutomer močno dvomili o uresničitvi tega razvojnega programa, in to glede na izkušnje. DO Emona Commerce je namreč že večkrat obljubljala širokopotezne in manj širokopotezne načrte, a jih ni nikoli uresničila.
Namestnik predsednika poslovodnega odbora sozda Emona, tov. Molan je takrat dejal: »Mi (takrat navzoči vodilni Emone op. p.) smo jamstvo,*da bo to, kar smo sprejeli (razvojni program tozd Agroplod op. p.), tudi izvedeno. Programi so takšni, da bodo stabilizirali tozd in mu omogočali razvoj. Doslej se ni zgodilo, da bi kateri del sistema Emone propadel . . .«
To se je dogajalo 31. marca letos. Takrat so v Emoni Com-
mercu tudi prikrili tozdovo izgubo, ki še do danes ni uradno niti pokrita niti priznana ali zanikana. Tozd je ob polletju izgubo sicer zmanjšal, a je še vedno bila. To je bil razlog, da so naredili predsanacijski program, ki naj bi tozd potegnil iz težavnega položaja. A glej ga zlomka — ta predsanacijski program je močno okleščen, v njem ni besede o solatnih prelivih, o dietetičnih izdelkih, o sodelovanju z nekaterimi delov-, nimi organizacijami (predvsem Krko), o novih zaposlitvah (danes je v tozdu zaposlenih 49 delavcev in ne kaže, da jih bodo do konca leta zaposlili kaj več, ob tem, da je po neuspelem referendumu večina strokovnjakov tozd zapustila) in še kakšne druge naloge tudi ni v njem. Od obljubljene opreme je doslej prispela le zastarela, v glavnem skoraj neuporabna, precej pa so je v predsanacij-skem programu tudi črtali.
Ne glede na napovedi, kaj se bo dogajalo po referendumu, lahko sedaj ponovno zapišemo, da sta sozd Emona in delovna organizacija Emona Commerce še enkrat snedla besedo. Dvomimo lahko, da so bile besede zagotovila tudi mišljene tako, kot so bile povedane. Še enkrat lahko zapišemo, da je delovna organizacija Emona Commerce in vodstvo le-te izkoriščalo tozd in ga namerava tudi v prihodnje. In najverjetneje, kar se lahko zgodi, je to, da bo delovna organizacija pogoltnila tozd — ga spremenila v obrat in tako dosegla tisto, kar je pravzaprav ves čas načrtovala. Res je, da bo sozd poskrbel za svoj tozd. Tako kot vedno doslej! Dušan Loparnik
Delovna organizacija Agromerkur iz Murske Sobote je prva pomurska organizacija združenega deia, ki ji je uspelo na to območje pritegniti sredstva za manj razvite. O tovrstnem načinu združevanja sredstev so v Agromerkurju začeli razmišljati lani, ko so začeli iskati tudi zainteresirane organizacije združenega dela v Pomurju in v Sloveniji. Želji, da bi s pomočjo teh sredstev zgradili farmo nesnic v Gornjih Pe-trovcih, so prisluhnili v Muri in Radenski ter v ljubljanski Velani, v objektu, ki so ga začeli graditi aprila letos, pa so zdaj že kokoši. Celotna naložba je stala 635 milijonov dinarjev, 250 milijonov dinarjev teh sredstev so združili sovlagatelji, del sredstev je prispeval Agromerkur, za preostali del pa so najeli posojilo pri banki.
Nova farma nesnic je bila zgrajena v razmeroma kratkem času, zato tudi ni prišlo do bistvenih podražitev predračunske vrednosti, v septembru in prve dni oktobra pa so v farmi že namestili jato kokoši nesnic — 22 tisoč — in ustrezno število petelinov. Že prej sojih vzredili drugje in s tem bistveno pridobili čas, saj bodo konec leta v novi farmi kokoši že nesle valilna jajca. Ko bodo kokoši nesle s polno paro, bodo dodatno pridobili 2 milijona in pol vaiilnih .jajc letno. S tem pa se bo pojavilo ozko grlo, saj sedanja valilnica v Puconcih zmore letno le 3,2 milijona enodnevnih piščancev. V Agrdmer-kurju so zato že začeli delo za razširitev valilnice v Puconcih, idejni načrti so že izdelani, z dograditvijo nove valilnice pa naj bi se valilniške zmogljivosti podvojile. Po sedanjih cenah bo vrednost te naložbe okrog 750 milijonov dinarjev, vendar bodo dokončno odločitev sprejeli šele po zaključnem računu. Vsaj polovico potrebnih sredstev morajo zagotoviti sami, pravijo v Agro-merkurju, saj so posojilni pogoji neugodni, obresti so previsoke in naložba bi ob pomanjkanju lastnih sredstev lahko postala negotova. Seveda tudi tokrat razmišljajo o podobnem združevanju sredstev kot za farmo nesnic,
Prihodnje leto zbiralnica grozdja
oglasili se bodo pri sedanjih sovlagateljih in skušali pritegniti k sodelovanju še nekatere nove.
Sicer pa vse kaže, da bodo letos v soboškem Agromerkurju dosegli ugodne poslovne rezultate. Ob polletju so komaj izplavali brez rdečih številk, ob devetih mesecih so poslovni rezultati ugodnejši, do konca leta pa bi se lahko še izboljšali, saj so se* konec septembra povečale prodajne cene piščančjega mesa. Te .se sicer zdaj oblikujejo prosto, vendar v Agromerkurju pravijo, da jih letos ne nameravajo več povečevati. Povečevanje cen namreč lahko neugodno vpliva na povpraševanje, čeprav perutni-narji zaenkrat težav s prodajo še nimajo. To meso je v primerjavi z drugimi vrstami še vedno najcenejše, zato tudi nimajo zalog. Povpraševanje po perutninskem mesu seje povečalo predvsem na domačem tržišču, zato tudi ne silijo v izvoz. Čeprav je Agromer-kurjeva klavnica registrirana za izvoz, se ta zmanjšuje, in če so še leta 1985 izvozili okrog tisoč ton mesa, so ga lani le 380, pa tudi letos te številke ne bodo bistveno presegli. Cene perutninskega mesa so na zunajih trgih izredno nizke in še naprej padajo, zato izvažajo le toliko, kot je najnujnejše.
Posebno skrb pa namenjajo v Agromerkurju večjemu ovrednotenju svojih piščancev. Ker v de-
maju je proizvodnja že stekla in zdaj raziskujejo tržišče. Prvi rezultati so ugodni, saj bi večino izdelkov lahko prodali na beograjskem tržišču, pa tudi v Sloveniji je povpraševanje po teh izdelkih, saj polovico proizvodnje prodajo doma. Razmišljajo še o raziskavi sarajevskega tržišča, kjer se možnosti prodaje ponujajo, in če se bodo stvari v tej smeri razvijale, ni izključeno, da bi v Agromerkurju sami začeli s tovrstno proizvodnjo. Vendar ima zaenkrat prednost valilnica in s predelavo bodo morali še počakati.
Posebno skrb pa zato namenjajo tudi prodaji perutninskega mesa, za kar imajo vse možnosti v obstoječi klavnici. Letos so poskusno začeli s pakiranjem kosov perutninskega mesa na pladnje in prvi rezultati so nadvse ugodni. Od začetnih 50 kilogramov tedensko na tržišču Murske Sobote je ta prodaja zdaj že narasla na tisoč kilogramov tedensko, s tem pa šo že na tržišču celega Pomurja. S to obliko bodo zatp nadaljevali, že kmalu pa se bo v trgovinah pojavila polpripravljena hrana, to. je meso, ki bo že začinjeno in pripravljeno za pečenje.
Ob skrbi za posodobitev reje in višje ovrednotenje svojih izdelkov pa v Agromerkurju seveda ne pozabljajo na vlaganja v osnovno perutninarstvo. Tačas znašajo letne zmogljivosti v perutninarstvu 6 milijonov brojler-jev oziroma 7 milijonov kilogramov perutninskega mesa, rejo pa bodo še naprej širili. V srednjeročne razvojne programe so zapisali, da bodo letno zgradili tri objekte z zmogljivostjo 14 tisoč
brojlerjev v izmeni, vendar kaže, da teh načrtov ne bodo v celoti uresničili. Zanimanje za tovrstno rejo med kooperanti namreč pada in tako so pristali zdaj le na dveh objektih letno. Posojilni pogoji so zelo neugodni, ta dejavnost v Pomurju ni vključena v prednostne programe in kmetje se zato ne odločajo za nova vlaganja. V Agromerkurju skušajo zastoj na tem področju nadomestiti tako, da kooperantu preskrbijo posojilo do višine 35 milijonov dinarjev pri hranilno-kredi-tni službi, opremo pa zagotovi delovna organizacija. Kooperant tako na osnovi združevanja dela in sredstev zagotovi objekt, Agromerkur pa opremo, ki jo kooperant odplačuje v daljšem časovnem obdobju na račun amortizacije.
Da bi bila vzreja brojlerjev dohodkovno čim bolj zanimiva in da bi zmanjšali stroške pitanja, v Agromerkurju namenjajo posebno skrb tehnologiji pitanja. V zadnjih dveh letih so na tem področju dosegli pomembne premike, saj če je bilo potrebno v letu 1985 za kilogram prirastka 2,35 kilograma krme, čas pitanja do žive teže 1,70 kilograma pa je trajal 48 dni, so zdaj čas pitanja zmanjšali na 43,2 dneva, za kilogram prirastka pa porabijo le 2,13 kilograma krme. S tem so bolje izkoriščeni tudi objekti, saj namesto 5,8 izmene zdaj spitajo letno 6,2 izmene. Za leto 1988 načrtujejo, da bodo tehnologijo pitanja še izboljšali, vendar v Agromerkurju pravijo, da so za to določene meje, rezultati pa bodo dokaj odvisni tudi od kakovosti krme.
L. Kovač
Vinogradniki lendavske re, predvsem pa izgubo časa, občine so se pred nedavnim Lendava bi potrebovala novo
mošt vozili v ljutomersko
sestali, da bi spregovorili o letošnjih problemih ob trgatvi in prodaji grozdja. Ugotovili so, da je bilo letos sicer manj čakanja pri oddaji grozdja, vendar odkup v občini še vedno ni organiziran. V vinogradih lendavske občine je v normalnih razmerah nekaj sto vagonov presežka grozdja. Vso to količino je potrebno prepeljati v Ljutomer, kar zahteva velike napo-
vinsko klet, toda to bodo gradili v ugodnejših časih.
Predstavnik Kmetijske zadruge Lendava je vinogradnike seznanil z napori, da bi zgradili zbiralnico grozdja. Ta bo zgrajena do prihodnje trgatve, saj je denar zagotovljen. Zbiralnico grozdja naj bi zgradili v Čentibi pri mlinu. Gre za objekt, v katerem bi vinogradniki oddajali grozdje, tu bi ga stiskali in
vinsko klet.
Jani D.
Na novi žagi bodo v eni izmeni letno narezali 8000 m2 oblovi-ne — predvsem gradbenega lesa listavcev
lovni organizaciji nimajo možnosti za predelavo, so se že lani začeli dogovarjati z Mesoizdelki iz Gornje Radgone o izdelavi klobas iz piščančjega mesa. Letos v
TURNIŠČE: cene pujskov
Minuli četrtek so rejci prodajali na sejmu pujskov v Turnišču 63 živali, starih od 7 do 10 tednov. Za par so zahtevali od 40.000 do 60.000 dinarjev, prodali pa so 32 pujskov, ki so tehtali povprečno od 15 do 20 kilogramov.
Čakanja več
ni!
Nove garaže in skladišče
V lendavski občini letos ni veliko naložb v kmetijstvo, le temeljna organizacija združenega dela Poljedelstvo-živinoreja Lendava gradi nove garaže in skladišče v Ginjevcu. Naložba bo stala 180 milijonov dinarjev. V sodobnem prostoru bodo garaže za kmetijske stroje, ki so bili večkrat kar na prostem ter skladišče umetnih gnojil in zaščitnih sredstev. V novih prostorih bodo pozimi stroje tudi popravljali. Podobne prostore so v preteklih letih zgradili že v Benici in Žitkovcih.	, . „
°	Jani D.
---LENDAVA
Raziskovalne naloge v kmetijstvu
V lendavski občini nima prave podobe o kmetijstvu nihče, saj se z nekaterimi problemi tudi ni nihče strokovno ukvarjal. Občinska raziskovalna skupnost se je zaradi tega odločila, da bo financirala nekaj nalog s področja kmetijstva. Gre za raziskave problematike zemljiškopo-sestnih odnosov s posebnim poudarkom na razdrobljenosti kmetijskega zemljišča v občini ter raziskave o reprodukciji domačih živali in zdravljenju jalovosti.
V lendavski občini hočejo ugotoviti, kakšno je dejansko stanje razdrobljenosti kmetijskih zemljišč in kakšni so vplivi te razdrobljenosti na bodoči razvoj kmetijstva. V ta namen želijo ugotoviti oziroma funkcionalno ovrednotiti zemljiško razdrobljenost s socialnega in ekonomskega vidika, ugotoviti proces nadaljnje drobitve kmetijstvih površin glede na gibanja aktivne kmečke delovne sile in predlagati ukrepe, kako stanje spremeniti oziroma popraviti.
V lanskem letu je bila narejena raziskovalna naloga z naslovom Patologija reprodukcije pri govedi. Pokazala je, da je v reprodukciji goveda precej motenj. Plodnostne motnje so posledica napak v vzreji in prehrani. V nadaljnje raziskave bodo vključili bakteriološki, kemični, hematološki in parazitološki laboratorij, uvedli bodo novo individualno evidenco vseh plemenic, ki jih je okoli 6000.
V prihodnjem letu bo občinska raziskovalna skupnost sofinancirala tudi raziskavo o izkoriščanju termalnih voda za kmetijsko pridelavo, zlasti vrtnin.
Nova žaga
Mačkovci, oktober — Namesto tehnološko zastarele žage v Mačkovcih z zmogljivostjo razreza 5000 m’ oblovine v letu, dni bo Gozdno gospodarstvo Murska Sobota zgradilo nadomestno žago na istem in sosednjem (1,29 hektarja) zemljišču.. ' 'TLC/ ( Nova žaga, ki jo gradi temeljna organizacija Piimarna predelava lesa — žage Lendava bo lahko letno v eni izmeni dodelala 8000 m' oblovine.
Naložba, ki jo finansirata GLG iz združenih sredstev tozdov delovne organizacije v višini 158,8 milijona in združenimi sredstvi ABC Pomurka v višini 40 milijonov, bo stala 198,8 milijona. Od tega bodo grajeni objekti, ki bodo pod streho že decembra letos, stali 166,8 milijona,' - Oprema bb stala 30 milijonov in ureditev okolice in infrastrukture 1,9 milijona.
Žago bodo predali namenu 1. maja prihodnje leto.
V letu 1985 in 86 je tozd Primarna predelava lesa — žage Lendava v obratih v Lendavi in Mačkovci dodelal 11.392 m' oblovine listavcev in iglavcev in iz omenjene količine lesa pridobil 7.165 m' rezanega lesa.
Na žagah Primarne predelave v Lendavi, Mačkovcih, Lucovi in Martjancih pa so 1986. leta razrezali 3.717 m’ različnih vrst lesa.
Tehnološko sodobnejša žaga v Mačkovcih bo zaradi boljšega izkoristka posebno še slabše in podmerne hlodovine iglavcev omogočila, da se bo rezal les, ki ga bo možno dodelati za elemente, iz njega izdelati polizdelke in izdelke, kot so ladijski podi, lesne obloge, embalaža, palete in i drugo.
Predsednik slovenske gospodarske zbornice Marko Bulc se je ob zadnjem obisku v Pomurju pogovarjal tudi s
ne. Ob sedanjih stroških pitanja bi moral kilogram mladega pitanega goveda veljati 2.300 dinarjev, kilogram pita-
Kako neurejena so cenovna razmerja v kmetijstvu, potrjujejo tudi nekateri podatki. Cene med litrom mleka in močnimi krmili so že dosegla razmerje 1:2, zaskrbljujoči pa so tudi podatki za druga področja. Denimo, na področju uslužnostnega pitanja prašičev, kjer mora kooperant za kilogram kruha pitati dnevno 35 prašičev. Vendar, kako dolgo še?
predstavniki kmetijstva, ki so ga seznanili predvsem s težavami v živinoreji. Neurejene razmere, ki so v kmetijstvu prisotne že dalj časa, se že poznajo na novih vlaganjih, saj zanimanje zanje upada, posledice pa bo najbolj občutila živinoreja. Cene v živinoreji so dosegle že takšen razkorak, da predvsem starejši rejci opuščajo živinorejo, tisti, ki so se preusmerili v živinorejo, pa razmišljajo o tem ali bodo živino vhlevljali ali
nega prašiča pa 2.000 dinarjev, če bi želeli rejci delati brez izgube. Podobno je tudi pri mleku, saj imajo pri sedanjih odkupnih cenah kmetje pri litru mleka izgubo 117 dinarjev, družbeni sektor pa celo 151 dinarjev, položaj pa se še poslabšuje. V sozdu ABC Pomurka ocenjujejo, da se bodo do konca leta stroški prireje mesečno povečevali še za 10 odstotkov, zato je nujno potrebno spremeniti odkupne cene, če ne želimo,
da bi se odkup mleka zmanjševal. V Pomurju odkup v letošnjem prvem polletju sicer še ni padel, manj mleka pa so v primerjavi z enakim lanskim obdobjem rejci oddali v septembru in oktobru.
Ker zaradi različnih pogojev na zveznem nivoju teh problemov ne bo možno rešiti čez noč, pomurski živinorejci zahtevajo, da skušamo v Sloveniji najti najustreznejše rešitve, da bi težave čim bolj omilili. Težak položaj v prireji mleka naj bi delno reševali s povečanjem cen mlečnih izdelkov, zavzemajo pa se tudi za prosto oblikovanje cen konzumnega mleka. Pa tudi premije za mleko je treba povišati in najti še dodatne vire za pokrivanje izgub v mlekarstvu, pravijo pomurski kmetijci.
L. Kovač
Sedemdesetodstotni pridelek grozdja v primerjavi z lani in nizke odkupne cene so vzrok, da bo v sode, v primerjavi z letom poprej, priteklo le 60 odstotkov mošta
V kleteh skoraj pol manj grozdja
Radgona, Kapela, Ljutomer — oktober. Kleti družbenih vinogradniških gospodarstev bodo letos ostale skoraj na pol prazne. Bolje povedano: v njih bodo uskladiščili za prek 40 odstotkov manj mošta iz grozdja letošnje trgatve. Sicer pa kleti ne bodo prazne, saj je draginja naredila svoje in je v sodih še veliko žlahtne kapljice lanskega letnika.
Vzrok za manjši odkup grozdja je količinsko manjši pridelek,
ki pa je dobre kakovosti, Sdj ju sladkorne stopnje visoke. Pridelek je na veliko hektarjih radgon-sko-kapelskih goric oklestila toča, v ljutomersko-ormoških pa je pridelek vzela gniloba. Še najbolje so jo odnesle lendavske gorice. Vinogradniki tako niso v zavidljivem položaju ob sedaj veljavnih odkupnih cenah grozdja, ki so za pozne sorte ob doseženem sladkorju 13 pri šiponih in 14 stopinj pri laškem rizlingu
Jani D.
Boris Hegeduš
V KK Radgona so letos v primerja vi z lanskim letom pridelali le 65 odstotkov, od kmetov pa so odkupili le 120 ton grozdja, kar je le 30 odstotkov lanskega odkupa. V Ljutomerčanu, je pridelek v družbenih vinogradih manjši za 30 odstotkov, od kmetov vinogradnikov pa so ga odkupili 15 vagonov oziroma le 40 odstotkov lanskih količin. V VG Kapela, kjer je pridelek prav tako le 60-odstotni od lanskega, so od zasebnikov odkupili 150 ton grozdja, kar je 50 odstotkov načrtovanega odkupa.
'	Boris Hegeduš
okoli 390 dinarjev, pač glede na sladkost. Vsaj 500 dinarjev bi morali dobiti za kilogram, so neomajni vinogradniki, in bi kletem oddali tudi več grozdja. Poleg tega pa jih še najbolj moti negotovost, kdaj bodo grozdje dobili plačano. Kot nevzdržno navajajo prakso nekaterih kleti, npr. Slovinove v Ljutomeru, kjer zaenkrat izplačujejo le 50 odsto tkov vrednosti prodanega grozdja, ostalo pa naj bi izplačali šele čez nekaj mesecev. Ob naši inflaciji se bo tako plačilo oziroma dohodek povsem izničil. Vinogradniki pa obsojajo tako izplačevanje, saj je to edini primer, da se kmetijski pridelek kmetom ne bi plačal ob prodaji. V kleti Kmetijskega kombinata Radgona bodo grozdje v celoti plačali, vendar šele konec novembra.
VESTNIK, 5. NOVEMBRA 1987
STRAN 5
KAM VODIJO POTA POMURSKEGA IN JUGOSLOVANSKEGA GOSPODARSTVA?
Lakote ni več — a tudi gradov v oblakih naj ne bo!
V kriznih časih se najpogosteje sprašujemo, kako prebroditi eno temeljnih težav, to je gospodarsko. Pomursko gospodarstvo je 33 tisoč delavcev, dodamo pa lahko še 3.500 tistih, ki jim daje kruh zasebna obrt. Da smo v regiji manj razviti, čivkajo že vrabci na strehah. In da želimo razmere izboljšati, tudi ni kakšna posebna novost. Toda kako, posebej zdaj, ko ne gre slabo samo Pomurcem, pač pa praktično vsem Jugoslovanom’ O tem so se pogovarjali pomurski gospodarski in družbenopolitični delavci s predsednikom in podpredsednikom slovenske gospodarske zbornice, Markom Bulcem in Andrejem Miklavčičem. Poleg njiju so govorili še Koloman Cigiit, predsednik pomurske GZ, Herbert Šefer iz Radenske, Jože Kolarič iz turniške Planike, Emil Zelko iz Panonije, Tibor Kuzma iz Ine Nafte in Vendel Ostrič iz lendavskega izvršnega sveta. Povedano sta priredila za objavo Bojan Peček in Ludvik Kovač.
Od gospodarjenja regije, Planike in Ine Nafte ...
CIGUT: V devetih mesecih je rast industrijske proizvodnje v Pomurju 2,8-odstotna, zaposlenosti 1,2 in produktivnosti dela 1,5-odstotna. Izvozili smo za 66,2 milijona dolarjev in uvozili za 30,8 milijona dolarjev. Na aku-mulativnost gospodarstva gotovo vplivajo izgube, ki se povečujejo.
Predvsem v Ini Nafti, kjer znašajo 5,14 milijarde dinarjev, pa tudi v Radenskinem tozdu Tovarna polnilne.opreme — 840 milijonov dinarjev. Slabša akumula-tivnost je v kovinsko- in lesnopredelovalni industriji ter v večjem delu kmetijskopredelovalnih organizacij.
Jože Kolarič, Planika
Pomurci se zavedamo, da smo tudi sami krivi za tako stanje, zato se trudimo, da razvijamo lastne nove programe, tehnologijo in kadre. Za odpiranje novih delovnih mest se dogovarjamo o združevanju akumulacije, da bi skupaj s sredstvi za skladnejši razvoj in s tujim kapitalom dosegli hitrejši razvoj. Pri teh prizadevanjih pa morajo sodelovati razvitejši deli Slovenije s celotnim zborničnim sistemom in republiškimi upravnimi organi.
BULC: Ne ekonomska politika in ne sistemske spremembe ne morejo narediti tistega, česar ne morete napraviti vi v tovarnah. Ni namreč take politike in takšnega sistema, ki bi to napravil namesto vas. Seveda pa lahko pomagata in spodbujata, zato bi rad slišal, kje ste pri tem v Pomurju?
KOLARIČ: Odpravili smo lakoto, stoletno sezonstvo in brezposelnost, predvsem agrarno. Bistveno se je spremenila zavest naših ljudi, ker so socialni problemi v glavnem odpravljeni. Danes Planika doživlja težke razmere. Pa ne zato, ker smo doma, kjer kupna moč pada, pač pa zato, ker smo globoko zarezani v svet, kjer na žalost padajo na kolena tudi veliki ekonomski sistemi. Pravkar bijemo bitko — in celotna Planika nam pri tem pomaga, saj ji ni vseeno za nas, ker smo po sestavi proizvodnje najmočnejši tozd. Adidas se zdaj ponovno vrača k nam. Pripravljeni in sposobni moramo biti delati za vsakogar. Če bo potrebno delati čevlje za astronavte, jih bomo delali. Če pa tega ne bomo mogli, bomo padli. Verjetno bomo Pomurci nasploh morali najti pot, kako se čimprej tehnološko, znanstveno in tržno vezati na večje ekonomske sisteme, ker majhni ne bomo zdržali. Zato bi bilo dobro ponovno oživiti sklad za hitrejši razvoj — pa ne toliko sklad za manj razvita območja, ampak za manj razvito ekonomsko bazo. Ker ekonomska baza v Pomurju ne bo zdržala konkurence. Mi bi želeli, da je gospodarska zbornica bolj prisotna pri vsem, kar trenutno v Pomurju iščemo.
BULC: Če vi ne boste naredili čevljev v 17 minutah, kar je danes povprečje za Adidas, ne boste uspešni. Podobno velja tudi na primer za Muro in vse finaliste za široko porabo. Ne vem pa, če je pravi predlog, da ponovno formiramo sklad (ali kakor ga že imenujemo) za manj razvite, tudi za Pomurje. Na zbornici, in v Sloveniji nasploh, se zavzemamo, in po moje je že skrajni čas, da jih ukinemo, tudi federalnega. Prek tega odtujenega sistema so se gradile katedrale in sprejemale velike investicije, za katere zdaj ne vedo, kaj z njimi. Makedoncem sem že rekel, da je sklad treba ukiniti in preiti na odnose »fabrika«: »fabrika« — slovenska in makedonska ali slovenska in črnogorska. Zato, ker ni večje pameti, kot jo ustvarijo v tovarnah: to je profitabilno in to ne. Noben minister tega ne more na
Emil Zelko, Panonija
domestiti, in bolj ko bomo oživljali ta ekonomski odnos, bolj bomo pomagali nerazvitim in manj ko ga bomo upoštevali, bolj bo to Žakelj brez dna.
KUZMA: Izguba Ine Nafte, ki je v devetih mesecih nekaj nad 5 milijard, se bo do konca leta še povečala. Predvsem zato, ker se cene naftnih derivatov ne usklajujejo vzporedno s cenami nafte na zunanjem trgu in s tečajem dinarja nasproti dolarju. Naša rafi-
Marko Bulc je bil (kot vedno) v svojih razmišljanjih odkrit. piker in kritičen. Med drugim je Pomurce (upajmo, da ne samo protokolarno in načelno) pohvalil: »Razmere pri vas so malo boljše kot je slovensko povprečje. To je lepo slišati. Ugotovitev velja tako za industrijsko rast kot kmetijstvo. Čeprav neustrezna kmetijska politika po vsej Jugoslaviji kolje živino, ste vi zaradi ljubezni do kmetijstva zdržali.«
nerija posluje z nekoliko nižjimi stroški kot druge. Večji problem pa je petrokemija, saj se v zadnjih mesecih nismo uspeli dogovoriti o tem, ali je pridobivanje metanola v tem gospodarskem prostoru potrebno ali ne. Zato nam ni uspelo doseči, da bi bila petrokemija deležna beneficirane cene plina iz slovenskega plinovoda. Mislim, da je ta plinovodni sistem edini na svetu, ki take diferenciacije ne pozna in postaja že tudi ovira, ki bremeni vso slovensko družbo. Ocenjujemo, da bo poslovanje petrokemije prihodnje leto veliko ugodnejše kot letos, če ostane ustroj cen naftnih derivatov približno tak kot zdaj. Velik problem Nafte pa je prodana rafinerija, pri kateri je ogromen negativni finančni učinek, to je približno 28 milijonov dolarjev.
BULC: Smo pred zelo jasno odločitvijo, ali naj resnično be
neficiramo ceno plina, kar imajo povsod po svetu, saj je plin reprodukcijski material za metanol in druge izdelke. Mi v slovenski zbornici to podpiramo. Če pa dogovora kljub temu ne bo, si morate sami izračunati, če z rafinerijskim dohodkom lahko pokrivate izpad v metanolu. Če ne, ga boste pač morali ukiniti. Sicer bo vse skupaj produciranje megle, in to je najslabše, kar se nam lahko zgodi. Dogovor je potreben takoj, ker čas dela proti nam. Seveda pa mora sodelovati tudi zagrebška Ina, kot je obljubila, sicer ne bo nobene rešitve in je bolje, da se potem neha medsebojna »ljubezen«.
... prek lendavske telefonije. Radenske in Panonije ...
OSTRIČ: Lendavska občina je s 4,6 telefonskega priključka na 100 prebivalcev v tem pogledu na repu. Naročniki morajo sovlagati celo za telefonske centrale, torej morajo praktično financirati vse. Ob tem pa je nelogično, da je republiški komite za promet in zveze določil, da krajevna skupnost ne more biti investitor — pa vendar ta od prvega do zadnjega dinarja daje denar za omrežje. Moti nas tudi interni pravilnik združenih ptt organizacij, po katerem dve leti razpolaga z linijami KS oziroma tisti, ki je dal denar, nato pa preidejo v last PTT. Predjagamo, da bi bila ta doba 10 let. Nadalje nas zanima, zakaj se slovenske ptt organizacije še niso združile in nakazale sredstev za manj razvite, saj je s tem prizadeta soboška PTT? In nazadnje: zakaj ni možno v strnjenih naseljih, kjer je že električno omrežje, ha te drogove priključiti še telefonskega omrežja, kar bi zadevo precej pocenilo?
BULC: Po naše je zelo prav, da je na prvem mestu interesov ptt sistemov informacijski priključek Evropi, ne pa telefon za posameznike. Vemo pa, da je tudi telefon za vsakega človeka izjemnega pomena, kot je bil včasih avto. Toda tu je treba reči: kolikor telefon stane, naj stane, in vsak, ki ga želi imeti, ga naj plača. Pri tem je popolnoma jasno: telefonska centrala je stvar ptt sistema, ne tistega, ki hoče imeti telefon. Tiste stvari o pravilnikih in drogovih pa ne poznam'— zapisal sem si in jih bomo obravnavali. Meni je bilo logično, kar ste rekli, vendar se zdaj ne morem izjasniti.
ŠEFER: Pomurci imamo izredne možnosti za nadaljnji razvoj zdraviliškega turizma. V tem trenutku je bistveno, da imamo pripravljene programe za naslednje obdobje. V teh dneh smo končali izvedbene projekte za novo fizioterapijo s spremljajočimi objekti v Moravskih Toplicah (znesek naložbe je okrog 4 milijarde), pripravlja pa se investicijski program za nov hotel, prav tako v Moravskih Toplicah, z 250 posteljami v vrednosti 1,1 milijarde. Intenzivno tudi vrtamo — iščemo termalno vodo. Zdaj v Radencih in naslednje leto še v Murski Soboti pri hotelu Diana. Projekte za razvoj pomurskega turizma torej imamo in to ni le razvoj naše delovne organizacije. Problem pa je v sedanjem deviznem sistemu, ki nam je vzel vsako možnost sovlaganja — torej to, kar je v turizmu prej obstajalo. Nerešene so še nekatere druge stvari, kot na primer infrastruktura — ceste, PTT in večnamenski objekti.
BULC: Zelo vesel sem, da ima Radenska projekte, ne pa le programe. Jasno je, da bi Radenska brez fizioterapije izgubila sedanjo raven. Pri tem pa imam eno samo sugestijo: projekt bomo realizirali le, če dobimo tujega partnerja, ki bo sofinancer. Ze zdaj ga moramo začeti intenzivno iskati. Dobro je tudi, da se izvaja vrtanje, ker je lahko Radenska z drugimi v Sloveniji pri
Protiinflacijski program (ki je ob tem nujno tudi razvojni) potrebujemo iz več razlogov. Eden najpomembnejših pa je dialog z mednarodnim denarnim skladom, ki samo na lepe besede ne bo reprogramiral posojil, kar Jugoslavija tačas nujno rabi. To pa zato, ker trenutno za odplačevanje dolgov porabimo že 46 odstotkov denarnega priliva. Če ne bo reprograma, ki bo omogočil, da ta odstotek znižamo vsaj na 25, ostalo pa porabimo za nakup opreme in reprodukcijskega materiala, razvoja ne bo.
tem med dirkalnimi konji. Če pa sami ne boste zmogli teh raziskovalnih del, bi se bilo dobro dogovoriti tudi za nekatera sredstva, ki se zbirajo pri geološkem zavodu.
ZELKO: Panonija ima že v tem trenutku za štiri milijone dolarjev skoraj sklenjenih pogodb, letos pa bomo dosegli za 2 milijona dolarjev izvoza. Kaj nas na tem področju najbolj straši? Predvsem to, da smo do kraja nestabilni v naši politiki. Ne sme se več zgoditi, da spodbuda za konvertibilni izvoz čez noč pade
za 5 odstotkov, pri tem pa te nihče ne vpraša, če boš jutri v izgubi ali ne. Po drugi strani pa združeno delo neodgovorno silimo v izvoz. Kaj pričakujemo od vas na višjih ravneh? Da se bo enkrat nehalo s tem, da stalno odvzemamo gospodarstvu. Na tem področju se bo treba zresniti ali pa od stabilizacijskega programa, ki se že zdaj ni uresničil, spet ne bo nič.
Koloman Cigiit, MGZ za Pomurje
Vender Ostrič, IS Lendava
Herbert Šefer, Radenska
... do razvojnih vprašanj in kritike programa Zisa
MIKLAVČIČ: Razvojna vprašanja so tačas po našem mnenju ključna. V Sloveniji je 80-odstot-na odpisanost sredstev, industrija pa je pretežka in jo moramo v 10 do 15 letih preusmeriti v lažjo. To pomeni industrijo z manj surovin in manj energije, z manj onesneževanja. Da ne bomo samo rezali in »švasali«, ampak delali tudi več motorjev, računalnikov in podobno. Skratka, da bo v izdelkih več znanja. Zastoj v investiranju je tačas v Sloveniji tak, da smo do tega, trenutka izvedli v tej petletki samo 20 odstotkov načrtovanih naložb — morali pa bi jih vsaj 40 odstotkov. Da bi naredili korak naprej, po moje celo ni več osrednji problem premalo denarja, ampak so to kadri. Zato se zavzemamo za maksimalno štipendiranje in usmerjanje ljudi v izobraževanje. Z obstoječimi in dodatnimi oblikami začnimo z odločnejšo
vzgojo vrhunskih kadrov na področju tehnologije, financ, mednarodnega prava, marketinga, ker brez tega ne bo stika z najzahtevnejšimi svetovnimi trgi.
BULC: Na izvršilnem odboru zbornice smo se o protiinflacijskem programu vlade izjasnili kot prva inštitucija v Sloveniji. Na 13. kongresu se gotovo nismo opredelili za socializem v revščini, pač pa za socializem materialno in duhovno bogatih ljudi. To pa jasno pomeni diferenciacijo, zato moramo preiti na formira-
Andrej Miklavčič, GZS
nje novih vrednosti na trgu — ker boljšega arbitra od trga ni. Prvi kriterij so torej koraki k tržnemu gospodarstvu. Drugi je zmanjšanje inflacije — ali v prvih korakih vsaj ne njeno povečanje. Zmanjšati je treba regulative in s tem omogočiti večjo samostojnost subjektov. Ljudem več ne moremo pripovedovati: »fajn« bi bilo, tole bi bilo dobro narediti, moramo, želimo — to je
voluntaristično. Vse, kar je v programu zapisano, mora biti zato uresničljivo, nič zidanja gradov v oblake. Če pa samo pogledate v deveto točko: modernizirali bomo železnico, modernizirali bomo ceste, luke, vse bomo naredili. Nikjer pa ne piše, od kod denar, kdo in kako bo to naredil — takih povestic noben program več ne prenese! S tem ljudi ne bomo motivirali, jih spodbudili za uresničevanje. Na seji predsednikov vseh jugoslovanskih zbornic smo se o tem poenotili, ker sem edini imel za sabo izvršilni odbor in edini pisna stališča. Kako bomo na primer šli na trg, ko pa hkrati trdimo, da ni pogojev za liberalizacijo cen? Ali pa posojilno-denarna politika — bo ta spet z emisijo namišljenega denarja napajala vse prej omenjene modernizacije cest in železnic? Če da, ne bo nič z zmanjšanjem inflacije, samo še podkurili ji bomo. Pa pravijo, da že zdaj vodijo restriktivno posojil-no-denarno politiko. To ni res!
Dokaz: 130-odstotna inflacija, ki kaže, da je ta politika zelo ek-spanzionistična.
Programu manjka tudi izvozna strategija — kaže, da bi še naprej radi ohranjali takšne pogoje izvoza, kot veljajo zdaj. A izhoda brez agresivne izvozne strategije ne bo, tudi ne samo z obljubami.
Program tudi vključuje stvari, o katerih šele razpravljamo — stvar dogovora je, če bomo davčno politiko res spet centralizira-
Slaba akumulativnost pomurskega gospodarstva je tudi vzrok stalnega upadanja naložb. kar je zaznati od leta 1980. Delež vlaganj v gospodarske namene v Pomurju je glede na republiko padel od 3,9 odstotka leta 1982 na 2,3 odstotka lani. Pri tem podatku so všteta sredstva za zemljiške posege — če bi odšteli še ta, bi dobili (še bolj porazno) pravo sliko pomurskih vlaganj v boljšo opremo oziroma tehnologijo.
li, ker to po sedanji ustavi pomeni v nekem segmentu ukinjanje republik in pokrajin. O tem bodo še velike debate in zato v programu to ne more biti rešitev, kot da smo se že zmenili.
Bančni sistem je treba spremeniti, ker danes naše banke delajo po načelih fiskalne politike, ne pa bančništva. Banka mora biti mesto, kjer se srečujejo tisti, ki denar imajo, in tisti, ki ga rabijo.
Banka mora zelo avtonomno odločati o gotovini, o kreditnem in papirnem denarju ter mora biti skupaj s »fabrikami« selektor.
Zdaj pa je glavni selektor narodna banka: tebi dam kredit in tebi ne. Nujna je takojšnja razbremenitev gospodarstva, kajti nobena družba doslej ni rešila krize, če ni zmanjšala družbene režije. Vsi so — kot prvi korak — zmanjšali proračun. In začeti je treba pri zmanjšanju največjega — to je federalnega. Pa ne tako, da bomo zanj najprej sprejeli 50-od-stotni rebalans in ga nato znižali za 20 odstotkov. Ne! Ampak resnično! Podobno seveda republiške in občinske.	•
Sporazumeli smo se tudi za delitev programa v dva dela.
Kratkoročnega (to so ukrepi, ki jih moramo izvesti takoj) in dolgoročnega, o katerem se bo še potrebno dogovoriti, saj bodo spremembe na trgu deviz, denarja, blaga, v nekem smislu tudi delovne sile. Zdaj več ne gre za Popitovo ali Kučanovo ali moje mnenje, ampak za mnenje slovenskega delavskega razreda, slovenskih občanov.
Bistveno je, da se zdaj v Sloveniji poenotimo. Če bomo upoštevali vse povedano, lahko ta program postane jugoslovanski. Potem je,še priložnost za to vlado in ta vodstva. Če pa ne, bomo morali dobiti novo vlado z novim programom, pa še marsikdo drug bo moral oditi. Ker ljudem ni več do besed, ljudje hočejo akcijo. In prav imajo. Če Zis kljub temu, da so vsi jugoslovanski gospodarstveniki, brez enega samega vzdržanega glasu, sklenili, da se takoj spremeni devizni zakon, tega noče ali ne zna narediti, potem naj se poslovi. Zdaj po moje ni več čas božanja, pač pa moških, odločnih akcij. Le tako bomo imeli spet za sabo delavce.
Če pa ne, se bomo z njimi kon-frontirali, druge možnosti ni.
STRAN 6
VESTNIK, 5. NOVEMBRA 1987
kulturna obzorja
PREJELI SMO:
Spoštovani tovariš urednik
Po branju članka Vsebinska kulturna skupščina, objavljenega v Vestniku 15. oktobra, sem se moral zamisliti o tem, kako je potekala skupščina murskosoboške kulturne skupnosti in na osnovi česa vse so sprejemali sklepe, posebej še, ker se mi zdi, da je tudi novinarka zavzela do dela skupščine osebno in zasebno stališče, o čemer sklepam iz njenega »upravičeno«.
Ža kaj pravzaprav gre?
Po svoje sta zgovorna in vznemirljiva oba jedrna odstavka. V zvezi z gostovanjsko politiko (čigavo?) je po članku sodeč edini problem neprimerna odločitev za Šentjakobsko gledališče. Sklepam, da zato, ker je ljubiteljsko in zato njegovi predstavi, s katerima je gostovalo, nista mogli doseči visoke umetniške ravni. Da je v resnici največji problem ljubiteljstvo, sklepam iz tega, da se je kritika izbora gledališča pojavila že ob napovedi prvega gostovanja in se stopnjevala po njem. Drugo gostovanje v bistvu ni več pomembno.
Torej si Sobota ne zasluži take umetnosti! (Po odnosu do nje, mislim, da si. Kako je vse relativno!) A kako se počuti ob tej kritiki šentjakobčanov soboška ljubiteljska igralska skupina (razen če je Šentjakobčane že prerasla)? Zanima me, ali so vse postavitve te domače skupine zastonj? Če ne, koliko stane npr. sedanji »prekmurski« Nušič, saj če drugega ne, je treba plačati poklicno režiserko — iz denarja Kulturne skupnosti? Kakšen je torej odnos Kulturne skupnosti do domačih in tujih ljubiteljev? Jaz se ne bi toliko obregoval ob ljubiteljstvo, ampak ob posamezne predstave. Ne bi imel nič proti gostovanju Prešernovega gledališča. Ni profesionalno, imeli pa smo ga možnost videti v dramskem terminu TV (Kozak, Šeligo). Ne želim pa ponovno videti kakšne predstave poklicnega gledališča, ki je gostovalo v tem mestu (samo Sobota in spet Sobota), v čemer me podpirajo tudi ocene kritikov. Vendar ne bom zahteval, da to in to gledališče ne sme več gostovati.
Ker se je na skupščini občinske kulurne skupnosti pojavila tudi zahteva, da o izboru predstav (in tudi gledališča) odloča tudi »pristojni odbor za gledališko dejavnost« (čigav?), me zanima, kdo ga sestavlja. Domne
ŠE EN PRIPIS:
Honorar bi nakazali, pa ni možno, ker darovatelj ni pripisal svojega naslova. Ko smo ga skušali najti v občinskem registru prebivalcev, se je izkazalo, da je Gregor Horvat lahko le eden od treh vpisanih otrok. Čestitamo mu za razmišljanje odraslega kulturnega amaterja, ki pa ni dorasel javnemu dialogu in si zato izmišlja nadimke!
Gornjega teksta ne bi objavili, če ne bi šlo za potrdditev simptomatičnega odnosa posameznikov v krogu, ki vodstvu kulturne skupnosti očita, da preganja iz kulture ljubiteljstvo. Amaterizma ne, diletantizem nekaterih, ki govorijo in se odločajo v imenu ljubiteljskih kulturnih ustvarjalcev pa, in če kdo, potem je bolj kot posameznik za izbor gledaliških predstav, na primer, pristojnejši strokovni odbor za gledališko dejavnost pri Zvezi kulturnih organizacij ali občinski kulturni skupnosti.
Brigita Bavčar
Za enakovrednejše vrednotenje
Do usklajevanja, ki si bolj zasluži naziv kleščenje programov kulturnih skupnosti, med katerimi je tudi dejavnost kulturnih društev pripadnikov madžarske narodnosti, po ptujskem sklicu in republiški direktivi, ni prišlo. Zato, ker je na zadnji (tretji seji Odbora za kulturno sodelovanje z zamejskimi Slovenci in s tujino v razširjeni sestavi na to temo) prevladalo mnenje, da je madžarska narodnost glede na italijansko pri vrednotenju programov že tako v neenakopravnem položaju, čeprav je številčno močnejša. Pa tudi zato, ker se že tako prerešetanih programov ljubiteljske dejavnosti, ki potrebuje strokovno vodstvo (in tako tudi sredstva) ne da še bolj oskubiti. Tudi na področju knjige in založništva, pri katerem opravlja Pomurska založba posebno poslanstvo, Pokrajinska in študijska knjižnica pa ima že utečeno izmenjavo knjig in v zadnjem času tudi stike s Porabjem, kjer tamkajšnje Slovence zalaga s slovenskimi publikacijami. Da bi komaj doseženo opuščali v času, ko toliko stavimo na odnos do Slovencev v Italiji, Korošcev v Avstriji in Porabcev na Madžarskem, bi bilo v razkoraku z našimi političnimi stališči, zato je prav na republiških vrhovih in v ustreznih forumih za narodnosti ter v skupščini mesto, kjer bi morali doreči nedorečeno.
Kajti zahtevano krčenje programov kulturnih društev pripadnikov madžarske narodnosti krepko presega pristojnosti Odbora za kulturno sodelovanje z zamejskimi Slovenci in tujino pri soboški kulturni skupnosti. Njegova^ predsednica in člani bi se veliko raje ukvarjali z vsebinskimi vprašanji naše kulturne ponudbe na tujem in stiki, ki so jih doslej v glavnem vzpostavljali na drugih ravneh.
Brigita Bavčar
vam, da so sami gledališko izšolani: dramaturg, režiser, kvečjemu igralec, strokovnjaki veličine Andreja Inkreta, Mileta Koruna (čeprav se bojim, da po sedanjih zapletih v novogoriškem gledališču za Soboto ne bi bil več primeren). In kdo bo še soodločal oz. je odločal? Na osnovi česa se bodo selektorji odločali? Po odločnem stališču kulturne skupnosti pa se poraja tudi vprašanje, zakaj tega stališča ni imela že prej, vsaj nekaj let nazaj. Sicer pa je glavno, da se je v kulturni skupnosti nekaj premaknilo: zavedla se je, da s svojim (našim) denarjem kroji gledališko življenje v mestu. Zato jo prosim in ji predlagam, da naj denarja ne da več nikomur, ki bi ga kar tako zafrčkal, v njenih rokah je najbolj varen: tudi da bi organizirala gostovanje vsak mesec, če pa to ni možno, pa vsaj vsak drugi mesec, in se pri tem zavedam svoje sebičnosti, saj verjetno imajo pravico do kakovostnih predstav tudi v drugih krajih soboške občine: da naj »pristojni odbor za gledališko dejavnost«, ki je potreben ob tistem nekom, katerega izboru se očitno ne zaupa, oceni estetiko izbranega besedila in izvedbo (predstavo v celoti) in to objavi v Vestniku; da naj ta »pristojni odbor« naredi enako tudi v primeru ljubiteljskih gledaliških skupin, če jih kulturna skupnost seveda financira, in tako tudi utemelji, zakaj so se v odboru odločili za izbrano delo (domnevam, da bo ta odbor strog tudi pri izbiri in se ne bo odločal za Divje lovce itd.).
In ko v kulturni skupnosti (kot že rečeno: kdo?) dosežejo nesporno kakovost izbranih gosto-vanjskih in drugih gledaliških predstav ter uredijo njihovo financiranje, lahko med enim in drugim gostovanjem povabijo v mesto še kakšne koncertne virtuoze, baletne mojstre itd. Prepričan sem, da si bo po eni taki sezoni obiskovalec prireditev it-zostril okus in sam ločil zrno od plev. Upam, da bo vsaj v tisti sezoni kulturni skupnosti primanjkovalo denarja. Škoda, da ji ta nevarnost ni grozila že prej.
Odločajmo se premišljeno in bodimo pošteni. Soočajmo misli, a ne ljudi.
Gregor Horvat
P. S. Če se boste odločili za objavo, lahko honorar nakažete za gradnjo kirurgije.
Prekmurski slikarji
Z razstavo del akademskih slikarjev Nikolaja Beera, Sandija Červeka, Marjana Gumilarja, Zdenka Huzjana in Franca Mesariča v galeriji v Murski Soboti želimo predstaviti tiste slikarje prekmurskega rodu, ki so vztrajali v oblikovanju lastnega likovnega izraza mimo značilnosti deklariranega slikarstva t. i. nove podobe in likovne transavantgarde, pri tem pa vnašali v sodobno slovensko likovno umetnost nove pobude.
Beerovo intuitivno občutje domače goričke pokrajine je v njegovih delih, ki so nastala v letu 1987, prešlo v dovršen, popoln in skrajno ekspresiven izraz. Iz spontanega toka kreativnega, direktnega likovnega jezika ustvarja Beer lastne principe forme, ki omogočajo avtorjevo identiteto z njegovo specifično izrazno potezo. Ta postane opisno dovršna, zaključna, je dokončna oblikovalka z realno domišljijsko skušnjo občutenega goričkega sveta — nepropustna gmota težke, lepljive, skope ilovnate zemlje, nema dramatičnost zapuščenih in samevajočih domačij z značilnimi studenci, obdajajočim gozdom in poljskimi potmi, lepota sončnega zahoda, svežina zemlje in ozračja po nenadni močni nevihti .. .
V Cervekovih slikah, ki jih je ustvaril zadnjega pol leta, lahko opazimo nekaj pomembnih novosti. Prejšnjo figurativnost nadomesti t. i. slikovni nosilec, ki postane zdaj sam nekakšna avtohtona vsebina — slikarsko telo, napolnjeno s fluidom, nevidnim tokom energije, skozi katero se zrcalijo slikarjeva eksistenčna stanja. Ekstenzivnost eruptivno nanesenih barvnih vrednosti zamenja intenzivnost rahlo prevladujočega barvnega tona, npr. modrega ali vijoličnega, s katerim Červek umiri prejšnji izrazito močan kolorit, s tem pa doseže koherentnost pigmentne strukture barvnega polja.
Problematika razsežnosti prostora, razmerij znotraj njega ter njegova gradacija predstavljajo listi široki teoretični okvir, znotraj katerega Gumilar s strukturalnim sistemom gradnje slikovnega polja ob uporabi geometrijskih likov — pravokotnika, kvadrata, trikotnika, valja, stožca ... izraža lasten likovni izraz. Pri tem je dominantna njegova ostra zareza, ki razbrazda, razdeli in se ujeda v monohromno sivo-mo-dro barvno površino, v kateri so jedra belih površin nosilci njene iluzije večdimenzionalnosti. Ta se razteza, širi in beži po diagonalno, križno, vertikalno in horizontalno konstruiranih ploskvah in premicah v neskončnost brezmejnega kozmosa.
V izbranem opusu Huzjanovih slik, ki ga je ustvaril sredi 80. let in ki ga v ikonografskem smislu’ določa ter utemeljuje njegova osebna vizija o spočetju, bivanju in smrti, so gnezdilci, drstilci, fetusi in homunkulusi nekakšni stalni nosilci, absolutni simboli, ki utelešajo umetnikov doživeti razkol lastnega jaza v realni in sanjski svet. Močno občutena nostalgičnost po domačem gnezdu, prvotnem prostoru spočetja ip bivanja omogočajo avtorjevo globoko introspekcijo, preko katere odkrivamo njegova intimna stanja, povezana z njegovo osebno stisko. Njihovo intenzivnost izraznosti karakterizira diagonalna kompozicijska postavitev gnezdilcev in drstilcev, skrčena in napeta poza krilatih bitij, ki v skupinah, parih ali posamezno čakajo ugoden trenutek, da sestopijo, se spustijo na zemljo, se
MARJAN GUMILAR: BREZ NASLOVA, olje-platno, 1986.
NIKOLAJ BEER: KUKEC (PO NEVIHTI), olje-platno, 1987.
naselijo in ustvarijo svoj dom — gnezdo.
V najnovejših Mesaričevih delih odkrivamo poudarjeno sintezo konstruktivnih, konceptualnih in ekspesivnih likovnih elementov, s katerimi je njihov avtor svoje misli in ideje, porojene iz svojega duhovnega sveta, realiziral v likovni obliki. Iz kritičnega odnosa do nekaterih pojavljajočih se tendenc v sodobni likovni umetnosti, do idejnih in ideoloških neskladij med deklariranim in stvarnostjo ter njegovo osebno imaginacijo je v iskanju osebnega likovnega izraza začel v posebni kolažni tehniki lepiti na slikovno polje krpe barv, predmete iz okolice in simbole — srp, kladivo, klešče, vre-čevino . .. ter jim tako spremenil
ZDENKO HUZJAN: NASELITEV, olje-platno, 1987.
njihovo običajno uporabno in idealoško funkcijo. Tovrstna angažirana naravnanost se v njegovih zadnjih delih staplja z imaginacijo idej, ki so odprte v avtonomnost likovne umetnosti in v življenje, povezane s konkretno in neposredno stvarnostjo, ali pa tudi z nekim pradavnim podzavestnim izročilom. Da bi uspel realizirati to vizijo ter jo kot tako tudi posredovati gledalcu, išče avtor ustrezno formo, s katero na najbolj neposreden, učinkovit, jasen in konceptibilen način prisili gledalca k razmišljanju in sodelovanju, tako da le-ta tudi sam postane udeleženec v procesu slikarjevega umetniškega ustvarjanja.
Slikarski izraz naštetih ustvab-jalcev združuje izrazito osebno
tesnobno razpoloženje, dramatično občutje domače krajine, depresiven, zamolkel kolorit, avtentična, eruptivna, nemirna, dolga ali kratka slikarska poteza .. . skratka, poudarjena emocionalna intenziteta. Pri tem 'je potrebno povedati, da pa je Mesaričev likovni izraz koncipiran na ekspresionističnih elementih s poudarjenim racionalnim in konstruktivnim pristopom.
Naštete značilnosti umetniške izpovednosti in dognanosti obravnavane skupine prekmurskih slikarjev dobivajo danes ob različnih kritičnih interpretacijah slikarstva nove podobe in likovne transavantgarde svojo potrditev in veljavo ob spoznanju, da njihovo slikarstvo nima samo bežnega značaja, da se razvija v kontinuirani nadgradnji tradicionalnega, predvsem pa mora biti izčrpano do dna svoje notranjosti.
Franc Obal
SOBOTA, 7. NOVEMBRA
GORNJA RADGONA — V kulturnem domu bo ob 18.00 Večer glasbe in plesa v izvedbi kul-turnoumetniškega društva Petar Preradovič iz Djurdjevca na Hrvaškem.
Razstave
MURSKA SOBOTA — V galeriji Kulturnega centra Miško Kranjec je na ogled Razstava slikarjev barvnega ekspresionizma. S svojimi deli se predstavljajo akademski slikarji: Nikolaj Beer, Sandi Červek, Marjan Gumilar, Zdenko Huzjan in Franc Mesarič. Razstava bo odprta do 23. novembra.
V Pokrajinskem muzeju je še vedno na ogled zanimiva dokumentarna razstava Antični pokop v Pomurju.
V Pokrajinski in študijski knjižnici je na ogled priložnost » razstava ob 200. obletnici rojstva Vuka Karadžiča. Posebno primerna je za učence predmetne stopnje osnovnih šol ter srednješolce. Odprta bo do 12. decembra.
Na pionirskem oddelku knjižnice v gradu so razstavljena dela pesnika in pisatelja Kajetana Koviča. Na ogled bodo do 15. novembra.
LENDAVA — V galeriji Lendava so razstavljena dela madžarskega umetnika — akademskega slikarja Lazsla Doczija in Szom-bathelya.
V prostorih zapuščene občinske zgradbe, kjer ima zdaj sedež kulturno društvo Lendava, pripravlja razstavo društvo likovnih umetnikov LINDAU v sodelovanju s fo-to-kinoklubom. Klasičnega odprtja ne bo, saj likovni ljubitelji ustvarjeno sproti izobešajo na zidove in tako bogatijo prostor, ki ga delijo z drugimi sekcijami kulturnega društva. V Lendavi nastala dela bodo prenesli tudi v Dravograd, kjer bodo razstavljena po 15. novembru.
RADENCI — V razstavnem salonu hotela Radin se s svojimi deli predstavljata likovna ljubitelja Vilko Gerlec in Jože Vidonjaiz Murske Sobote
JEZIK NI/ JE MAČEHA
Pleskawitza
V vsej tej naši turistični mrzlici, ki prehaja že v paranoično ihto, se ne le mačehovsko obnašamo do materinščine, temveč se v svojem naivnem gostoljubju brezglavo lotimo tudi tujega. Naš tradicionalni kompleks majhnosti in zatiranosti tako rešujemo docela primitivno in otročje, ne zavedajoč se, da si spodnašamo tla pod lastnimi nogami. Refleks malih in velikih jezikov je povsem nekaj drugega kot le statistično število komunikantov. Refleks malih in velikih jezikov, bolje rečeno narodov, je refleks odnosa zgodovinske pogojenosti in narodnega vprašanja, ne pa Zdanov-sko štetje tujih/avtohtonih prvin v jeziku. Naj bo, o tem drugič. Raje si poglejmo izstopajoč primer naše hlastavosti in nevednosti. Na ceniku hotela Terma! v Moravskih Toplicah, seveda dvojezičnem, lahko preberemo: expres kava — Express Kaff e, čevapčiči — čevapčiči, ražnjiči — ražnjiči, pleskavica — pleskawitza. Nedoslednost, raje nevednost ali površnost, lahko očitamo že ekspresni kavi, ki se piše samo tako in nič drugače. Prislov ekspres (iz angl, express, iz franc, exspres, Slovar tujk. CZ, 173), zelo naglo, že leta slovenimo, če pa uporabljamo citatno, navajamo ponavadi angleško obliko.
Drugi problem je »tujčenje« naših tradicionalnih izrazov (jedi, noš, imen ...). Po nemškem pravopisu je pisanje slovanskih leksemov (besed) citatno, vendar brez diakritičnih znamenj (strešic, kljukic.. .) Tako Nemci pišejo France Prešeren in ne Franze Presche-ren, N is in ne Nisch, Zadar in ne Sadar . .. vendar veljajo iste zakonitosti kot pri nas: če tuja beseda dobi nemške slovnične lastnosti (spol, naglas) in če se rabi ustaljeno, se prilagodi tudi pravopisno, npr. der Sliwowitz, slivovka .. . Če bi pisali po nemškem pravopisu čevapčiči, bi izgledalo zelo okorno, npr. tschewaptschietschi. Tako v nemščini le pleskavica, ražnjiči in cevapci-ciin nobene spakedranke! In nazadnje, ali se nam tujci ne smejijo v brk, ko se gremo nemško latovščino, Nemci temu rečejo die Kaudenvelsch in celo, kar sem videl na lastne oči, pišemo čimer fraj, fonetično, brez dvojnega m ali celo, kar je največji barbarski absurd, v cirilici! Blagor Vuku in Kopitarju, da sta že pokojna!	(mv)
VESTNIK, 5. NOVEMBRA 1987
STRAN 7
dopisniki so zabeležili
KONČNO UREJEN PLOČNIK
Gornja Bistrica
V našem časniku smo v lanskem letu kar nekajkrat pisali o neurejenem pločniku v Kranjčevi ulici v Lendavi. Da je bil pločnik potreben popravila, ni treba posebej poudarjati, kajti dejstvo je, da je bil pločnik na več mestih vdrt in je predstavljal past za pešce. No, in • končno je ta sporni pločnik od križišča hotela Park do lekarne urejen in asfaltiran. Ureditev sta financirali Krajevna skupnost Lendava ter Cestna in komunalna skupnost občine Lendava.
Tekst in foto: Jože Žerdin
Marljivi člani Gasilskega društva Gornja Bistrica uresničujejo nekajletno željo in potrebo po preureditvi gasilskega doma. Povod za to je bila prostorska stiska, saj je bila dosedanja zgradba brez prometne garaže in ustreznih prostorov.
V začetku leta so se na letni konferenci društva dogovorili o obnovi in dozidavi gasilskega doma. Takrat so izbrali tudi člane gradbenega odbora. Objekt, kakršnega so si zamislili, je seveda zahteval večjo parcelo, ki stajo brez odškodnine odstopila soseda. Ko so člani društva pridobili potrebno dokumentacijo, niso ostali sami. Pridružili so se jim še vaški odbor, rokometno društvo ter dramska sekcija domačega kulturnega društva Ferdo Godina. Tudi omenjeni se srečujejo ob svojem delu s prostorskimi težavami.
In kaj bo zraslo? Garaža bo primerna tudi za cisterno, ki zaenkrat ostaja le želja gasilcev in krajanov, drugi prostor bo skladišče za opremo civilne zaščite KS; soba za gasilce, kabinet za rokometni klu.b, prostor za dramsko sekcijo, soba za vaško skupnost ter za vse dovolj velika sejna soba.
Vsako gospodinjstvo je prispevalo nekaj tisočakov v denarju, vaščani prispevajo s prostovoljnim delom, prevozi ali kako drugače. Člani društva so seveda imeli zbranih nekaj sredstev, nekaj pa je prispevala občinska gasilska zveza. Gasilski dom bo še pred snežno odejo dobil lepo streho.
“’GORNJI LAKOŠ
Novo vodstvo mladine
Osnovna organizacija ZSMS Gornji Lakoš je na sestanku izvolila novega predsednika. Mladino bo odslej vodil Ivan Pavšič. Novoizvoljeni predsednik je povedal, da la-koška mladina zadnja tri leta ni bila dejavna kot leta prej. Ugotavljali so vzroke za neaktivnost mladih in se največ pogovarjali o tem, kako rešiti problem. Vsak član aktiva je povedal svoje mnenje, kako bolje delati. Zadnja leta je OO ZSMS Gornji Lakoš zapustilo veliko članov, tako da je sedaj skupno 50 mladincev, od tega je manj kot polovica aktivnih.
Vsekakor je največ zanimanja med mladimi za ureditev mladinskega prostora, katerega so dobili od krajevne skupnosti. Potrebno bo veliko storiti, ker je ta prostor zanemarjen. Mladina si želi urediti klub, kjer bi se srečevali ob zimskih večerih. Organizirali bodo tudi delovne akcije ter urejali vaško dvorišče. Prirejali naj bi tudi zabavne večere, disco, plesne veselice ter razna športna srečanja.	j Horvat
MURSKA SOBOTA
Uspešno usposabljanje vodnikov psov
Kinološko društvo Murska Sobota šteje že nad 160 članov, ki so lastniki rodovniških psov različnih pasem. 6 članov društva vodi tudi psame, kjer se s pravilno paritvijo, vzrejo in strokovnimi pregledi legel dobivajo najboljši mladiči nemških ovčarjev. Od ustanovitve društva pred leti pa do danes so v treh štirimesečnih tečajih uspešno usposobili 41 psov raznih pasem. V tem času so tečajnike pod strokovnim vodstvom teoretično in praktično usposobili za vodnike službenih psov. Psi, ki so opravili strokovni izpit, niso usposobljeni samo glede ubogljivosti, ampak so se izkazali tudi kot delovni službeni psi. So namreč vsestransko uporabni v kakršnih koli primerih napada, pri naravnih nesrečah, zavarovanju objektov, varovanju delovnih ljudi in občanov itd. Hkrati so se člani društva povezali s civilno zaščito, s katero so pripravili skupen program dela. V ta program je med drugim zajeto šolanje vodnikov in psov za reševanje izpod ruševin. Taki psi so neprecenljive vrednosti ob naravnih nesrečah, kot so potresi, snežni in zemeljski plazovi, pogorišča stanovanjskih hiš in blokov. V ta namen imajo v društvu usposobljena dva vodnika, ki sta uspešno opravila tečaje na Komni in v Logarski dolini.
In kako je z načrti soboškega kinološkega društva? Lahko rečemo, da so si začrtali zelo delovno prihodnost. V prvi vrsti načrtujejo ureditev vadbišča, ker jim sedanje v Fazaneriji več ne ustreza. To vadbišče so dobili le za določen čas, in ker so v neposredni bližini ljubitelji tenisa uredili igrišča, je v takih razmerah nemogoče usposabljati vodiče in pse. Zaradi številnih odraslih ljudi in otrok lahko kaj hitro pride do neljubih ugrizov ali drugih poškodb. Skupno z občinskimi organi ter Zavodom za ekonomiko in urbanizem so se dogovorili, da bodo ta problem rešili čimprej. Sedanje vadbišče v Fazaneriji so uredili tečajniki sami s pomočjo nekaterih delovnih organizacij, ki so imele razumevanje za njihove začetne težave. Na novem vadbišču nameravajo urediti tudi t. i. hotel za pse, ker je ogromno ljudi, ki ne vedo, kam s svojimi ljubljenčki med dopustom.
Poleg tega nameravajo organizirati tečaj za službene pse čuvaje v delovnih organizacijah. Prednost takega šolanja je v tem, da lahko sproti spremljajo napredovanje in usposobljenost psa, kar pomeni, da ne kupujejo mačka v Žaklju. V ta namen so v delovne organizacije razposlali dopise in pričakujejo, d.a bo odziv zadovoljiv. Soboško kinološko društvo bo še tesneje sodelovalo tudi s civilno zaščito, čemur bodo namenjeni tečaji. Drugo leto pa nameravajo organizirati posebno razstavo nemških ovčarjev in kinološki ples, ki naj bi postal tradicionalen. V spomladanskem in jesenskem obdobju pa bodo pripravili začetne
pisma, mnenja, stališča .
PO ČESEN V
in nadaljevalne tečaje šolanja vodnikov in psov.
Milan Jerše
II
m a
V januarju je prim. dr. Eman Pert! slavil svojo 80-letnico še vedno čil in mladosten, zato smo komaj verjeli, ko je čez nekaj mesecev omahnil v smrt. To je bito pred dobrima dvema mesecema.
Toda misel nanj še živi, živi v nas, ki smo bili prijatelji in smo se poznali od mladih nog in skupaj živeli srečno in veselo otroštvo...
Ljudje po svoji volji spreminjajo zemlji podobo, toda svoje življenje podaljšujejo zgolj s svojimi deli. Kdor živi in je žive! za velike ideje bodočnosti, kdor je živel za poštenost, je žive! bogato. In smrt, ki nam s peščeno uro odmerja leta našega življenja, ne more skrajšati spomina v človeških srcih na tiste, ki so živeli in delali za velike cilje. In tako življe-
nje je živel primarij dr. Eman PertL	*
Rodil se je 6. januarja 1907. na Kapeli, idiličnem griču nad Radenci. Gimnazijo je konča! v Mariboru, kasneje je študira! na univerzi v Pragi in Beogradu, kjer je leta 1933 promoviral za doktorja splošnega zdravstva. Kot mnogi slovenski intelektualci, ki so vedeli, kje so pognale njihove življenjske korenine, je bil izgnan v Srbijo, kjer je stopi! v vrste borcev za osvoboditev domovine ter opravljal zdravniško pomoč. Leta 1934 in 1935 je služboval kot zdravnik v splošni bolnici Murska Sobota.
Po vrnitvi v Maribor se je takoj z vsem srcem posvetil svojemu poklicnem delu. Dr. Eman Pertl je bi! velik zdravnik, spoštovan in cenjen povsod. Posebno se je izkazal kot dermatolog. Prvi v Sloveniji je opozarjal na probleme poklicnih kožnih bolezni. Z vso vnemo je obravnaval velik social-no-medicinski problem, ki ga je zaposloval vrsto let. Veliki pokojnik se je prvi loteval zdravljenja luskavice, ki naj se opravlja v dispanzerjih.
Dr. Pertl je napisal vrsto strokovnih knjih, več sto strokovnih člankov iz medicine. Oglašal se je v časopisu za zgodovino in narodopisje in še in še. In prav zaradi tega nam je hudo, da smo izgubili tako velikega človeka:	- <
Franc Bračko
V soboto sem se malo sprehodil med stojnicami na soboški tržnici in sem zagledal na stojnici mariborske Povrtnine tudi ponudbo česna (v' prekmurščini: česneka) po ceni 10.000 dinarjev (stari milijon!) za kilogram!!!
To je bila ponudba prodajalca, da pa bi se kupci kaj preveč »trgali« za pridelek povprečne kakovosti (garniran s precej »plevami«), pa nisem opazil.
V obmejnem madžarskem Lentiju sem videl česen po 100 forintov, to je po sedaj veljavnem tečaju po 2.250 dinarjev za kilogram, v avstrijski Radgoni pa je menda cena približno enaka kot na-Madžarskem. Vsaj čebula je v Avstriji mnogo cenejša kot pri nas: za 10 kg v mrežasto vrečo embalirane precej lepe čebule boste odšteli le 19 šilingov, koliko pa je to v dinarjih, si preračunajte sami, saj veste, po čem ste šilinge kupili. Pri nas stane čebula 800 dinarjev, toda le za en kilogram je treba odšteti toliko!
Toda Sobočani smo dobri državljani in preponosni, da bi šli po česen in čebulo v tujino, česen pa bi morali iz Madžarske celo tihotapiti, saj madžarski cariniki ne vidijo radi, če jim zelenjavo, ki jim je menda primanjkuje, iz države izvažamo.
Ker pa česen v naši kuhinji če-sto uporabljamo in ga ne moremo pogrešati, vam,. Sobočani, predlagam, da ga odidete kupovat v — kot je nekoč povedal naš slavni humorist in resnicogovo-rec Mija Aleksič — v največjo vas v Jugoslaviji, v Beograd. To svojo opredelitev je utemelji! z dejstvom, da v Beogradu živi več kot 7.000 agronomov in je zato torej Beograd naše največje selo! Žal mi ni znano, koliko obdelovalnih površin ima to naše največje selo, znano pa mi je, da prodajajo prodajalne Poljopri-vrednog kombinata Beograd v najstrožjem centru mesta česen po 4.237,20 dinarjev za kilogram. — Točno, do pare točno kalkuli-
rana cena, ki jamči, da kupec nikakor ne more biti opeharjen! Ceno sem tudi sam v prodajalni na Trgu Marksa in Engelsa preveril in drži, zato vam vsem So-bočankam predvsem predlagam nakup česna v tej ali v kateri drugi prodajalni Voče-Povrče omenjenega kombinata v Beogradu.
Priporočam vam, da odpotuje-te v Beograd po nakup česna po naslednji poti: iz Murske Sobote se peljite z avtobusom v Maribor z odhodom iz Murske Sobote ob 20. uri, iz Maribora pa nadaljujete vožnjo z ekspresnim mednarodnim vlakom Dunaj—Maribor—Beograd—Atene z odhodom iz Maribora ob 22.30. V spalnem vozu lepo prespite in spočiti boste prispeli v našo prestolnico naslednjega dne zjutraj
Pesa za Ormož
Kmetovalci-kooperanti ABC Pomurke, KZ Panonka, TO Dobrovnik so letos pobrali sladkorno peso z 80 hektarjev. Peso so pulili s šte-stimi kombajni od jutra do večera. Imajo tudi svojo tehtnico in odlagališče za peso, ki jo tovornjaki Avtoradgone sproti odvažajo v ormoško tovarno sladkorja.


V lanskem letu je krajevna skupnost Bratonci postavila dve lični avtobusni čakalnici na cesti Lendava —Murska Sobota. Zakaj take in podobne avtobusne čakalnice za potnike, ni treba posebej poudarjati. No, ena izmed čakalnic v Bratoncih pa je že nekaj časa razbita. V jesen-sko-zimskim vremenu ne bo v taki čakalnici nič kaj prijetno!
Tekst in foto: Jože Žerdin
BEOGRAD
ob pol osmih. Že v jutranjih urah lahko nabavite česen (da ga morda ob večjih masovnejših potovanjih iz Murske Sobote ne bi zmanjkalo!), nato pa si lepo ogledate našo prestolnico, kar bo še posebej zanimivo za tiste Sobočane in Sobočanke, ki bodo zaradi nabave česna Beograd obiskali prvič v življenju. Zvečer se »vkrcate« prav tako v spalnik za Maribor, ki ima odhod iz Beograda ob 20.10. V Maribor boste prispeli naslednjega dne zjutraj ob 5. uri, ob 5.30 pa se lahko odpeljete z avtobusom že proti Murski Soboti. V Mursko Soboto se boste pripeljali že pred 7. uro, prespani in spočiti, tako da lahko greste takoj na delo.
In stroški takega potovanja: avtobus Murska Sobota—Mari-
bor in nazaj 2.400 dinarjev, povratna vozovnica za ekspresni vlak Maribor—Beograd 8.455 dinarjev in dvoje prenočevanj v spalniku 12.144 dinarjev, vsega skupaj torej 22.999 dinarjev.
V kolikor ste na tem potovanju kupili le 4 (z besedo: štiri) kilograme česna, kolikor ga verjetno štiričlanska družina v enem letu porabi, ste profilirali — v odno-
su
na Povrtninino ceno (10.000 - 4.237,20 x 4)
23.051,20 dinarjev, s čemer ste si izlet enega dne in dveh noči v Beograd poplačali! (Pa še česen ste si kupili za celo sezono!)
Zanimivo, kaj? In ali ne bi morda kar TTG organiziral tak izlet v Beograd?
Izlet vam vsekakor priporo-
čam!
Feri Gyorfi
Da bi se še večkrat srečali
Prejšnjo soboto je bil po programu Zavoda SR Slovenije za šolstvo, OE Murska Sobota izveden seminar iz slovenskega jezika za vse vzgojiteljice, ki vodijo dvojezične oddelke vrtcev na narodnostno mešanem območju občin M. Sobota in Lendava. Toda to ni bil čisto navaden seminar, ki je po programu vsaki dve leti (vsako drugo leto pa iz madžarskega jezika), kajti temu seminarju so se pridružile tudi vzgoji-' teljice ž avstrijske Koroške, ki delajo v slovenskih — dvojezičnih vrtcih.
Tako so bile zbrane vse vzgojiteljice iz Slovenije in Avstrije, ki jih druži enaka naloga: seznanjanje predšolskih otrok s slovenskim jezikom. Razlika je le v tem, da naše vzgojiteljice seznanjajo s slovenskim jezikom otroke madžarske narodnosti (in otroke slovenske narodnosti z madžarskim jezikom), vzgojiteljice s Koroške pa otroke pretežno slovenske narodnosti s slovenskim jezikom. Povedale so, da
Med soboškimi pevci — upokojenci
Tedensko se zbira na pevskih vajah v domu upokojencev v Murski Soboti složna družina štiridesetih pevcev, večinoma upokojencev. Sprejemamo in vabimo pa še nove pevce, zlasti moške. Tako smo po petih letih, delovanja z zborovodjem prof. Jožetom Vukanom na več kot dvesto vajah naštudirali skoraj 50 pesmi, pretežno narodnih in borbenih, pa tudi umetnih. Zapeli smo na raznih nastopih širom po občini, tako na proslavah ob delavskem prazniku, dnevu borca, ob dnevu žena in na sprejemih starejših občanov. Takih nastopov je bilo v petletnem obdobju 33. Zbor pa letno zapoje tudi 10-do I5-krat na civilnih pogrebih. Prijetna so tudi regijska srečanja pevskih zborov društev upokojencev, doslej smo se teh udeležili v Radencih, Kidričevem, Slovenski Bistrici, Mariboru in Gornji Radgoni. Nepozabna pa so republiška srečanja, ko zadoni pesem iz več kot tisoč grl. Ta So bila doslej v Kamniku, Trbovljah, Ljubljani, Zagrebu in Kranju.« vseh smo se udeležili tudi pevci našega zbora. Taka pevska srečanja običajno povezujemo tudi s poučnimi ekskurzijami oz. izleti širom po naši domovini. Ob 5-letnici zbora smo izvedli tudi samostojen koncert v Murski Soboti, ki je bil dokaj dobro obiskan.
Pevci so vsi že srečali Abrahama, nekateri že več kot pred dvema desetletjema. Seveda nam je pesem na jesen življenja tudi zvesta spremljevalka na društvenih družabnih srečanjih tako v zboru kakor tudi med upokojenci v Soboti in vaseh naše občine. Jože Koles
hodijo pri njih otroci tudi ali predvsem zato v vrtec, da bi se na željo staršev naučili slovensko, ker oni, mladi starši namreč, slovenščino obvladajo le delno ali pa nič, njihova narodnostna zavest in občutek pripadnosti slovenskemu narodu pa je iz dneva v dan večja. Med težjimi okoliščinami, v katerih delajo, so omenile predvsem to, da okolje slovenskim vrtcem in Slovencem nasploh ni naklonjeno in da je pri njih slovenščina le jezik, ki se govori znotraj vrtcev ali znotraj . družin, v javnosti pa bolj redko, zato ga ni mogoče označiti kot jezik okolja.
Seminar iz slovenskega jezika je bil načrtovan tako, da bi udeleženke dobile čimveč uporabnega znanja in napotkov za vzgojno delo z otroki v slovenskem jeziku. Najprej so praktično preskusile, ali znajo uporabljati jezikovne priročnike, ko je potrebno poiskati in razjasniti kakšno novo besedo ali pa preveriti in potrditi znano.
Vzgojiteljice so vadile tudi branje za pravilno izgovorjavo samoglasnikov, kar je v delovno ' razploženi skupini izzvalo precej smeha in zabave, predvsem pa dosti premišljevanja o tem, kako pomembno je, da same najprej dobro obvladajo slovenski jezik, šele potem ga posredujejo otrokom.
Tudi pri bralnih vajah za pravilno naglašanje stavkov se je malo zatikalo, a verjetno bolj zaradi začetne treme kot pomanjkljivega znanja.
Predhodno jim je predavateljica, profesorica Cilka Jakelj, razložila in obnovila morda že pozabljeno znanje raznih zakonitosti in pravil iz glasoslovja in slovnice, in težave so bile hitro premagane.
Tudi tokrat, kot že večkrat, so se vzgojiteljice iz dvojezičnih vrtcev izkazale kot dobre gostiteljice, svoje avstrijske gostje so vze-
le medse za delo v manjših skupinah in praktično poskusile, kako bi čimbolje in strokovno pravilno izdelale vzgojni načrt, po katerem bi seznanjale otroke s slovenskim jezikom po načelu od znanega k neznanemu in od lažjega- k težjemu.
Obisk vzgojiteljic z avstrijske Koroške tokrat ni bil prvi. Predstavniki društev in organizacij, ki imajo na Koroškem tudi slovenske vrtce, so bili že konec lanskega leta v VVO Lendava na razgovoru, nakar so povabili predstavnike Zavoda SRS za šolstvo v Celovec, da jim predstavijo dvojezično delo v naših vrtcih. Po tem razgovoru so prišle vzgojiteljice letos marca meseca v lendavski vrtec, da si naše dvojezično delo ogledajo v oddelkih samih.
Prosile so nas, naj jih obvestimo in povabimo, kadar bomo imeli kakršnokoli obliko jezikovnega izboraževanja. Tako smo jih povabili na zadnji seminar.
Ob koncu seminarja smo vzgojiteljicam poklonili drobno, a prisrčno knjižico Župančičevih verzov, si prijateljsko stisnili- roke in si obljubili, da se čimprej spet srečamo, saj so po mnenju vseh prisotnih vzgojiteljev taka strokovna izpopolnjevanja nujno potrebna in zelo koristna, ne le za strokovno rast, pač pa tudi za zamenjavo izkušenj in prispevek k dobrim sosedskim odnosom.
Vsem je bilo malo žal, da se moramo raziti, predvsem pa zato, da ni bilo med nami vzgojiteljic iz Porabja na Madžarskem, ki bi lahko prav na takih seminarjih oplemenitile znanje slovenskega jezika. Seminar je bil namenjen izključno usposabljanju vzgojiteljic v slovenskem jeziku za praktično vzgojno delo z otroki, to pa je tudi edini interes, da bi se večkrat srečale vzgojiteljice treh dežel, ki jim je cilj, da njihovi otroci spoznajo lepo in pravilno slovenščino. ~j, Kolarič
STRAN 8
VESTNIK, 5. NOVEMBRA 1987
naši kraji in ljudje
OD OČETA DO SINA
Če je kovačeva kobila bosa
Na domačiji Celecovih na Krajni 64 je dvorišče polno kmetijskih strojev, zrasla so gospodarska poslopja in že na prvi pogled je opazno, da so dobri gospodarji doma. Očetu Pavlu in materi Mariji je v veliko pomoč najstarejši sin Jožko, ki je edini od treh otrok ostal na kmetiji in se razdajal zemlji. Nagnjenje do tega dela ima že od malih nog, vendar mu iz dneva v dan zanos plahni, kajti na svoji koži občuti, da kmetovalci od velikih obljub iz preteklosti dandanes stežka živijo. Zato njegova žena Olga združuje delo v soboški Muri, da je pri hiši mesečna plača in tako zagotovljen vir zaslužka. Pomanjkanja zaenkrat ni čutiti, kajti za delo poprimejo vsi in kmetija je usmerjena. V hlevu je petnajst glav živine: v glavnem pitanci in molznice, zemlja pa imajo sedem hektarjev zase, tri pa v najemu.
Jožko Celec se je pred nedavnim potrdil tudi kot dober traktorist. Na območnem srečanju traktoristov v Predanov-cih mu je za las ušlo prvo mesto, sicer pa je (ker je tekmoval prvič) tudi z drugim zadovoljen in odločil se je, da se bo odzival na podobna srečanja ter preskuse sposobnosti. Pravijo, da kri ni voda in sodeč po njegovi dveletni hčerki Barbari je res tako. Ves čas je čebljala okoli nas in navsezadnje odločno povedala, da je večji traktor pri hiši njen. In da bi to dokazala, se je povzpela n h n j ter pristala v očetovem naročju za volanom. Dvomesečna Mojca pa je opozarjala nase v kuhinji, kjer smo se zbrali za mizo, da oče in sin povesta, kako je z gospodarjenjem in kako kaže s sladkorno peso.
Mala Barbara in njen očka Jožko Celec ob traktorju na dvorišču domačije na Krajni 64, kjer je živahno.
v
Nov cevovod Črnske meje-Krog
Med Črnskimi mejami in Krogom je zadnje čase precej živahno. Delavci tozda Obrtništvo podjetja Sobota so namreč pred kratkim začeli polagati cevovod med omenjenima krajema. Če jim slabo vreme ne bo preveč ponagajalo, računajo, da bodo s polaganjem več kot 5 kilometrov dolgega cevovoda končali sredi
decembra. Zdaj delajo ob magistralni cesti Murska Sobota — Maribor pri ostrem ovinku v Črnskih mejah, ki vodi proti Krogu. Predračunska vrednost del znaša okrog 400 milijonov dinarjev, investitor pa je tozd Komunala Sobota.
Ko bodo končali s polaganjem cevovoda, bodo v Krogu začeli z
Urejanje kanalizacijskega omrežja
To srednjeročno obdobje bo v lendavski občini značilno predvsem po urejanju telefonije in kanalizacije. Kanalizacija je bila doslej pastorek, saj se zanjo nihče ni zanimal. Urbana naselja, ki so zrasla v zadnjih desetih letih, pa zahtevajo, da se tudi ta problem uredi. Seveda pa je urejanje kanalizacije dokaj drago, toda problem je treba rešiti, zaradi zdravja ljudi in ekoloških načel. V Lendavi seje že začela etapna gradnja čistilne naprave, potrebno pa bo še obnoviti kanalizacijsko omrežje v Riharjevi, Rudarski in Kranjčevi ulici.
Do leta 1990 naj bi zgradili kanalizacijo in čistilno napravo v Turnišču ter kanalizacijsko omrežje v Kamovcih, Genterovcih in Radmožancih. Na območju Lendavskih Goric naj bi kanalizacijsko mrežo razširili. Urediti bo tudi potrebno odtok vode pri trgovini v Dolgi vasi, stari opekarni v Lendavi in pri posebni osnovni šoli. Sekundarno omrežje pa naj bi zgradili v Dobrovniku, Strehovcih, Žitkovcih, Mostju, Orešju, Zataku in Čentibi. Krajevne skupnosti so v svojih razvojnih načrtih predvidele omenjene naložbe ter zanje zagotovile del sredstev iz samoprispevkov. Del sredstev bi morale zagotoviti vodna skupnost in občina. Čistilna naprava v Lendavi, ki so jo začeli graditi v letošnjem letu, naj bi začela delovati čez tri leta, torej ob koncu sedanjega srednjeročnega obdobja.
Jani D.
Nevarno križišče cest na Krajni je bilo že večkrat prizorišče nesreč zaradi ozkega grla in neprevidnosti voznikov na nepreglednem ovinku.
To pa ne pomeni, da pri hiši ni odločnih žensk. Nasprotno, mati Marija sodi med glasnejše in nepogrešljiva je pri vseh opravilih, samo te dni bolj stežka dela, ker si je poškodovala palec. Zato pa je v najhujši vročini vihtela motiko in zdaj nikakor ni zadovoljna, da so namesto obljubljenih 35 dinarjev za kilogram sladkorne pese izplačevali le 28. Na njihov naslov račun sicer še ni prispel, zato pa je na sosedove in zdaj ga pričakujejo malce z negotovostjo. Odločni so, da se več ne bodo dali potegniti za nos, saj sladkorna pesa dodobra izčrpa zemljo, za propagirano poljščino pa šo je namenili dobršen del.
Tudi nad tem, da je vedno več kraj na vasi, niso navdušeni. Tako je zmanjkalo bučno seme, z njihove njive veliko rdečega zelja, lani pa drv. Tak način nasilnega prilaščanja re
zultatov tujega dela gotovo ni opravičljiv, je pa opravičena bojazen, da bo tega iz dneva v dan več, ker so tudi na Krajni družine, ki težko vežejo konec s koncem.
O tem smo skušali povprašati predsednika vaškega odbora Branka Bučka, vendar ga nismo našli doma, ker je na eni svojih njiv pulil sladkorno peso. To je seveda strojno opravilo na večjih površinah, prav na Krajni pa so sila nezadovoljni z vzdrževanjem stroja za puljenje pese. Velikokrat je pokvarjen, kar kasni spravilo te poljščine, in prizadevajo si, da bi bilo drugače, saj je treba zemljo pripraviti na setev. Sosedska pomoč je in tako si kmetje pomagajo med seboj, posebno so iskani tisti s strojno opremo in pri Celecovih se lahko pohvalijo s številnimi priključki ter dvema traktorjema. Pa tudi s pridnimi rokami in številnimi obiskovalci, ki zavijejo na njihovo dvorišče z avtomobili registracij različnih slovenskih mest, pa tudi iz tujine — Francije — kjer imajo sorodnike, ki jih domotožje prižene vsako poletje v rodne kraje.
Kajti pregovor, da je povsod lepo, doma pa najlepše, ni iz trte zvit in zato sin Jožko vztraja na kmetiji in domačiji svojega očeta, čeprav v zadnjem času njegovo delavnost vse bolj zavira pomislek, da je tistim, ki imajo dopust in plače, lepše kot onim, ki se razdajajo na zemlji, enakovrednega povračila pa ni. Tudi z odkupom živine ne, ki jo je treba krmiti vsak dan, krmila so draga, plačilo pa slabo.
Brigita Bavčar Foto: Štefan Celec
gradnjo črpališča iz obstoječega vodnjaka, za kar občinska kbmu-nalna skupnost v Murski Soboti že zbira najboljše ponudnike. Računajo, da bodo do junija prihodnjega leta dokončali vodovod v Krogu, ki bo velikega pomena za boljšo oskrbo z vodo v Murski Soboti, na Cankovi in v drugih krajih soboške občine. Črpališči v Črnskih mejah in Krogu, ki ju bodo‘povezali, naj bi po zagotovilih strokovnjakov zagotavljali nemoteno oskrbo z življenjsko važno tekočino, ki je v sušnih obdobjih že primanjkuje.
Skupna vrednost naložbe — načrte je prispeval soboški Projektivni biro — v kar so vračunane še notranja oprema črpališča, postavitev ograje in cevovoda, je okrog 1,2 milijarde dinarjev. Postavili bodo tudi čistilno napravo v Črnskih mejah, brez katere je onemogočeno delovanje vodovoda.	M. Jerše
Gramoz na lokalne ceste
Delavci Splošnega gradbenega podjetja Pomurje iz Murske Sobote so lepše dni izkoristili in pohiteli z navažanjem gramoza na tiste ceste v soboški občini, ki so bile najbolj prizadete ob letošnjem neurju. Gre za 16 krajevnih skupnosti, kjer so od 5. oktobra na javne poti navozili več kot 15 tisoč kubičnih metrov gramoza. Dnevno je vozilo kar 25 do 30 velikih tovornjakov soboškega gradbenega podjetja. Čaka jih še okrog 7 tisoč kubičnih metrov gramoza, s čimer bodo končali akcijo urejanja javnih poti v upravljanju’ krajevnih skupnosti soboške občine.	M. J.
Prolog
Verženci so znani po številnih anekdotah in nekatere so prav simpatične, kot recimo tale: v časih, ko je bil prirastek še nad slovenskim povprečjem (ti časi pa so že zdavnaj minili),so ugotovili, da je njihova cerkev premajhna, da jo bo potrebno razširiti. Rečeno — storjeno. Ker so v tem kraju doma silaki, so zavihali rokave in obstopili notranjost te cerkve, se naslonili na zidove in jih začeli potiskati navzven, da bi bilo v cerkvi več prostora. Postalo jim je vroče, sklekli so suknjiče, a ker v cerkvi ni bilo prostora, so jih zložili ob zunanjem zidu. Po tem kratkem premoru so nadaljevali s širitvijo cerkve. A glej ga zlomka — v tem času se je v bližini znašel prebrisanec in suknjiče pobral. A vrli varženski silaki so se še vedno trudili s koristnim delom — širitvijo. Minilo je še nekaj časa in kmalu so se utrujeni težaki napotili počivat. Ko so prišli iz cerkve, so ugotovili, da so suknjiči izginili. Logična razlaga: cerkev smo že- toliko razširili, da so suknjiči ostali pod zidovjem. Tako so imeli od takrat v Veržeju v cerkvi vedno dovolj prostora za vse krajane.
1.	dejanje
To dejanje se začne in vleče že recimo nekaj desetletij. Rdeča nit pa je nekako v iskanju kotička mladih, v katerem bi bili sami svoji gospodarji, v kaferem jih ne bi motil nihče in v katerem bi brez skrbi lahko puščali svoje, mladinske, stvari, kot so gramofon, plošče, radio ... in v katerem bi tudi vsebinsko opredeljevali svoj obstoj, delo in nabirali ideje svoje prihodnje ustvarjalnosti.
Generacije mladinskih predsednikov so skušale streti ta oreh, a jim doslej nikoli ni uspelo v celoti. Začasne in improvizirane rešitve so sicer bile, a samo to in nič več. Vse do danes.
2.	dejanje (ali vrhunec tragikomedije)
Sobica v prvem nadstropju zadružnega doma (kraj dogajanja). Predsednik OO ZSMS Veržej (Miran Mulec) in štirje člani predsedstva (žalujoči ostali, glavni akterji tega dejanja), vsi skupaj pa obupano in obupno čakajoč na vodstvo ali predstavnike krajevne skupnosti (kot se bo izkazalo na koncu — zaman). Miran Mulec: (obupano)« Vsem trem (Dragu Legenu, predsedniku sveta KS Veržej), Vladu Ferencu, (tajniku KS Veržej ,in Marijanu Beloviču, predsedniku Kuda Veržej), sem osebno izročil vabila za današnjo sejo in Vlado Ferenc mi je celo zagotovil, da se bo sestanka zagotovo udeležil. Ne vem več, kaj naj še storim, da bi se dobili in rešili ta problem. Z nekaterimi sem se že pogovarjal in rekli so mi, da bi lahko dobili prostor za našo mladinsko sobo v sedanjem skladišču trgovine pod zadružnim domom. Sami ste videli (med sestankom so poskrbeli za strokovno-turistično ekskurzijo v kletno-skladiščne prostore zadružnega doma), da so zidovi vlažni, strop je podprt s trami, del skladišča, ki bi ga lahko uporabljali, je pod odrom v dvorani, in če se ne motim, je KS ali kud dobil nekaj denarja za obnovo odra. Kaj pa se bo z našim prostorom zgodilo takrat? In kolikor se mi zdi, za ta dom in to skladišče niso urejene niti pravne formalnosti o lastništvu. Skratka — ponujajo nam mačka v Žaklju, istočasno pa nas mečejo iz te skupne sobe, v kateri smo bili doslej.«
Drugi udeleženci (bolj ali manj zagnano) iščejo najrazličnejše možnosti; obujajo spomi
ne na in se zgražajo, razburjajo in hkrati ugotavljajo, da so mladinci aktivno vključeni v delo krajevne skupnosti, vodstvo jim samo nalaga najrazličnejše naloge, da pa jim bi pomagalo k reševanju problemov, to pa ne. Po dobri uri in pol modrovanja so obupali in se razšli.
3.	dejanje ali finale brez nadaljevanja
Pravzaprav v tem delu povezujemo naslov in prolog. Tokrat bi Verženci potrebovali silake, ki bi širili njihovo lastno srce in ga to-
Dušan Lopamik
Temačen, vlažen in s tramovi podprt prostor, v katerem je skladišče. Nizek strop. Vse to daje občutek nekakšne grozljivosti. In takšno je tudi razpoloženje mladih, ki se še poslabša ob misli na stroške, ki bi jih imeli z obnovo tega skladišča in preureditvijo v mladinsko sobo.
Karel Lutar 1918-1987
Njegova življenjska pol se je začela na kmetiji v Sebeborcih, kjer j e'preživel tudi otroštvo. Kot mlad kmečki fant je čutil potrebo po znanju in se zavedal, da do njega lahko pride le z nadaljnjim šolanjem. Zato je po končani osnovni šoli nadaljeval izobraževanje na Gimnaziji v Mariboru in na Državni trgovski akademiji v Mariboru. Po uspešno opravljenem zaključnem izpitu ga je pot peljala v Zagreb, kjer se je leta 1938 vpisal na Ekonomsko komercialno visoko šolo. Na žalost je ta njegov prihod v Zagreb sovpadal z prihajajočimi najtemnejšimi trenutki človeške zgodovine. Tako ni mogel končati začrtane poti usposabljanja za svoje ustvarjalno delo, saj je njegov študij v 4. semestru prekinila druga svetovna vojna in okupacija naše države. Konec vojne in osvoboditev je tovariš Karel dočakal v internaciji, kjer je preživel nekaj več kot 5 mesecev in pol.
Osvoboditev in zgraditev novega družbenega sistema sta bila za njega priložnost in motiv, da je vključil celotno svoje bistvo v zgodovinska dogajanja in postavljanje temeljev samoupravljanja. Na SLO je opravljal vrsto dolžnosti. Kot človek izrazitega intelektualnega značaja se je s svojim delom izoblikoval v graditelja in na površje sta prišla njegovo znanje in sposobnost gospodarstvenika.
S svojo vlogo v okrajnem ljudskem odboru in občini je tov. Karel zapustil vidne sledove. Še s posebno predanostjo je opravljal funkcijo predsednika občine v letih 1957 do 1962. Z njegovim delom v tem obdobju je povezan začetek gospodarskega razvoja mesta in občine M. Sobota. V konceptu urbanistične ureditve in podobi mesta M. Sobota je in bo trajno ostal rezultat njegovih prizadevanj in neumornega dela.
Kot gospodarstvenik je nadaljeval delo v Okrožni gospodarski zbornici Maribor kot tajnik. Kot aktiven gospodarsko-politični delavec se je vključeval tudi v širši ekonomski prostor, v tistem času predvsem kot poslanec v skupščinskem sistemu naše republike. Njegovo delo v gospodarski zbornici je bilo časovno kratko. Njegov značaj, izkušnje in volja po napredku so ga leta 1963 pripeljali v kmetijsko-industrijski kombinat Pomurka, kjer je našel in tudi izkoristil novo področje za svoje ustvarjalno delo. Zavedal se je. da je za razvoj tega! takrat še izrazito kmetijskega in nerazvitega ob
liko razširili, da bi mladi dobili svoj prostor, v katerem bi bili mladinci mladinci. Zaenkrat ga širijo tako, da bodo pod zidovi ostali vsi tisti, ki bi še radi delali in ustvarjali. In ko teh več ne bo ...
Pa ne, da bi se v vodstvu krajevne skupnosti preveč ubadali z nekaterimi zelo aktualnimi nalogami v Veržeju, kot so gradnja novega internata, širitev telefonije, politične aktivnosti v SZDL...
močja zelo pomembno ustvariti sintezo primarne kmetijske proizvodnje in predelovalne industrije. Ta njegova vizija je še danes živa in ena od osnovnih sestavin družbenega plana občine. V uresničevanju te vizije je imel tov. Karel izredno tenkočuten posluh za predloge in težave kmetijskih proizvajalcev.
Tako je bil v tem času ustanovljen obrat za sodelovanje s kmeti, to je temelj, iz katerega je izšla sedanja KZ Panonka. Tudi na tem delovnem mestu je tov. Kare! pustil viden pečat. Rezultati njegovega in dela njegovih sodelavcev predstavljajo danes okostje ene največjih organizacij v Sloveniji, sozda ABC Pomurka.
Po desetletnem delu v tej organizaciji se je odzval potrebi družbe, da ga potrebuje na novem področju. Prevzel je nalogo konzula na ambasadi v Budimpešti, kjer je kot izkušen družbenopolitični delavec, gospodarstvenik in dober poznavalec političnih in gospodarskih razmer uspešno opravljal svoje delo. S svojo vztrajnostjo je v tem času postal izreden poznavalec razmer na Madžarskem.
Po opravljeni dolžnosti v diplomatski službi se je Karel Lutar vrnil tja, kjer se je njegova delovna in ustvarjalna pot pravzaprav začela. Postal je član izvršnega sveta občine M. Sobota, kjer je prevzel delovni področji, ki sta se prepletali skozi vse njegovo dotedanje delovanja. t. j. kmetijstvo in urbanizem.
Njegovo delo v povojnem razdobju je vidno, poznal ga je praktično vsak občan. Za vloženo delo, napore in rezultate mu je družba izkazala priznanje v obliki državnega odlikovanja — REDA DE-' 4 S SREBRNIM VENCEM.
VESTNIK, 5. NOVEMBRA 1987
STRAN 9
ne zgodi se vsak dan
Zanimanje za organsko hrano narašča
Odložitev in odkup dolga
Ljudem ni vseeno, kaj pojedo. Navajeni so sicer, da jih v trgovinah na policah čakajo sadeži in zelenjava čudovitih barv in velikosti, takšni, da jim pridelki z domačega vrta in sadovnjaka ne sežejo niti do kolen, vendar se obenem vse bolj sprašujejo, ali je za lepim videzom tudi ustrezna kakovost ter kolikšna je cena za razkošen videz.
Znano je, da pridelovalci sadja in zelenjave uporbljajo najrazličnejša sredstva za zatiranje škodljivcev in za doseganje velike rodnosti. Mnoga od teh sredstev pa niso povsem nedolžna. Dokazano je, da nekateri pesticidi ostanejo v pridelkih in jih z njimi vred človek zaužije. Dejansko pa so to strupene snovi, ki prej ali slej začno vplivati na zdravstveno stanje ljudi.
Nedavna študija ameriškega raziskovalnega sveta pri tamkajšnji Narodni akademiji znanosti je ugotovila, da so zakoni, ki veljajo v ZDA in določajo stopnje dovoljenih ostankov pesticidov v
Hrup ne načenja le živcev
Če se včasih počutite brez pravega razloga zelo nerazpoloženi, ste brezvoljni, mlahavi in preutrujeni, pa vaš zdravnik ne more ugotoviti, kaj vam je, ker ste sicer fizično zdravi, potem je dobro, da se malo ozrete po svojem delovnem in bivalnem okolju.
ni najvisja gora
Pred kratkim so v Rimu potegnili črto pod meritve in preverjanje, ki so nekoliko razburila alpinistični svet. S satelitskim merjenjem vrhov v Himalaji so namreč strokovnjaki z ameriške univerze v Seattleu namignili, da Everest najbrž ni najvišja gora sveta. Namerili so, da ima nekaj metrov več dotlej drugi najvišji vrh na svetu K2.
Italijani so se, razumljivo, vznemirili, saj je njihov aplinist Ardito Desio prvi splezal na vrh K2. V tajnosti so poslali znanstveno ekspedicijo v Himalajo, kjer so ponovno opravili natančne meritve. Vodil jo je nekdanji prvi osvajalec vrha K2, seveda s tihim upanjem, daje K2 res najvišja gora sveta, saj bi tako postal prvi, ki je stopil na najvišjo točko našega planeta. Vendar so meritve pokazale, da z velikim presenečenjem ne bo nič, K2 je le za 5 metrov in 60 centimetrov višji, kot navajajo uradni podatki na zemljevidih.
Izkazalo pa se je, da je ogroženi vršac Everest v resnici kar 24 metrov Višji. Tako svojega prvega mesta ni izgubil, temveč ga je še bolj utrdil.
znak ki vam daje GARANCIJO kvalitete
*•**•*.*
IZOLACIJE SERVIS
& CO
PTUJ___________________
SLAVKO FURMAN — PTUJ pri železniški postaji HAJDINA
gemhepcpfjmlfl
IWoy
ZA OBNOVO OHIŠJA DAJEMO TRILETNO GARANCIJO vaša cenjena naročila lahko oddate nonstop po telefonu št. 062/771-637
za storitve v vašem domu na zaračunavamo KILOMETRINE
Brigitte Knaus (20) iz bavarskega Miinchna pravi, da ne prenese perila ...
Sten je nej naše vole, njemi prekoul i pod noge, ka de znao gye sunce zijde, če prinas v nemilost prijde.
»Ausland«, Mercedes, Šofer, pojedine, se prej k nouči njemi mine.
Kučejo po njen kak po zvouni, nišče več se ne poklouni.
Z velkoga kak mali grata, vuk je sousid mesto brata. Najprvle velke kejpe objavimo, sledi pod gauge ga postavimo.
Nikda v kiijnyi bil j so mati, gnes trbej se bole znati.
V politiki malo nači se kiija. što tou ne vej spadne kak milja.
sadju in zelenjavi, povsem neustrezni. Kaj bi šele dejali za naše razmere, kjer je tovrstna zaščita potrošnikov neprimerno manjša?! Ostanki kemikalij v živilih so po mnenju piscev študije tako nevarni, da jih lahko vzamemo kot vzrok za nekaj tisoč novih primerov rakastih obolenj letno.
Ameriški potrošniki so se seveda odzvali po svoje. Ne verjamejo več lepemu videzu sadja in zelenjave in raje dajo nekaj denarja več za sicer po videzu bolj skromno, a zagotovljeno brez pesticidov in drugih škodljivih kemikalij pridelano hrano. Uveljavil se je naziv organska hrana za
Predvsem je treba prisluhniti, kaj vam povedo ušesa. Kajti prav lahko izvira vaše slabo, a nerazložljivo počutje iz hrupa, ki ste mu podvrženi iz dneva v dan.
Medicinski raziskovalci so že dokazali, da je hrup lahko krivec za najrazličnejša obolenja, ki se
drugje smo prebrali
Kraji, za katere menijo, da so najbolj oddaljeni od morja, ležijo v puščavi Sinkjang na Kitajskem; od 'tam, do najbližjega morja, je
2400 kilometrov.
XXX
Pure so v začetku 16. stoletja v Evropo pripeljali iz Amerike. XXX
V Londonu se vsako leto rodi dvakrat več nezakonskih otrok kot v vsej Britaniji.
vse Pridelke, ki jih pridelovalci vzg°jijo s kar najmanj pomoči sodobne kemije.
Velike trgovske hiše ponekod same izvajajo kontrolo ostankov pesticidov v živilih in potem dajo kupcem možnost, da si izberejo dražje, a glede ostankov kemikalij neškodljive pridelke. In ker je trg osnovni zakon proizvodnje, se število farmarjev, ki se preusmerjajo v pridelovanje živil brez kemikalij ali z manjšo mero kemikalij, iz leta v leto povečuje.
Med 2 milijonoma ameriških farmarjev jih je že okrog 100 tisoč takih.
»Na trgu je precejšnje povpraševanje po organskih živilih,« pravi eden od farmarjev, »poleg tega pa si lahko prihraniš celo premoženje z opuščanjem pesticidov.«
začnejo z občasnimi nerazpolo-ženji, končajo pa z visokim krvnim tlakom, prebavnimi nadlogami, poškodbami ušes in psihičnimi motnjami.
Jakost hrupa se meri v decibelih, in sicer se za naša dojemanja hrup podvoji po vsakih namerjenih 10 decibelih več. Navadna stenska ura tiktaka z jakostjo 20 decibelov, pnevmatsko kladivo ropota z jakostjo 90 decibelov, potniško letalo pri vzletu pa povzroča silen hrup, ki meri 120 decibelov. Nenavadno je, da je za nekoga takšen hrup neznosen, za drugega pa ne. Kako sprejemamo hrup, je namreč v precejšnji meri odvisno od našega odnosa do tistega, kar hrup povzroča. Ljubitelj letenja bo letalski hrup lažje prenašal kot tisti, ki se letenja boji. Tako nekaterim hrup, ki ga zganjajo otroci pri igri, ni moteč, drugim pa dela sive lase in dviga pritisk.
Zaradi teh značilnosti je seveda mogoče zmanjšati vpliv hrupa na razpoloženje in se ga navaditi. Vendar je daljše bivanje v zelo hrupnih okoljih kljub vsemu škodljivo. Človek potrebuje tišino, tako kot potrebuje spanje.
Če se v prihodnjih dveh desetletjih ne bo zaustavilo silovito izsekavanje tropskih gozdov, bodo mnoge rastlinske in živalske vrste izumrle. To bo po velikem izginotju dinozavrov in drugih živali ter rastlin pred več milijoni let najhujša katastrofa za življenje na zemlji.
To strašno napoved je podal harvardski biolog E. O. Wilson na osnovi podatkov o izkoriščanju tropskih gozdov in tal v deželah tretjega sveta. Veliko ropanje naravnega bogastva je posledica hude zadolžitve držav tretjega sveta, ki pač dolgove plačujejo s tem, kar imajo — s svojim
naravnim bogastvom.
Da bi odvrnili ekološko katastrofo, so ameriški ekologi pripravili nenavadno ponudbo nekaterim državam: pripravljeni so urediti plačilo dolgov pod pogojem, da v zadolženih državah ohranijo tropski deževni gozd.
Ponudba je zanimiva in vredna upoštevanja, čeprav je res, da ne bo rešila niti svetovne dolžniške krize in ne tropskih gozdov. Pomeni pa vseeno korak naprej in nekakšno priznanje razvitih, da so posredno za ropanje in uničevanje svetovnih gozdov tudi krivi.
Pred kratkim so v Washingto-nu podpisali prvo takšno pogodbo. Mednarodna naravovarstvena organizacija je od bank odkupila po znižani ceni 650 tisoč dolarjev bolivijskega dolga, v zameno pa je bolivijska vlada odstopila poldrugi milijon hektarov tropskih gozdov v amazonskem porečju za povečanje biosferske-ga rezervata Beni, kjer naj bi ohranili kar največ ogroženih rastlinskih in živalskih vrst.
Na podoben način so ustanovili narodni park tudi v Kostariki, zanimanje za kupčijo te vrste pa kaže tudi Ekvador. Posebna resolucija, ki so jo sprejeli pred kratkim v ameriškem kongresu, pa spodbuja velike upnike, kot je Svetovna banka, naj odložijo plačila dolgov tistim dolžnicam, ki so v zameno pripravljene zaščititi svoje tropske gozdove.
Vsekakor gre za zanimive poskuse, kako rešiti svetovno gensko banko, kot tudi pravijo trop-
Nič več nadležnega dima, pepela in nevarnih ogorkov
Celo strastnim kadilcem je včasih neznosen smrad po tobaku, ki se zaleze v vsako špranjo prostora, kjer se veliko kadi, in tudi gost, zakajen zrak jim ni vedno najbolj po godu. Preklinjajo tudi cigaretni pepel in ogorke, ki jih je povsod dovolj. Kako se šele počutijo nekadilci, ki so zaradi nekulture kadilcev in napačno razumljene svobode, ki si jo prilaščajo kadilci, ne samo prisiljeni vohati smrad in dihati zakajen zrak, marveč jih ljubitelji tobaka zdravstveno ogrožajo. Ker se tobaku, kot je videti, še zlepa ne bodo odpovedali, vsi pa bi radi bivali v nezasmrajenih prostorih, je edina rešitev cigareta, ki bi se ne kadila, ne sipala in ne postala smrdeči ogorek.
Fantastično cigareto, ki naj bi pomagala zakopati bojno sekiro med kadilci in nekadilci, so izumili pri drugi največji ameriški tobačni družbi Reynolds Tobacco, ki je morala leta 1983 prepustiti prvo mesto Philipu Morrisu in njegovim marlborovcam. Resnici na ljubo je treba povedati,
Še ob koncu minulega stoletja je morala vsaka Parižanka, ki je hotela nositi hlače, dobiti od policije posebno dovoljenje. Če so katero zalotili brez dovoljenja, vendar v hlačah, so jo poslali k sodniku, ki jo je kaznoval z globo in 15 dnevi zapora.
• • •
Leta 19/7 je bavarska zveza kmetov v deklaraciji javnosti ugotovila, da ima Deset božjih zapovedi 279 besed, ameriška Deklaracija neodvisnosti 305 besed, pravilnik EGS, ki regulira uvoz in izvoz karamel (bonbonov), pa 25.911 besed. Še sreča, da bavarski kmetovalci ob Štetju besed niso imeli pri roki katere od jugoslovanskih ustav.
pa se vendarle zgodi
Nizozemska porabi vsako leto več umetnih gnojil kot vse latinskoameriške države skupaj. Švedska, za katero smo prepričani, da tam skoraj nič ne raste, porabi več umetnih gnojil kot vsa lačna Indija.
Francoski kralj Karel VIII. se je rodil s šestimi prsti na desni nogi. Mickey Mouse, glavni junak risank W'alta Disneya, ima na vsaki roki samo štiri prste.
skim gozdovom, saj predstavljajo izjemno pestro rastlinsko in živalsko bogastvo svetovnega pomena. Države, na katerih ozemlju se razprostirajo tropski gozdovi, bi morale v interesu vsega človeštva varovati in ohraniti ta genski kapital za bodoče čase, ko ga bodo genski inženirji lahko
Z diamanti gravirana kristalna krogla, v kateri se vrsti globus, vredna 225 tisoč funtov. Prvič so to remek delo iz 18. stoletja v Londonu pokazali javnosti. Na svetu so danes samo še tri take naprave, ki so jih angleški profesorji uporabljali kot učilo.
da se izdelave nove cigarete niso lotili iz ljubezni do nekadilcev, marveč jih je k temu prisilil hud konkurenčni boj na trgu in seveda zahteve javnosti, ki je vse bolj osveščena in kupuje raje manj škodljive cigarete. Nova brez-dimna cigareta je še vedno cigareta in ni povsem neškodljiva za zdravje, le najčistejša od vseh doslej je.
Revolucionarna novost pri novi cigareti je ta, da ne gori. In ker ne gori, tudi ni dima in ne katrana, ničesar, kar zgorevanje tobaka spremlja. Kadilec sicer novo cigareto prižge z vžigalnikom ali vžigalico, kot prižiga običajne cigarete, vendar pa pri kajenju ne pride do zgorevanja tobaka, marveč se tobak le pregreva. Na koncu cigarete je namreč ogljikova toplotna tabletka, ki ogreje cigareto, ko kadilec potegne zrak vase. Najprej gre vroč zrak skozi predel s tobakom in kapsulo, katere vsebina je zaenkrat skrivnost družbe Reynolds, da pa cigareti značilen vonj in okus, medtem ko da tobak od sebe za kadilce
oplemenitili in uporabili za pridobivanje novih zdravil, kulturnih in industrijskih rastlin ter novih domačih živali.
Poznavalci razmer pa opozarjajo, da so to le začasne rešitve. V otoku revščine in pomanjkanja se naravni parki ne bodo obdržali. Že sedaj so varstveniki odkrili, da iz venezuelskih in bolivijskih naravnih parkov romajo na črni trg kože zaščitenih živali, da ljudje sekajo drevje tudi v parkih in da so mnogi naravni parki to le na papirju.
potrebni nikotin in druge sestavine, na katere je organizem kadilca navajen in jih redno zahteva. Tobačni dim gre nato še skozi dva filtra; prvi je narejen iz tobačne mešanice in ima nalogo, da ohladi zrak, drugi pa je običajni, že poznani filter iz sintetičnih vlaken. Od kajenja pride iz ka-dilčevih ust le medel dimek, ki se takoj razkadi, medtem ko iz same cigarete ni nič dima. Seveda tudi ni tobačnega pepela in ne ogorkov. Ko konica cigarete neha ogrevati tobak in kapsulo, je cigareta pokajena in je za v smeti. Kajenje ene brezdimne cigarete traja toliko, kot zdaj kaja daljših (king size) cigaret.
Nova cigareta je že zdaj, še predno se je pojavila v kioskih in Še predno kadilci lahko posežejo po nji, deležna velike pozornosti. Pri Reynolds Tobaccu so sicer nadvse skrbno čuvali skrivnost zase, vendar pa so kljub vsemu pricurljale na dan novice in posamezne podrobnosti, tako da nedavna javna predstavitev nove cigarete ni bila popolno presenečenje.
...JE PAČ PAŠTETA KEKEC!
STRAN 10
VESTNIK, 5. NOVEMBRA 1987
za vsakogar nekaj
TABLICA ZA HITRO MERJENJE PROSTORNINE SODOV
AVTOMOBIL V JESENI
ŽIVALI PLAVAJO

S pomočjo tablice hitro ugotavljamo prostornino sodov, kar je posebno pomembno za vinogradnike. Postopek je naslednji: Skozi odprtino na sodu (kot kaže slika) poševno potisnemo merilno palico, tako da se dotakne najprej dna soda spredaj, nato pa zadaj. Na palici odčitamo dolžino v centimetrih na sredi odprtine na sodu.
Obe dolžini sta običajno enaki, včasih pa ne. Če dolžini nista enaki, ju seštejemo in razdelimo z 2. Dobljeno številko poiščemo v tabeli in zlahka ugotovimo, koliko litrov ima sod. Zgled: če dobimo številko 94 cm, je prostornina soda 505 litrov. V tabeli so samo parni centimetri, toda tudi nepar-
ne centimetre lahko hitro spremenimo v litre. Zgled: če je izmerjeno število 105 cm, je prostornina soda med 684 in 724 litri. Seštejemo obe številki, razdelimo in do-
bimo tre.
podatek, da ima sod 704 li-
cm	r	cm		cm		1 cm	liter	| cm 1	liter	| cm	liter
40	39	66	175	92	473	118	999	144	1815	170	2986
42	45	58	191	94	505	120	1050	146	1892	172	3093
44	52	70	208	96	538	122	1104	148	1971	174	3202
46	59	72	226	98	572	124	1159	150	2051	176	3313
48	67	74	246	100	608	126	1216	152	2134	178	3428
50	76	76	267	102	645	128	1275	154	2220	180	3545
52	85	78	289 1	104	684	130	1335	156	2308	182	3664
54	95	80	311	106	724	132	1398	158	2397	184	3786
56	107	82	335	108	765	134	1463	160	2490 ’	186	3911
58	118	84	360	110	80° i	136	1529;	162	2584 i	188	4038
60	131 1	86	386	112	854	138	1597 ,	164	2681 I	190	4169
62	145 ;	88	414	114	900 ।	140	1668	166	2780	192	4302
64	159	90	443	116	948 	142	1740	168	2882 ;	194	4438
OBNAŠANJE'
Ko se
zarosijo
sipe
Kar neverjetno je, koliko je voznikov, ki si ne znajo pomagati, ko se v hladnem avtomobilu zarosijo šipe. Razumljivo je, da več potnikov v avtomobilu tudi »nadiha« več vlage ali rose na šipah. Poskusite takole: odprite do konca gretje in prezračevanje, zaprite dotok zraka k nogam, tako da ga bo pritekalo več na vetrno šipo, in vključite ventilator. Vse to pa nič ne zaleže, če zrak ne more odtekati tudi ven. Pri večji hitrosti je odtok zraka (vsaj pri večini avtomobilov) dober zaradi podtlaka v zadku avtomobila, kamor vodijo odvodne reže. Pri manjši hitrosti in veliko vlage pa je ta odtok šibek. Zato je treba odpreti trikotno okence ali ob hitri zarositvi neogrevane zadnje šipe odpreti stranska vrata za prst ali dva.
Poglavje zase so lenuhi, ki na poledenelih in zasneženih šipah spraskajo le za dlan veliko luknjo, potem pa spričo nezadostne vidljivosti motovilijo po cesti kot pijane muhe.
Jeza je nalezljiva
li, si pokrivali oči in ušesa ali stekli k mamam. Pozneje so se pogosteje tepli, brcali, porivali in to-
Na vsakogar vplivajo razpoloženje in občutki
ljudi, ki ga obkrožajo, majhni otroci pa so na to še _	. _
posebno občutljivi.' Glasni prepiri med odraslimi varišem v igri jemali igračke.
vznemirjajo otroke, ki so zraven, in lahko tudi povzročijo poznejše napadalno obnašanje.
Skupina psihologov je proučevala reakcije na prepire in nežnosti pri devetdesetih dveletnikih. Odrasli so v navzočnosti otrok najprej odigrali
prijateljski pozdrav, nato pa buren prepir in končno spravo. Jeza ni bila nikdar naprejena proti otrokom ali njihovim mamam, ki so v bližini opravljale svoje delo. Raziskovalci so proučili posnetke prizorov in ugotovili, da je prepir otroke močno vznemiril. Odzvali so se tako, da so otrpnili, joka-
Raziskovalci menijo, da je že sama jeza lahko nalezljiva, ker otroci niso le posnemali obnašanja odraslih, ki so se »tepli« samo z besedami. Žal so prijaznejša čustva manj nalezljiva: otroci so bili
po prijateljskem obnašanju odraslih komaj kaj manj napadalni kot prej. Raziskovalci so poskus ponovili in ugotovili, da so prepiri vzburkano vzdušje okrepili. Hudi prepiri imajo lahko dramatične posledice v otrokovem napadalnem obnašanju.
i SOBO
1.	Who’s that girl — Madonna
2.	La Bamba — Los Lobos
3.	Le besedi dve — Magnet
4.
5.
6.
7.
8.
9.
10.
12.
13.
Zaljubljena — Novi fosili
I just can't stop loving you — Michael -Jackson
I wanna dance with somebody — Whitney Huston
Hajdmo u planine — Bijelo dugme
Malo mi je jedan dan života -- Mišo Kovač
Causing a commotion — Madonna
Living daylights — A-HA
Andeli se dosaduju — Parni valjak
Jači od sudbine — Boris
Prisoners of rock’n’roll — Neil Young
14. Sold — Boy George
15.
16.
17.
18.
19.
20.
21.
Marakuja — Prerod
Ti si moj bonbonček — Moulin Rouge Part time lover — Steve Wonder
O la la in L. A. — Slade
Je v Šiški kaj odprtega? — Martin Krpan
Boginja — Josipa Lisac
Stories for boys — V 2
22.	Chains of love — Joe Turner
23.	Get back to the country — Plava trava zaborava
24.	Patak Dača — Rokeri s Moravu
25.	Prolazi jesen — Grupa 220
OMata bo m sporedu v petek 6. novembra ob 18.00 na valovih Radia Murska (UKVT7A SV 642 kH)
Sobota
NASA RISBA
NEKATERE RADE, DRUGE IMAJO POMISLEKE
Na zemlji je več vode kot kopnega. Življenje je nastalo v vodi. Številne njegove oblike so se postopno uveljavile šele na kopnem. Za prebivalce kopnega je voda pač del narave, s katerim morajo računati. Zato znajo plavati skoraj vse živali. Najboljši plavalec je seveda beli polarni medved. Njegov kožuh je nepremočljiv. Kdor je že videl konje v vodi, ta ve, kako drzni in vzdržljivi plavalci so. Krave niso preveč navdušene za plavanje. Dobro plavajo divji prašiči. Volk bo v primeru nevarnosti raje bežal po kopnem, čeprav zna dobro plavati. Dokaj spretno plava tudi zajec, vendar v hladni vodi hitro
opeša. Ježi in kače odlično plavajo. Mačka vode ne mara, zdi se, da seje celo boji, a dobro plava. Seveda v naravi ni plavalnih tečajev. Vsaka žival že ob rojstvu »ve«, kaj mora delati v vodi. Razlike kajpak so: majhna račka lahko zaplava takoj, ko se izleže, medvedka pa svojega mladiča vadi, kako se je treba obnašati v vodi. Katera žival sploh ne zna plavati? Odgovor je zanimiv: šimpanz. Za opico je voda resnično neprehodna ovira.
Tudi človek ima že ob rojstvu podedovano nagnjenje za čofotanje po vodi. A z leti to zbledi in opeša. Zaradi tega je veliko lažje naučiti plavati otroka kot odraslega.
Vid sladkornih bolnikov
Kennopatija oziroma poškodba vida zaradi sladkorne bolezni je danes najpogostejši vzrok slepote pri odraslih. Hudim motnjam vida se lahko izognemo, če odkrijemo stanje dovolj zgodaj in če se začne bolnik pravočasno zdraviti. Zato je nujno, da hodijo sladkorni bolniki na redne preglede vida, predvsem pa morajo stalno nadzorovati svojo osnovno bolezen.
Kako negujemo gorenjski nagelj?
Gorenjski nagel vse bolj izginja z oken hiš. Kako ga ohraniti in negovati, da bi še krasil domačije?
Vrtnarji so opustili vzgojo, saj so se ljudje zaljubili v bršlinke in gomoljne begonije. V zadnjem času pa postaja gorenjski nagelj spet zanimiv med vrtnarji. Kakšen je pravi gorenjski nagelj? Temno rdeč, dišeč, visi in zraste v dolžino enega metra in pol. Kako ga negujemo? Prvo pravilo: ne prezimi zunaj. Kdor ga ob prvem mrazu, najkasneje pa takrat, ko je zunaj pet stopinj pod
RECEPT ZA VAS
Dušena šunka v rimskem loncu
Zelenjavo operemo in naložimo v rimski lonec, ki smo ga predhodno namakali v vodi. Prek zelenjave položimo šunko, ki smo jo dobro namazali z gorčico. Lonec zapremo in postavimo v hladno pečico. Pečico vključimo na 220 stopinj in pečemo 90 minut. Ne dodajamo nobene maščobe niti soli, ker se zelenjava napije iz šunke in gorčice.
Potrebujemo (za 5 oseb): 80 dag šunke brez kosti, 10 dag gorčice. Zelenjava: 40 dag majhnih paradižnikov, 4 bučke, 25 dag čebule, 25 dag drobnega krompirja.
VAS PRIPIS
REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE - Vodoravno: Postire, odrezek, ločnica, Nan, dir, oko, OF, lesorez, Ert, A, T, gost, natakar, oda, trn, Sarmati, travnik.
PABERKI
Kiti ne morejo dihati skozi usta, ker ni nobene povezave med njihovo ustno votlino in pljuči, tako kot pri vseh drugih sesalcih. Zato se morejo zadovoljiti samo z dihanjem skozi nosnice, ki pa jih imajo na 'hrbtu.
V San Miguelu, majhni gorski vasici Kolumbije, so morali ponoviti volitve. Mizi z volilnimi rezultati se je nenadoma približal osel in s slastjo prežvečil vse papirje, polne demokratičnih izidov pravkaršnjih volitev.
Tale nagrobni napis, ki si ga lahko preberejo obiskovalci znanega pariškega pokopališča Pere-Lachaise, bi lahko veljal za rahlo sumljivega: »Mojemu možu, ki je umri že v prvem letu zakona. Hvaležna žena.«
V Budimpešti se je šest vlomilcev zaman trudilo, da bi odprli blagajno neke restavracije. Preden so odšli, so izrazili svoje negodovanje nad ponesrečenim obiskom v restavraciji v pritožni knjigi. Toliko besni pa le niso bili, da bi se podpisali s polnimi imeni in naslovi.
ničlo, ne spravi v zaprt, hladen, svetel, a nezakurjen prostor, temu nagelj nikoli več ne bo cvetel. Tak mraz nastopi navadno okrog prvega novembra, lahko pa seveda že prej.
Ko ga spravimo pod streho, ga zelo malo zalivamo, le enkrat na mesec. In če je nagelj notri približno pol leta, to pomeni, da ga v tem času zalijemo samo šestkrat. Drugače je seveda, če je zunaj. Tedaj ga zalivamo zmerno, da je zemlja rahlo vlažna, ne pa namočena. V drugi polovici aprila prenesemo gorenjske nageljne navadno že na prosto. Pred spravilom pa jih, na to ne pozabite, preventivno poškropimo s fungicidi proti plesni, rji in drugim boleznim. Če nagelj že imate in lepo uspeva, odstranite iz lonca ali korita, v katerem raste, izčrpano vrhnjo plast zemlje in dodajte svežo. Zemlja naj bo vrtna z dodatki komposta, gnojena s hlevskim gnojem. Zemljo moramo tudi gnojiti, najboljša je zalivka iz kokošjega ali golobjega gnoja, ker ima ta veliko fosforja.
MNOGI, K! SO GAZE POSKUSILI, PRAVIJO: TO JE
IZDELEK, Ki SE HVALI SAM!
SESTAVIL MARKO NAPAST	KANTON V ŠVICI IN NJEGOVO GL MESTO	BENEŠKI SLIKAR, MOJSTER ROKOKOJA	PLUG	NAJVEČJI IT. NAFTNI KONCERN	LOŠČILO	POKRAJINA V ZAH. DELU SREDNJE GRČUE	DELAVEC V PROIZVODNJI KOSITRA
DEVETO ZNAMENJE ZODIAKA							
SOLI CIANOVE KISLINE							
BASOVSKA TROBENTA, NAJVEČJE TROBILO							
VULKAN NA OTOKU MINDANAO (2955 m)				KUVERTA	LANTAN PISARNA, URAD		
FOREIGN OFFICE			GORA NA KOROŠKEM ALFRED NOBEL				
RIMSKI VOJSKO- VODJA							SOVJETSKI ŠAHIST PETROSJAN
DOSTOJANSTVENIK							
AVTOMOBILSKA OZNAKA AVSTRIJE		ORIGINAL- NO IME RIMA	JOHN OSBORNE MESTECE V SREMU			RIMSKA 1 OSTANEK DIMA V DIMNIKU	
TELESNI IZLOČEK, SEČ					SIMON GREGORČIČ VRSTA, LINIJA		
KDOR DELA NA SOLINAH							
ČUSTVENA RAZGIBANOST, RAZBURJENJE							
POKVEKA, NESTVOR							
VESTNIK, 5. NOVEMBRA 1987
STRAN 11
križem po naših šolah
V KRATKEM IZIDE PfflPOMURSKIZALOZBIV M. SOBOTI
Mi smo varčevalci
Varčevati sem začel, ko sem bi! še majhen. S sestro sva imela vsak svoj hranilnik. Ko mi je kdo dal denar za bonbone, sem ga rajši spustil v hranilnik. Polnega mi ga je mama odnesla na banko. Še sedaj imam hranilnik in zbiram denar. Vidim, da je vsak dan vse dražje in je treba varčevati. Oče in mati vstajata zgodaj in morata iti v službo, ko še jaz sladko spim. Večkrat premišljujem, da bom tudi jaz enkrat velik in bom ravno tako moral iti v službo, če bom hotel kaj imeti. Varčujem z denarjem, kurjavo in elektriko.	SarjaS Bojan 3 b
Dan varčevanja praznujemo enaintridesetega oktobra. Beseda var-, čevanje pomeni, da moramo vsi varčevati, tudi najmlajši. Varčujemo z elektriko, kurjavo, obleko, hrano in ne samo z denarjem. Eni so preveč izbirčni in nočejo hrane. Odmetavajo jo. Če bi vsi varčevali s hrano, bi jo lahko vozili otrokom v Afriko.
Neko jutro sem po radiu poslušala oddajo o varčevanju. Novinar je spraševal ljudi, če varčujejo. Eni so odgovorili, da se da varčevati, drugi pa, da se ne splača, saj tisti denar, ki ga dobijo, hitro potrošijo. Jaz pa mislim, da jim vsaj malo denarja ostane in ga lahko dajo vstran.
Helena Balažič 3. b OŠ Črenšovci
KAJ ZAMERIMO
ODRASLIM?
Člani dopisniškega krožka smo v tednu otroka med sošolci naredili anketo. Povprašali smo jih, kaj zamerijo odraslim. Takole so odgovarjali.
ČETRTOŠOLCI:
Staršem zamerim, če kričijo name. Jezi me tudi, ko se moram ves dan učiti in še delati namesto Marjana.
(Mateja)
Zamerim jim, kadar sem kaj kriv, pa ni res.
(Sebastjan) Mami zamerim, ker kadi.
(Barbara)
Zamerim jim, ker zahtevajo od mene boljše ocene. Zahtevajo, naj pregledam domačo nalogo, čeprav sem jo že.
(Marjan)
Odraslim ljudem zamerim, ker preveč kadijo, kajenje pa škoduje zdravju. Zamerim jim tudi, če pijejo mnogo alkohola.
(Tjaša)
Starejšim ljudem zamerim, da se otroci ne smemo vključevati v njihov pogovor.
(Robert)
Zamerim jim, če me tepejo in me ne pustijo k sosedu.
(Srečko)
Pravijo, da smo majhni in nas podcenjujejo.
(Nataša)
Žalostna sem, če se oče in mama kregata.
(Irena)
Zamerim jim, če nas tepejo in nas podijo spat.
(Krunoslav)
TRETJEŠOLCI
se pritožujejo, da morajo delati tudi tisto, kar jim ni všeč.
Zamerim jim, ker se tudi oni neprimerno vedejo na cesti.
(Mitja)
Zamerim jim, ker mislijo, da imajo oni vedno prav. Tudi vseh filmov ne smem gledati.
(Suzana)
Sama moram delati, sestri pa ni treba. Pred odraslimi moram vedno utihniti.
(Jasna)
Očetu zamerim, ker ima brata rajši kot mene.
(Melita) ŠESTOŠOLCI:
Zamerim jim, če so preveč strogi, če smo za vse krivi fantje.
(Robert)
Večkrat nas nepravično kaznujejo.
(Slavko, Mitja)
Takole pa menijo OSMOŠOLCI:
So proti mladim, gospodovalni, tečni, živčni, preveč so v skrbeh za nas, ne upoštevajo nas, so neolikani, preveč se vmešavajo v naše zadeve, po krivici obsojajo, nam ne odzdravljajo, ne razumejo naših problemov, so domišljavi, prezahtevni. Kričijo na nas in mislijo, da so glavni. Hvalijo samo svoja mlada leta.
Anketo so opravili: Alenka Trepo, Katja Dundek, Mihaela Lovrenčič, Mojca Slavič, Sebastjan Ivšek, Mitja Milič, Tomaž Gajser in Slavko Dunaj; vsi učenci OŠ Križevci pri Ljutomeru.
JESEN
K nam je prišla bogata jesen. Spet nam je prinesla polno dela. Jeseni pospravljamo poljske pridelke, v sadovnjakih obiramo sadje, gremo v gorice na trgatev in tudi doma obiramo grozdje. Živali še že pripravljajo na zimo. Medved si je skopal brlog, žabe in kače so že v zemlji in jež si išče, kje bi prespal zimo. Tisti ptički, ki bodo čez zimo pri nas, že žalostno čivkajo. Jeseni so dnevi krajši, noči pa daljše. Že sedaj je zelo mrzlo, kako pa še bo pozimi! Tudi cvetlic je že manj, ker zmrzujejo. Jesen je kljub temu zame lep letni čas.
KJaudija Zadravec, 4. a O. Š. Odranci
Tudi tako se učimo
V šolskem koledarju imamo poleg športnih in kulturnih dnevov tudi gospodarske, ki so namenjeni delu na prostem. Taka dva dneva smo imeli v 14. in 15. oktobra, ko smo v Nunski grabi pri Ljutomeru pobirali grozdje za DO SLO-VIN LJUTOMERČAN.
Trgatve smo se udeležili vsi učenci od petega do osmega razreda. Oba dneva nas je spremljalo toplo in sončno jesensko vreme. Naš »delovnik« je trajal od osme do trinajste ure. Prvi dan smo bili zelo pridni, saj smo nabrali kar devet ton grozdja vrste šipon. Drugi dan pa Je pet ton laškega rizlinga. Novost je bila, da smo letos nabirali v gajbe in ne v vedra. To je mlajšim delalo precej težav, saj so bile gajbe precej težke in so jih s težavo spravili do prikolice.
Čeprav je bilo v vinogradu blato, ki se je lepilo na škornje, je vladalo dobro razpoloženje. Vsi smo bili veseli, ker nam ni bilo treba v šolo, poleg tega pa bo naš trud poplačan z denarjem, ki ga bomo namenili za zaključni šolski izlet.
Barbara LEBAN, 8. a OŠ STROŽJA VAS
Mlaka, ribe...
Na naravoslovnem dnevu sem bila v skupini, ki si je ogledala mlako, ki pa ni naravna mlaka, ampak ribnik. Oskrbujejo ga ribiči, ki se združujejo v ribiški družini. K njim spada tudi ribogojnica, ki je globoka 2,5 metra. V to ribogojnico so spomladi sprejeli' iz Osijeka 750.000 ribjih mladic. To so bile krapje mladice, ki se še niso mogle hraniti s koruznim zdrobom ali s čim podobnim. Zato so morali od piščančjih farm odkupiti nekaj sto kg kokošjega gnoja. Gnoj so nasipali v vodo. Iz njega se je raizvil plankton, s katerim so se hranile ribje mladice, ki so zdaj že velike od 8—10 cm. Sicer pa krap v nekaj letih zraste tudi do 20 kg. Pogoste ribe v tem ribniku so še ploščiči, androge, zelenke, karasi, črnooke in rdečeperke. Vsaka od teh rib živi v strahu pred napadom rib loparje, kot so ščuke, somi, ostriži. Som je izrazit mesojedec, zelo dober plavalec in ima dobro razvit voh. V Dravi in drugih večjih rekah so somi težki tudi več kot 150 kg.
Ko ribe vlagajo v reke in jezera, najprej pripravijo 12 m dolg polivinil. Ribe pripeljejo na določeno mesto v posebnih rezervoarjih. Nekaj mož nategne polivinil in na znak ribičev spustijo ribe z vodo vred na prosto. Ko ribe zdrsnejo v vodo, se zelo čudno obnašajo, poskakujejo in željno hlastajo za zrakom. To traja kakšnih 20 minut, kajti ribe se morajo na vodo navaditi, ker so imele v rezervoarjih umetni kisik.
Ribič mora imeti posebno izkaznico. Vsak ribič, ki je član ribiške družine, plačuje članarino. Vsaka riba ima tudi določeno velikost, ko je dovolj velika za ulov. Tako ima ščuka 70 cm, krap 30 cm ... Če ribič ujame 15 cm dolgega krapa in če je pošten, bo premajhnega krapa vrgel nazaj v vodo. V tem ribniku rastejo tudi nekatere rastline, kot npr. trst, rogoz, lokvanj, vrba ... sicer pa obrežje ni preveč obraščeno.
Življenje v mlaki propade, zato se bomo trudili,, da se bodo mladice in druga živa bitja ohranila še za prihodnje rodove.
GABIKA FEHER, 6. raz. OŠ K. D.-Kajuh, M. Sobota
Ob dnevu mrtvih smo se spomnili tudi mladih kurirjev, ki so padli za svobodo. Narisal Mario Belovič, 2. raz. OŠ Jože Hedžet, Šafarsko.
Ali jo poznate?
Poznala sem jo že v vrtcu. Bila je močna in se je rada igrala z menoj. Njene rumenkaste lase je veter nosil sem ter tja. Imela je okrogle, velike zelene oči, iz katerih je stalno sijalo veselje. Iz njenih ust so se lesketali kot sneg beli zobje. Odrasli sva skupaj in zato tudi postali dobri prijatlejici. Zdaj ko sva že večji, je postala že bolj resna. Rada gleda televizijo in posluša radio. V šoli je srednje dobra učenka, ampak imamo jo vsi radi, ker je zelo simpatična. Včasih se tudi spreva, ampak to hitro mine in zopet se igrava skupaj.
Kdaj pa kdaj me prosi za pomoč pri domači ali šolski nalogi. Zelo sem vesela, ko ji ni težko pomagati. Ko sem žalostna, me stalno z nečim razveseli in zato jo imam rada.
Ona je moja najboljša prijateljica. Vedno jo bom imela tako rada kot sestrico in ji bom dala vse, kar bom imela. Vendar ji ne bom povedala, da jo imam rada. Prijateljice se bom spomnila tudi takrat, ko bova šli vsaka svojo pot v življenju.
Szuzana Kbnye, 7. razred OŠ Bratstvo in enotnost
Prosenjakovci
V turniških matičnih knjigah, ne pa tudi v križev-skih, se v letih 1677—1740 pogosteje pojavljajo naslednji priimki:
Antolin, Brinjar, Budaj, Berden, Balent, Beren-dijaš, Bernjak, Borovnjak, Bakan, Bobovec, Bogdan, Barlič, Balažek, Baligač, Barbarič, Benedič, Cifra, Cigan, Copot, Ciglar, Cizmazija, Čopek, Čretnjak, Crep, Cergul, Dvorničec, Dojčič, Domi-triča, Domjan, Drvarič, Forjan, Fratar, Ferčak, Fo-tivec, Ferbežar, Gabor, Gibinčar, Gergar, Godina, Gruškovnjak, Gura, Guran, Gorličnjak, Glažar, Hrašec, Hermanič, Hraščan, Hanč, Jurkeš, Jablo-vec, Janeš, Jalšovec, Jagura, Juk, Jaklin, Jerebic, Kelenc, Krapec, Kološa, Kranpač, Kopriva, Košič, Kučko, Karoli, Kavaš, Kobilec, Kiirman, Kar-lovič, Koren, Katrigar, Kalinovec, Kocet, Kerčmar, Korc, Krampač, Legin, Lakoša, Letonja, Lipič, Maučec, Matajc, Marič, Martonič, Mikloška, Mertik, Majhen, Marko, Moravščak, Matko, Modrič, Mrak, Nemeš, Ozvald, Pozderec, Peršič, Po-lanšak, Peterec, Puhan, Rozmatrič, Rihtarec, Ra-doha, Ritlop, Regel, Raščan, Ribič, Rebernik, Ros, Slavic, Soldak, Sreš, Smodiš, Sobočan, Sobotin, Salaj, Sakač, Sekavnikar, Serboč, Strugar, Sardin, Sraka, Sakovič, Smeh, Škafar, Šuklar, Šuiek, Šu-man, Šrotar, Ščap, Škerlak, Špilak, Štajerc, Traj-bar, Truglar, Tajčar, Tibaut, Tivadar, Terboč, Tompa, Trijoka, Ulen, Vrag, Vragovič, Vodopija, Vitez, Vojkovič, Vučko, Vorih, Vereš, Vinkovič, Vinčec, Vida, Zelko, Zver, Zorčič, Zorman, Zvonar, Zenkovič, Zorko, Žalik.
Priimki iz križevskih matičnih knjig, ki se pogosto pojavljajo v Hrvatskem Zagorju, Medjimurju in Podravini:	----
Albert, Antolovič, Augustinovič, Babič, Bakoš, Bakovič, Balaš, Balažič, Banič, Bartolovič, Bedekovič, Belec, Benko, Bezjak, Bogatič, Bobnar, Bohnec, Bolkovič, Borko, Božič, Bračko, Bratkovič, Bratuša, Brgles, Bukovec, Car, Cvetko, Cvetkovič, Černel, Čirič, Čuk, Debeljak, Divjak, Erjavec, Farkaš, Fejes, Ferenc, Ferenčak, Ferenčič, Filipič, First, Fras, Fuks, Furlan, Gaberc, Glavač, Golob. Grabar. Grlica, Hajduk, Halužan, Hanže-kovič, Heric, Horvat, Hren, Hozjan, Ivančič, Jager, Jambrek, Jurinec, Kamenščak, Katana, Kelemen, Klinec, Kociper, Kočiš, Kolar, Kolarič, Kolmanič, Kopun, Korošec, Koroš, Kos, Kosi, Kovačič, Kozar, Kralj, Kramar, Kranjc, Kranjec, Križanič, Kučiš, Kuhar, Kukolj, Kuzma, Lah, Lebar, Lesjak, Lipovec, Lovrenčič, Magdič, Majcen, Ma-jarič, Makovec, Marinič, Markovič, Mavrič, Mesarič, Meznarič, Mlinarič, Muršič, Nemec, Novak, Obran, Ovčar, Panič, Pavlič, Perko, Petek, Pintarič; Pongrac, Potočnjak, Prelog, Prodan, Rajh, Rajner, Rajter, Rep, Repič, Rihtarič, Rogina, Rozman, Sabo, Sabol, Senčar, Sever, Slavič, Sovič, Stanko, Strah, Strelec, Strnad, Šafarič, Šalamon, Šinko, Škorjanec, Škrlec, Šnajder, Šoštar, Šoštarič, Štampar, Štefanec, Štromar, Šumak, Švare, Tikvič, Tišlar, Tkalčič, Tkalec, Topolovec, Trstenjak, Turek, Turk, Vajda, Veršič, Veselko, Vaupotič, Vidmar, Vnuk, Vrabec, Vrbančič, Vrbnjak, Vugrin, Vugrinec, Vuk, Zadravec.
Priimki iz turniških matičnih knjig, ki jih ni najti v križevskih, pogosto pa se pojavljajo v Hrvatskem Zagorju, Medjimurju in v Podravini:
Budaj, Balent, Berendijaš, Bobovec, Bogdan, Barbarič, Cigan, Ciglar, Duh, Domjan, Drvarič, Fotivec, Forjan, Gabor, Gibinčar, Godina, Gruškovnjak, Janeš, Jalšovec, Jaklin, Kelenc, Krapec, Kopriva, Košič, Kučko, Karoli, Kavaš, Karlovič, Koren, Legin, Letonja, Lipič, Marič, Miklouška, Majhen, Marko, Modrič, Mrak, Nemeš, Pleh, Peršič, Rihtarec, Raščan, Ribič, Rebernik, Soldak, Sreš, Sobočan, Salaj, Strugar, Sraka, Škafar, Šuiek, Špilak, Štajerec, Trajbar, Tivadar, Vrag, Vragovič, Vodopija, Vitez, Vojkovič, Vučko, Vorih, Vereš, Vinkovič, Vida, Zver, Zorčič, Zorman, Zvonar, Zorko, Žalik.
Od 159 priimkov (izpisanih za čas od 1677 do 1740 iz turniških matičnih knjig), ki jih ne'najdemo v križevskih matičnih knjigah, je 68 takšnih, ki jih najdemo v Hrvatskem Zagorju, Medjimurju in v Podravini.
Primerjava priimkov v seznamu s priimki iz Leksika prezimena SR Hrvatske je pokazala, da je največja koncentracija enakih priimkov izključno levo od Save, in sicer v naslednjih upravnih enotah (okrajih) iz leta 1948 oziroma 1951: Krapina, Klanjec, Zlatar, Čakovec, Ludbreg, Prelog, Varaždin, Koprivnica, Križevci, Vrbovec, Čazma, Bjelovar, Virovitica, Grubišno polje, Garešnica, Kutina, Daruvar, Podravska Slatina, Slavonski Brod, Na-šice, Donji Miholjac, Valpovo, Županja, Vinkovci, Vukovar, Beli Manastir. Desno od Save bi lahko omenili Jastrebarsko, Sisak, Karlovac, Slunj, ven-
Janez Toplak 
Sredi leta je samostojen amaterski likovnik z Gornjega Lakoša, Janez Toplak, že devetič sodeloval na likovni koloniji TAKT v Temerinu (SAP Vojvodina). Pred leti je bil eden pobudnikov za ustanovitev likovne skupine KOMUNA 21 in nekaj let njen mentor. S svojimi likovnimi deli je prvič sodeloval na likovni koloniji TAKT v Temerinu leta 1979 kot gost, od takrat je vsako leto razstavljalec na tej tradicionalni likovni koloniji. Leta 1983 je kot mentor sodeloval tudi z dvema članoma KOMUNE 21, tega leta je skupina dobila tudi pohvalno nagrado. Sredi julija letošnjega leta je sodeloval na 12. TAKT-u ter za svoje risbe in slike dobil nagrado Biro Miklos. Le-ta se podeljuje za najboljše samostojne razstavljalce likovnih del. Janez je bil edini razstavljalec iz Slovenije.
Predlani je to nagrado dobil Tibor Varga Somogyi, ki objavlja svoje umetniške fotografije v Startu in drugih revijah ter sodeluje na razstavah
dar so tukaj primerjalni priimki manj pogosti. Poleg Hrvatskega Zagorja in Medjimurja je največja koncentracija primerjalnih priimkov nekako med sedanjo madžarsko mejo in razvodnico med Savo in Dravo.
In na koncu še pregled priimkov enega najmanjših krajev v obravnavanem delu — vas Gajševci (številke v oklepajih po letu 1771 pomenijo hišne številke).
GAJŠEVCI
1669 — Rodig, Senzor, Zernell; 1670 — Rozkar, Rodig, Vogrin; 1671 — Rodigg, Rozkar, Stanco, Slana; 1672 — Stumpf, Radig; 1673 — Rodig Rozcar; 1674 — Vogrin; 1675 — Sčnzar, Rodig; 1676 — Maketer; 1679 — Sgank; 1683 — Versel, Horinech, Slana, Senzar; 1684 — Smolz; 1685 — Stanko, Versel; 1687 — Versel; 1688 — Stojez; 1690 — Szenzhar; 1691 — Stanko, Zhernell, Versel; 1693 — Varkass, Stonko, Rubik; 1694 — Do-manko; 1695 — Schenzer, Carba; 1696 — Lenar-ziz; 1698 — Stember (?); 1700 — Schenzer, Ma-zinkho; 1701 — Verssell, Messneriz; 1702 — Versel; 1703 — Domankho; 1704 — Rodik, Jellen; 1705 — Stanko; 1706 — Rodik, Skalin; 1708 — Swalui (?); 1709 - Stankho; 1710 — Rodig; 1711 — Verbashez, Schenzer; 1712 — Stanko; — 1713 — Stainko; 1714 — Rodigk; 1715 — Vrbainsegk, Rodigk; 1716 — Jellen; 1718 — Versea; 1719 — Senzar; 1720 — Jellen, Versel, Roddigg; 1722 — Jellen; 1723 — Marinitsch; 1724 — Warnsel, Versel, Rodig; 1726 - Gollob; 1727 - Versel; 1728 — Jellen, Golob; 1730 — Versall, Senzhar; 1731 — Golob; 1732 — Senzhar; 1734 — Senchar; 1736 — Senchar; 1740 — Stanko, Versel, Kraly, Senzhar; 1742 — Jellenn, Versel, Stanko, Stainko; 1743 — Stainko, Jellen; 1744 — Sentchar; 1745 — Versia; 1745 — Marinitsh; 1747 — Jellen; 1748 — Senzar, Marinitsch, Vershel; 1749 — Stanko, Jellen, Stainko; 1751 — Prirnus (?), Kapun; 1752 — Versia, Jellen; 1753 — Stainko; 1754 — Versel, Jellen, Smasek, Primushitsh, Versia; 1756 — Marinitsh, Jellen; 1757 — Stainko, Versia, Primositsh, Versia, Smasek; 1759 — Marinitsh; 1760 — Versel, Jellen, Kapun; 1761 — Prymoshiz; 1762 — Smasegg, Šentshar, Versia, Jellen; 1763 — Kapun; 1764 — Marinitsh; 1765 — Šentshar, Versia, Jellen; 1766 — Marinitsh; 1767 — Boshiz, Smasek; 1768 — Šentshar, Versea; 1770 — Boschiz; 1771 — Šentshar (34); Smasek (31), Versell (35); 1774 — Bošith (32), Stainko (37); 1775 — Versel (35); 1777 — Steinko (37), Bositsch (32), Sentschar (34), Koshar (30); 1779 — Spindlar (36), Smasek (35); 1780 — Jellen, Steinko (37); 1781 — Spindlar (36); 1782 — Jelen (33), Boshiz, Smasek (31); 1783 — Stainko (37), Vogrinez (30); 1784 — Jellen (33), Hrastovez (25), Stainko (37); 1786 — Spindlar (36); 1787 - Smasek (31); 1788 - Spindlar (36), Stainko (37); 1789 — Marinich (26), Jellen (33); 1790 — Marinitsh (26), Phyphnya (27); 1791 — Marinitsh (26), Jellen (33), Fifnija (27), Shagavez (29), 1793 — Spindler (36), Stainko (37), Marinitsh (26); 1794 - Šentshar (34), Raslak (30); 1795 -Jellen (33); 1796 — Marinizh (26), Fifnia (27), Spindler (36), Philipzh (27); 1797 — Hrastovez; 1803 — Sentzhar (34); 1804 — Sentzhar (34), Ju-resh (30), Spindlar (36), Prelog (35); 1805 — Marinizh (31); 1807 — Spindlar (36), Dolamitzh (35); 1808 — Sentzhar (34), Marinizh (21); 1809 — Ju-resh (30), Spindlar (36), Steinko (37); 1810 — Smasek (35); 1811 — Juritsh (31); 1812 — Steinko (37), Schnabl (33), Spindlar (36), Ivanshitsh (36); 1814 - Smaseg (35); 1815 Juresh (30); 1816 -Spindlar (36); 1817 — Smasegg (35), Hladen (32), Stainko (37); 1819 — Smaseg (32), Jellen (33); 1820 — Špindlar (36); 1821 — Steinko (37), Smaseg (32), Jellen (33); 1822 — Jelen (31), Spindler (36); 1823 - Jellen (33); 1824 - Smasek (35); 1826 - Jelen (33), Jelen (31); 1826 - Smaseg (32), 1828 - Smasegg (32), Jellen (33); 1832 -Jellen (33); 1833 — Smasegg (32); 1836 — Smasegg (32), Stuhetz (30); 1837 - Jellen (33); 1839 - Smasegg (32); 1840 - Jelen (33); 1854 - Kossi (30), Smaseg (35), Jelen (31); 1860 — Jellen (33), Jelen (31), Spindler (36); 1861 - Jellen (33); 1862 - Zmazek (32); 1863 — Jelen (33); 1867 - Jelen (33); 1868 — Sentschar (34); 1873 — Verbnjak (31); 1874 — Smasek (35), Spindler (36); 1876 — Špindler (36); 1877 — Sentschar (34); 1878 —; 1880 - Spindler (36); 1882 - Kosi (30); 1883 -Zmazek (35); 1884 — Spindler (36); 1885 — Zmazek (36), Kosi (30); 1886 - Spindler (36); 1891 -Kosi (30); 1892 - Spindler (36); 1893 - Kosi (30); 1894 - Špindler (36), Jelen (33); 1895 -Zmazek (35); 1896 - Babič (37); 1897 — Jelen (33); 1898 - Kosi (30); 1899 - Jelen (33), Kosi (35); 1900 - Babič (37).
(KONEC)
- dobitnik nagrade mednarodne skupine umetnikov JUNIJ.
KAKŠEN JE TAKT SEDAJ?
TAKT je ostal takšen, kot je bil; neke vrste likovni sejem, na katerem lahko sodelujejo vsi, ki rišejo, slikajo, fotografirajo in oblikujejo. Na tej sceni obstaja velika stilska in kakovostna raznolikost — od še delno otroških risb do zrelih umetniških del. Že pred leti so organizatorji izrazili željo za sodelovanjem raznih amaterskih likovnikov in likovnih skupin. Vsako leto kolonijo spremljajo razne druge prireditve in predavanja o sodobni umetnosti. Letos so organizatorji vpeljali novost, t. i. TULABARSKO USTVARJALNO KOLONIJO.
KAKŠNA JE TULABARSKA KOLONIJA?
Ta kolonija je na »salašu« — osamljeni kmetiji sredi, polj, kakšnih 10 km do Temerina, Tam skupina mladih amaterskih umetnikov ustvar-
za likovna dela
ja ob pomoči mentorja (letos je bil mladi grafik Peter Laslo) kot v starih časih, v prvih letih TAKT-a. Na TAKT-u in novi koloniji so bile in bodo vedno zastopane vse tehnike likovnega ustvarjanja.
L Pavšič
STRAN IZ
VESTNIK, 5. NOVEMBRA 1987
šport
ANKETA MED ŠPORTNIKI
Veselje, razočaranje ...
Pomurski športniki iz tedna v teden prinašajo veselje ali razočaranje številnim ljubiteljem športa. O tem, kaj so dosegli v minulem kolu, kaj jih nasploh teži in kakšne so njihove želje v nadaljevanju tekmovanj, smo hoteli zvedeti od nekaterih špornikov:
Jože Kosi (igralec NK Mura): »V Ljubljani smo povedli z 1:0 z zadetkom Jančarja, kazalo je, da bomo pripravili presenečenje. Po našem vodstvu pa se sodnikova piščalka ni oglasila ob prekršku, zrelem za 11-metrovko, niti v prvem niti v drugem polčasu in ostali smo brez točk. Menim, da bomo morali izgubljene točke proti Mariboru in Kopru nadoknaditi, a v jesenskem delu sta samo še dve srečanji.«
Milivoj Matičič (trener NK Nafta): »Proti Proletarcu iz Zagorja smo dosegli le polovičen uspeh. Jesenski del pa vseeno ni bil tako slab, saj smo po odhodu Kasala, Novaka in Pala v JLA ekipo okrepili z nekaterimi starejšimi igralci (Dominko, Banotai). To je vlilo optimizma mlajšim igralcem in kljub številnim bivšim ligašem slovenske lige smo dosegli v prvenstvu nekaj lepih zmag.«
Borut Veren (trener NTK Sobota): »V prvih treh srečanjih II. zvezne lige smo po rezultatih sodeč zmagali na lahek način, a v igri ni šlo vse ravno gladko. Dobro smo pripravljeni in Benko, Kuzma, Bankovič, Unger in Žitek so se sposobni v tej ligi uvrstiti med prve štiri ekipe. Lahko pa se zgodi, da bodo fantje z dobro igro in kančkom sreče prišli prav v vrh lestvice.«
Vlado Škof (vodja košarkarske sekcije pri DTV Partizan v Gornji Radgoni): »Zanimanje mladih za košarko je izredno. Imamo pionirje, kadete, mladince in člansko vrsto, ki vse dobro delujejo. V članski konkurenci imamo ambicije, da bi se uvrstili med prva štiri moštva, kar bi nas lahko privedlo v enotno slovensko ligo. Če bomo drugi v ligi, se lahko uvrstimo v končnico prvenstva, vendar je do konca še 14 kol.«
Vlado Roškar (trener RK Bakovci): »Ker telovadnica v Murski Soboti še ni zgrajena, smo morali v Veliko Nedeljo. Proti Šoštanju smo igrali brez štirih standardnih igralcev, gostje pa so nas v prvem delu z odličnimi krili nadigrali. V drugem delu smo zaigrali zbrano in v poprečni, a za gledalce zanimivi tekmi, smo malo z znanjem, malo s srečo med prvenstvom petič zmagali.«
Alojz Smodiš (igralec RK Bakovci): »Mnogo teže je igrati nam Bakovčanom v telovadnici, ker smo vajeni asfaltne prevleke. Ob podpori gledalcev pa smo v Veliki Nedelji dosegli še en velik uspeh. Pomembno za uspeh proti Šoštanju je, da smo igrali borbeno, celotna ekipa je igrala kot eden, in to je odločilo o zmagovalcu — mi pa smo obdržali tradicijo nepremagane ekipe na tokrat izposojenem igrišču.	Tonček Gider
NOGOMET
ODBOJKA
Slovenska liga
Ljubljana: M ura 3:1
Vil. kolu slovenske nogometne lige je soboška Mura gostovala v Ljubljani ter v tekmi s tamkajšnjo istoimensko ekipo izgubila obe točki. Sobočani so z zadetkom Jančarja sicer povedli z 1:0, a kaj več niso uspeli storiti.
V naslednjem 12. kolu bo v nedeljo v Murski Soboti Mura igrala zadnjič to jesen pred domačimi gledalci proti Vozilom iz Nove Gorice.
Lestvica po 11. kolu:
Rudar (Tr)	II	7	4	0	18:7 18
Ljubljana	11	6	4	1	26:10 16
Koper	II	6	4	1	16:6 16
Teol Slovan	II	5	3	3	16:11 13
Maribor	II	5	3	3	15:10 13
Domžale	II	4	5		11:9 13
Rudar (TV)	11	3	5	3	16:13 II
Mura	11	4	3	4	19:18 11
Ingrad Klad.	II	3	4	4	10:11 10
Elkroj	II		4	5	13:16 8
Vozila	II	3	->	6	10:14 8
Triglav	II	1	5	5	11:18 7
Izola	11	3	0	8	13:25 6
Steklar	11 0 4 7				’ 10:35 4
Slovenska območna liga vzhod
Nafta—
Proletarec 0:0
V Lendavi se domače moštvo v zadnjem jesenskem nastopu pred domačimi gledalci ni izkazalo. Po številnih priložnostih med vso tekmo so domačini po nepotrebnem izgubili točko. V zadnjem, 11. jesenskem kolu bo Nafta potovala v .goste k.ekipi Kovinarja.	....	।
Slovenska liga - moški
Agroplod Ljutomer —Šempeter 3:0
V Križevcih pri Ljutomeru so gostitelji s 15:6, 15:10 in 15:4 v dobri uri zmagali. S taktično dobro igro in požrtvovalnostjo so povsem zadovoljili blizu 100 gledalcev, ki je spremljalo srečanje.
V 5. kolu bodo odbojkarji Agroplo-
da Ljutomera odpotovali ekipi Topolšice.	v goste	k
Lestvica po 4. kolu: Mislinja	3	3 0 9:0	6
Titan Kamnik -	4	3 1 10:4	6
P. Narodnidom	4	3 1 9:4	6
Kočevje	3	3 0 9:5	6
Topolšica	3	2 1 7:4	4
Fužinar	4	2 2 8:6	4
Agroplod Ljut.	4	2 2 7:7	4
Izola	4	7 2 7:8	4
Granit	4	1 3 5:9	2
Šempeter	4	1 3 5:10	2
Brezovica	3	0 3 0:9	0
Triglav	4	0 4 2:12	0
11. slovenska liga		
Paloma Sever-
Pomurje 0:3
Odbojkarice Pomurja so na gostovanju pri Sladkogorski v nizih 15:3, 15:8 in 16:14 prvič zmagale. V 5. kolu, ki bo v soboto v Murski Soboti, bodo gostile II. ekipo Fužinarja. Odbojkarji Pomurja pa so izgubili s Partizanom Hoče 3:0 (—2,—10,—3).
V soboto ob 18. bodo odbojkarji Pomurja v Murski Soboti igrali proti ekipi Tranja .Malgaja. .
Vito Fujs v reprezentanci Za jugoslovansko reprezentanco v hokeju na travi, ki je v Budimpešti igrala proti Madžarski 0:0 in 1:1, je uspešno nastopil tudi Vito Fujs, igralec ABC Pomurke iz Murske Sobote.
Jože Kranjec drugi v Tuzli
Na zveznem turnirju mladih rokoborcev grško-rimskega sloga, ki je bil v Tuzli, je Jože Kranjec med 60 tekmovalci iz 16 klubov zasedel odlično drugo mesto. V finalu je Kranjec izgubil s Stefanekom (Spartak), kljub porazu pa ostaja med kandidati za udeležbo na balkanskih igrah v Solunu.
Zmaga
Sekereša
V Ljubljani je dosegel največji uspeh na 2. republiškem turnirju igralcev skupine B Bojan Sekereš, ki je zasedel prvo mesto v posamični konkurenci. Pri moških je bil Šendlinger osmi, Dominko pa enajsti.
Pri dekletih je bila mladinska prvakinja Slovenije Korenova tretja, Matičičeva je zasedla osmo, Gybrkbševa pa deveto mesto.
------—KOŠARKA—
II. slovenska liga — moški
Slivnica—
Pomurje 81:103
V 4. kolu II. slovenske košarkarske lige so Pomurci v Slivnici prepričljivo zmagali. Koše so dali: Klemar 34, Banič 14, Tušar in Cigut po 13, Marinič 10, Štornik 6, Roškar 7, Tinev 4 in Andrejek 2.
V Gornji Radgoni pa je Radgona prvič izgubila z ekipo Miklavža z 80:76. Odločilen je bil prvi polčas, ko so gostje vodili z 20 točkami prednosti. Za Radgono so dali koše: Štihec 19, Merklin 18, Fridau 16, Rajbar 11, Sa-kovič 7 in Horvat 5.
V naslednjem 5. kolu bo v Murski Soboti v soboto ob 16.30 pomurski derbi med Pomurjem in Radgono.
KEGLJANJE
Med murska liga — moški
Nafta—Bratstvo 4713:4943
Kegljači Nafte iz Lendave so tokrat na srečanju z gosti iz Ko-toribe ostali brez točk. Tekmovalci so podrli: Kopinja 766, Horvat 751, Vučko 818, Žalik 820, Zupanec 344, Levačič 383 in Peric 381 kegljev.
L. ŽALIK
Murska Sobota: Lendava 3:1
V prijateljski nogometni tekmi v Ižakovcih so se pomerili nogometni sodniki. Za Mursko Soboto so bili strelci: Žekš, Zver in A. Botjak ter za Lendava Bukovec. Tekmo je vodil, Botjak (Murska Sobota).
MEJNIK
IMAJO NAD 170 POKALOV
Šolsko športno društvo Mejnik na osnovni šoli v Gornji Radgoni sodi med najaktivnejša tovrstna društva v Pomurju in Sloveniji. To dokazujejo številna priznanja in pokali, ki so jih dobili. Ponašajo se z nad 170 pokali in okrog 700 diplomami. Tudi letos so bili-deležni najvišjega republiškega priznanja — zlate plakete Republiškega centra šolskih športnih društev Slovenije. Sicer pa se ponašajo kar s 5 zlatimi in 2 srebrnimi plaketami RCŠŠD Slovenije.
V okviru ŠŠD Mejnik na osnovni šoli v Gornji Radgoni
Namizni tenis
Zmaga in poraz
V Murski Soboti so gostovali igralci in igralke Sabarie iz Szombathelya in tako vrnili obisk Sobočanom. V srečanju članskih ekip so minimalno slavili domačini, kljub neresni igri Benka, gostje — sicer članice prve madžarske lige — pa so tokrat premagale mlado ekipo Sobočanov, v kateri je bil najboljši Ori.
Rezultati: SOBOTA- SABA-RIA (člani) 5:4 (Benkovič 2:0, Unger 1:0, Kuzma 1:0, Žitek 1:1,
Benko 0:31); SOBOTA (mladinci)- SABARIA (članice) 7:9 (Ori 3:1, Rihtarič 2:2, Gerendaj 2:2, Županek 0:4).
M. U.
SLOVENSKA LIGA - ŽENSKE
Iskra Delta— Metalservis
Pomurje 61:42
Pomurke so tokrat z gostjami pričakovano izgubile. Koše so dale: Korenova 13, Borčeva 10, Kolarjeva in Kardoševa po 7 in Broderjeva 4.
V naslednjem 5. kolu bodo Pomurke v soboto ob 18. uri v Murski Soboti gostile ekipo Mengša.
Lestvica po 4. kolu:
Slovan	4	4 0 309:261			8
ID Ježica	4	3	1	255:209	7
Induplati Mengeš	4	3	1	302:286	7
Odeja	4	3	1	297:281	7
Comet	4	2	2	274:241	6
Cimos	4	2	2	281:256	6
Metalservis Pomurje	4	2	2	272:275	6
Kladivar	4	2	2	281:287	6
Metka	4	2	2	292:307	6
Jesenice	4	1	3	312:311	5
Cerknica	4	0	4	231:276	4
Labod	4	0	4	240:356	4
ŠAH
Lendava remizirala v Hočah
Začelo se je prvenstvo v drugi republiški šahovski ligi. V prvem kolu je oslabljena Lendava doma izgubila s Pobrežjem z 1:5. Remizirala sta Žilavec in Ivanec. V drugem kolu pa je Lendava remizirala v Hočah s 3:3. Zmago je dosegel Vuk, remizirali pa so Gerenčer, Žilavec, Vida ih Ivanec.
Gerenčer
Turnir v Puconcih
V soboto, 7. novembra, ob 17. uri bo šahovska sekcija Partizana Puconci pripravila y gostišču Kuhar šahovski turnir v posamični konkurenci.
deluje deset sekcij, katerih uviv usmerja neutrudna mentorica Irena Pevec, ki to delo opravlja že skoraj 30 let. V društvu gojijo naslednje panoge: atletika, gimnastika, ritmika, rokomet, košarka, odbojka, strelstvo, namizni tenis, smučanje in šah. V posamezne sekcije se učenci vključujejo na osnovi ankete, ki jo opravijo vsako leto. Posebno skrb namenjajo tudi samoupravljanju. Društvo vodi 5-članski izvršni odbor, ki ga kot predsednik vodi Sašo Fi-šinger. Ta se sestaja vsak teden. Sicer pa delegacijo v šolskem športnem društvu sestavljata
Borut Benko proti Madžarom ni blestel.
ROKOMET
II. slovenska liga
Radgona— Toko 24:17
V 8., predzadnjem kolu II. slovenske lige vzhod so v pomurskem derbiju igralci Radgone dobili pomurski derbi proti gostom iz Črenšovec. Pri gostiteljih so bili najboljši strelci: Holc 11, Canjkar_4, Grah in Želodec po 3, Miljevič 2, pri gostih pa: Šernek 9, Žugelj 3 in Šverc 2 zadetka.
V naslednjem kolu bo Radgona gostovala pri Dravi, Toko pa bo imel v nedeljo v Črenšovcih v gosteh rokometaše Ormoža. Rokometaši Kroga pa. so v minulem kolu gostovali v Ormožu in izgubili z rezultatom 26:21. V soboto bodo imeli Krogčani v gosteh ekipo Šempetra.
Radgona: Brežice 17:10
V ženski konkurenci so v zadnjem jesenskem kolu Radgon-čanke prepričljivo zmagale. Najučinkovitejše so bile: Petkova 9, ter Maukova in Vrablova po tri zadetke.
V prvem pomladanskem kolu bo Radgona potovala v goste k ekipi Drave.
Beltinčanke pa so igrale z ekipo Branika 16:16. Pri gostiteljicah so bile strelke: Tkalčeva 9, Zakičeva 4 ter Toplakova, Kon-treševa in Kociprova.
V prvem pomladanskem kolu bodo Beltinčanke odšle v goste k ekipi Lisce.
Slovenska liga — moški
Bakovci: Šoštanj 22:21
Pred blizu 300 gledalci, pretežno so bili Bakovčani, so v Veliki
Rokometaši v Murskih Črncih
Rokometni klub Mladinec bo v nedeljo, 8. novembra, ob 9. uri pripravil turnir moških ekip. Nastopili bodo: Polana, Razkrižje ter prva in druga ekipa Mladinca.
po dva delegata (moški in ženska) iz vsakega razreda. Delegacija se sestaja enkrat mesečno. Poleg učiteljev telesne vzgoje na šoli, ki nosijo največje breme, so k sodelovanju pritegnili kar sedem zunanjih sodelavcev, da bi bilo tako delo čim bolj pestro in strokovno. Zadovoljni so, da so financiranje rešili prek odbora za šolski šport pri ZTKO, ki ima posluh za dejavnost šolskih športnih društev. Pri TKS in ZTKO se namreč zavedajo, da so sredstva, namenjena za dejavnost šolskih športnih društev, dobro
naložena.
F. Maučec
Nedelji Bakovčani v letošnjem prvenstvu petič zmagali. Kazalo je slabo, saj so gostje povedli 5:1, pa tudi polčas so odločili v svojo korist 11:9. V drugem delu so takoj na začetku gostitelji izenačili in z zavzeto ter učinkovito igro ob koncu zmagali. Strelci za Bakovce: Smodiš 7, Kozel 5, Lebar in Horvat po 3, J. Buzeti in Merčnik po 2.
V naslednjem 9. kolu bodo Bakovci igrali v gosteh proti Ajdovščini.
Lestvica po 8. kolu:
Sl. Gradec	8 7 0	1 221:190 14
STT Rudar	8 5 1	2 213:198 11
Bakovci	8 5 0	3 210:189 10
Šoštanj	8 5 0	3 197:173 10
Prule	8 5 0	3 179:173 10
Jadran	7 4 1	2 172:159 9
Ajdovščina	8 4 1	3 189:180 9
Termopol	8 3 0	5 165:174 6
Črnomelj	8 3 0	5 171:187 6
Inles	7 2 1	4 169:182 5
Sevnica	8 2 0	6 180:199 4
Usnjar	8 0 0	8 163:225 0
Slovenska liga — ženske
Polana :Alpes 19:14
Polančanke so odigrale tekmo 8. kola v Čakovcu na Hrvaškem, kajti bliže niso našle proste telovadnice, v Pomurju pa ustrezne ne premoremo. Po prvem delu je bil izid le 9:8 za Polančanke in šele v drugem delu so gostiteljice zaigrale z vso resnostjo in ob odlični obrambi vratarke Utroše-ve zasluženo zmagale. Zadetke so dosegle: Horvatova in S. Hoz-janova po 5, Gamzetova 4, Vogrinčeva 3 ter M. Hozjanova in Laslova po 1 zadetek.
V naslednjem 9. kolu bo Polana odšla v goste k ekipi Burje.
Lestvica po 8. kolu:
Kranj	8 8 0 0	196:122	16
Mlinotest	8 6 0 2	197:147	12
Iskra	8 5 12	208:155	11
Branik	8 5 12	145:139	11
Novo mesto	7 5 0 2	184:159	10
Olimpija	8 5 0 3	191:169	10
Burja	8 4 0 4	168:163	8
Polana	8 4 0 4	151:161	8
Cerkno	8 116	122:156	3
Itas Kočevje	7 10 6	134:164	2
Era Šmartno	8 10 7	143:219	2
Alples	8 0 17	127:209	1
VESTNIK, 5. NOVEMBRA 1987
STRAN 13
samozaščita, varnost, obramba
Alkoholizem in njegove posledice
Razširjenost čezmernega uživanja alkohola je povzročala težave vsaki civilizirani družbi. Zato so se razne civilizacije in družbe bojevale proti proizvodnji, prometu in čezmernemu uživanju alkoholnih pijač. Obenem je promet alkoholnih pijač dajal velike dohodke posameznikom in državnim blagajnam. Zato so se pri obravnavi in boju proti alkoholu vedno pojavljali nasprotni interesi. Kljub temu je veliko število držav dojelo hude posledice, ki jih povzroča čezmerno uživanje alkohola in načrtno pristopilo k omejevanju prometa in porabe alkoholnih pijač. Ti ukrepi se izražajo zlasti v tem, da se omejuje število prodajnih mest, prodaja alkoholnih pijač mladoletnim osebam, tudi v tgovinah dnevni čas prodaje alkoholnih pijač, do rigoroznih sankcij zoper tiste, ki zagrešijo kakšnikoli delikt ali kršijo moralne norme pod vplivom alkohola.
V naši družbi in tudi v naši regiji pa je na tem področju zavladal velik liberalizem in se prodajna mesta alkoholnih pijač kar množijo, alkoholne pijače v trgovinah lahko kupujejo tudi petletni otroci, vsaka novejša trgovina mora imeti še bifeje itd. Uradno je omejena prodaja alkoholnih pijač v zgodnjih jutranjih urah, vendar samo v gostinskih lokalih, toda tudi tu se prepovedi ne držijo dosledno. Z bojem proti alkoholizmu pa se ukvarjajo le posamezna humanitarna gianja. Ostale družbene skupine pa se na to spomnijo le, ko se zaradi alkoholne omame zgodi kakšen zločin, hude prometne nesreče ali pa druga velika škoda.
Na področju JRM je v Pomurju obravnavanih letno okrog 1.400 kršitevljev. Od tega števila jih je bilo okrog 65 odstotkov pod vplivom alkohola. To kaže, daje alkohol vzrok za veliko število konfliktov na javnem kraju in tudi v zasebnem prostoru.
Zaradi čezmernega uživanja alkohola je marsikateri občan ostal brez dela, družine pa brez sredstev za preživljanje. Prav tako prihaja do razpada družinskih skupnosti, kar ima hude posledice pri zanemarjeni vzgoji otrok.
Zato je potrebno da vsi občani, posebej pa tisti, ki se ukvarjajo s prometom alkoholnih pijač, in tisti, ki imajo odločilno vlogo v naši družbi, odpravljajo možnosti za čezmerno uživanje alkoholnih ijač.
B. C.
Kazniva dejanja, storjena pod vplivom alkohola
Na obtnočju Pomurja obravnavamo letno povprečno 250 storilcev kaznivih dejanj, ki so dejanja storili pod vplivom alkohola. V 9 mesecih letošnjega leta smo obravnavali 176 takih storilcev, od tega 3 ženske in 26 mladoletnikov.
Kaj navaja take storilce, da v vinjenem stanju storijo kazniva dejanja? Motiv storitve je različen, na prvem mestu je koristoljubje, objestnost ali maščevanje, sledi osebna uveljavitev, užaljenost, ljubosumje ali škodoželjnost.
Zanimiv je tudi podatek, daje od 176 obravnavanih storilcev, ki so storili kaz. dejanje v vinjenosti, 41 takih, ki so bili že večkrat kaznovani (4-krat), 11 storilcev 1-krat, medtem ko 87 storilcev še ni bilo kaznovanih. Navedena prejšnja kaznovanost se nanaša na raznovrstna kazniva dejanja.
Medtem ko je bilo za enako kaznivo dejanje obravavanih 16 storilcev 4-krat, 2 storilca 3-krat, 7 strorilcev 2-krat in 12 storilcev 1-krat, 139 storilcev pa za enako kaznivo dejanje še ni bilo kaznovanih.
Izobrazbena sestava navedenih storilcev kaz. dejanj je naslednja: 66 storilcev ima osnovno šolo, 59 nepopolno OŠ, 28 nepopolno srednjo šolo, 14 srednjo strokovno šolo, 2 sta brez izobrazbe, 5 jih ima nižjo strokovno šolo, 1 gimnazijo in 1 višjo šolo.
Po sestavi kaznivih dejanj preyladujejo kazniva dejanja zoper družbeno in zasebno premoženje (poškodovanje tuje stvari, tatvine, vlomi, kršitev nedotakljivosti stanovanja, odvzem motornega vozila), sledijo jim kazniva dejanja zoper življenje in telo (razne oblike telesnih poškodb, ogrožanje z nevarnim orodjem pri pretepu ali prepiru), kazniva dejanja zoper spolno nedotakljivost in moralo (posilstvo, spolna zloraba slabotne osebe ali spolni napad na osebo mlajšo od 14 let), medtem, ko so druga kazniva dejanja zastopana manj ali pa sploh
ZAKAJ TAKO’
Nevšečnosti zaradi blatnih
V nekaterih krajih soboške občine, zlasti v Satahovcih in okolici, kmetje zadnje čase s .priključki na traktorjih, s katerimi delajo na poljih, neprevidno ' ali po malomarnosti puščajo znatne količine biata na asfaltiranih cestah. Le-te so zato na marsikaterih odsed-kih skorajda neprevozne, s čimer je ogrožena prometna varnost. To ob sedanjem slabem vremenu povrzoča dodatne preglavice voznikom osebnih vozil in tovornjakov, saj je cestišče spolzko in se lahko kaj hitro zgodi prometna nesreča.
Da bo ironija še večja, v soboški občini za zdaj ne premorejo cestnega inšpektorja, ki bi lahko ukrepal v takih primerih. Tako je vse odvisno od dobre volje voznikov traktorjev, ki se po predpisih ob delih na polju ne bi smeli približati cesti bliže od treh metrov. Da bi bili udeleženci cestnega prometa zares varnejši, bo nujna njihova večja pozornost, kajti le tako se lahko izognemo večjim nevšečnostim zaradi odlaganja blata na cestah.
M. Jerše
Požarnovarnostni center še letos
Na eni izmed sej skupščine občinske gasilske zveze v Lendavi so med drugim sprejeli sklep, da je potrebno čim prej urediti v prostorih gasilskega doma v Lendavi center za objavo požarov iz delovnih organizacij. Sčasoma so k nalogam dodali še ustanovitev servisne delavnice za sedaj že številna gasilska motorna vozila in orodje Občinska gasilska zveza se je s pomočjo interesne skupnosti za požarno varnost lotila problema in vse kaže, da bo le-ta še v tem letu urejen. Požarnovarnostni center v Lendavi bo začel delovati že konec letošnjega leta. Doslej so že urejeni prostori, sledili bosta montaža naprav in ureditev servisne delavnice. Problemi z objavo požarov so doslej delali veliko težav gasilskim društvom, še zlasti društvu v Lendavi. V gasilskem domu ni
bilo dežurstva, o požarih so se obveščali preko milice ali celo zasebnih telefonov. Novi center naj bi te napake odpravil, to pa pomeni, da se bo izboljšala tudi požarna varnost. Posebej pa velja omeniti servisno delavnico,
ou Kaicic veliko pričakujejo. V zadnjih letih se je oprema posodobila, več je gasilskega orodja in vozil, ki jih je potrebno redno vzdrževati. Servisna delavnica naj bi bila na voljo vsem dru-
štvom.
Jani D.
KONKRETIZACIJA OBMEJNEGA SODELOVANJA
Pred, nedavnim smo poročali, da je delegacija gasilske zveze iz županije Zala na Madžarskem v Lendavi sklenila s gasilci Pomurja sporazum o obmejnem gasilskem sodelovanju. Več naj bi bilo stikov med gasilskimi društvi
Stari studenci -skladišča smeti
V lendavski občini imajo v vseh krajevnih skupnostih vodovode, žal pa so ti nezaščiteni. Že nekaj let ugotavljajo da ob njih ni varnostnih pasov, da do vodnih zbiralnikov lahko pride vsak. Po sklepu občinske skupščine morajo krajevne skupnosti čim prej urediti varnostne pasove pri krajevnih vodovodih. V Lendavi naj bi ustanovili tudi strokovno delovno telo, ki naj bi ugotovilo, kakšne so
Ob koncu meseca požarne varnosti
Prevrnila se je cisterna
Tokrat na srečo samo za vajo, ki je bila ob koncu meseca požarne varnosti v Lendavi in so se je udeležili gasilci iz G. Radgone, Radence, Murske Sobote, Ljutomera in Lendave, tudi nakatere posebne enote civilne zaščite. Vse večji promet z nevarnimi snovmi na območju Pomurja zahteva organiziran in strokoven pristop ob morebitnem razlitju nevarnih snovi, ki bi ogrozilo ljudi in živali. Še posebej pa je potrebno strokovno znanje za gašenje lahko vnetljivih snovi. V naši pokrajini so glavni prometni tokovi z nevarnimi snovmi naslednji: Lendava—Čakovec, Lendava—Madžarska, Lendava —M. Sobota— Radenci—G. Radgona—Avstrija in M. Sobota—Ljutomer. Po teh cestah se prevaža največ lahko vnetljivih snovi, pa tudi strupenih. Najbolj je seveda ogroženo območje mineralnih voda okoli Radenec. Da bi se vsaj delno zavarovali pred morebitnimi nesrečami, se morajo gasilci kar najbolje opremiti in strokovno usposobiti.
Na vaji v Lendavi so pokazali, kaj je potrebno storiti, če se prevrne cisterna z nevarnimi snovmi, kako je potrebno zavarovati okolico, kako prečrpavati izlito tekočino in kako gasiti požar, ko se takšne snovi vnamejo. Ekipa iz Radenec je usposobljena za prečrpavanje, ekipa Ina Nafte za odstranjevanje strupenih snovi in gašenje požarov, ekipe iz M. Sobote, Radgone in Ljutomera pa so pokazale, kako in s čim se gasijo lahko vnetljive snovi. Vaja je pokazala, da so naša gasilska društva opremljena z najsodobnejšo opremo, imajo tudi dobro strokovno znanje, ki ga potrebno nenehno izpopolnjevati, saj se tu in tam še zatika. Ker se bo po naših cestah prevažalo čedalje več nevarnih snovi in ker bo tudi nova oprema zahtevala vedno več znanja, bi kazalo razmisliti, če ne bi bilo dobro ustanoviti posebne gasilske enote, ki bi bila dobro izurjena in dosegljiva ob vsakem času.
Jani D.
SOZD industriaimport
SUBARU
industriaimport	4^^%
waanok Yugoslav ski pool
sporočamo, da iz konsignacijskega skladišča SUBARU - TOKIO dobavljamo naslednja japonska vozila:
mode!	ccm	
700 SDX	2 WD	665
JUSTY SL, 3 vrata	2 WD	997
JUSTY GL, 5 vrat	2 WD	997
JUSTY SL, 3 vrata	4 WD	1200
JUSTY GL, 5 vrat	4 WD	1200
leone limuzina	2 WD	1600
leone kombi	2 WD	1600
leone turismo	4 WD.	1781
2 WD = pogon na sprednja kolesa
4 WD = na vsa štiri kolesa
DOBAVA VOZIL TAKOJ!
Servisna mreža organizirana, nadomestni deli v konsignacijskem skladišču Vrhnika.
VSE INFORMACIJE O PLAČILU IN CENI:	_c.	7ao
INDUSTRIAIMPORT, GOSPOSVETSKA 13, LJUBLJANA, TEL. (0p1) 325-, 88.
možnosti, da bi vse vodovode v občini povezali v enoten sistem.
V zadnjem času se ugotavlja, da so v opuščenih studencih različne odpadne snovi ter da se na tak način onesnažuje podtalnica. Čim prej je potrebno izdelati analizo stanja vodnjakov v posameznih naseljih, ki danes ne rabijo več svojemu prvotnemu namenu, krajevnim skupnostim pa svetovati, kaj naj storijo z vodnjaki. Eno je jasno, vodnjaki nikakor ne morejo postati skladišča smeti in raznih odpadnih tekočin, saj tako lahko v kratkem času popolnoma one-znažimo podtalnico, s tem pa ogrozimo zdravje ljudi in živali.
Jani D.
v obmejnih vaseh, pomoč pa naj bi bila izražena v naravnih nesrečah in ob večjih požarih. Kmalu po podpisu tega sporazuma pa je že prišlo do konkretizacije sodelovanja v letošnjem letu. Delegacija pomurskih občinskih gasilskih zvez je namreč pred kratkim obiskala gasilsko županijsko poveljstvo v Zalaegerszegu in se dogovorila o letošnjem sodelovanju. Dogovorili so se, da se bo kongresnega gasilskega tekmovanja v Kopru, 10. in 11. oktobra, udeležila gasilska desetina gasilskega društva iz Čomoderja. Vaje za reševanje iz vode, ki jih organizira gasilsko poveljstvo iz Zalaegerszega ob Blatnem jezeru, pa se bo udeležila reševalno-potapljaška ekipa iz M. Sobote.
Tesnejši stiki so se ustvarili tudi med gasilci Ine Nafte in rafinerije iz Zalaegerszega. V začetku prihodnjega leta se bodo delegacije gasilskih zvez ponovno sestale in sprejele program sodelovanja, ki naj bi zajel tudi vaška gasilska društva.
Jani D.
Gasilsko društvo Kruplivnik je pred nedavnim prevzelo nov gasilski avtomobil, kar je velika pridobitev. Do vozila so prišli z združenimi sredstvi — prispevkov občanov, botra Antona Hiilla in sisa za varstvo pred požarom občine Murska Sobota. Ta dogodek so primerno proslavili s kulturnim programom in nagovori. Nedvomno je novi gasilski avtomobil — poleg motorne brizgalne iz leta 1978 in gasilskega praporja iz leta 1980 — za društvo velikega pomena. GD Kruplivnik bo prihodnje leto proslavilo 60-letnico delovanja. Lesic
Z UPRAVE ZA NOTRANJE ZADEVE V MURSKI SOBOTI
Skočil z drugega nadstropja
V minulem tednu ni bilo veliko prometnih nesreč, vse pa so bile posledica neprevidne vožnje.
Na upravi za notranje zadeve ugotavljajo, da je čedalje več tatvin, tatovi pa ne izbirajo, saj kradejo od zelja s polja do drv v gozdu in tehničnih predmetov v stanovanjih in trgovinah. Ker se vreme slabša, bodo razmere za vožnjo čedalje slabše. Voznike opozarjamo na previdno vožnjo.
VOŽNJA BREZ LUČI
26. oktobra se je zgodila prometna nezgoda v Ribiški ulici v Bakovcih. Kolesar Tomaž Novak in Bakovec seje peljal po Ribiški ulici. Na kolesu ni imel prižgane luči, zato se je zaletel v peško Marjeto Flegar iz Bakovec. Flegarjeva se je poškodovala.
Dupleka vozil proti Kobilju. Nasproti mu je pripeljal traktor, za njim pa kolesar L. V. iz Kobilja. Neposredno pred srečanjem je otrok prehiteval traktor in tako zavil na sredino cestišča pred tovorni avtomobil. Otrok se je hudo poškodoval.
ZADEL KOLESARKO IN POBEGNIL
se je Kolenko hudo poškodoval. Škoda znaša 7 milijonov dinarjev.
PRED AVTOMOBIL
NEIZKUŠENI VOZNIK
27. oktobra se je zgodila prometna nezgoda na Bakovski cesti v M. Soboti. Voznik neregistriranega motornega kolesa Vinko Sakač iz Bakovec je vozil brez izpita po Bakovski cesti in dohitel kolesarja Jožeta Škrabana iz Do-kležovja. Zaradi neizkušenosti je trčil v Škrabana, ki seje lažje poškodoval. Lukačev sopotnik Avgust Horvat pa je dobil hude poškodbe.
28. oktobra je neznani voznik osebnega avtomobila na Bakovski cesti v M. Soboti zaradi tesnega prehitevanja lažje poškodoval kolesarko Kristino Kolar iz M. Sobote. Delavci milice so neznanemu vozniku na sledi.
1. novembra seje kolesar Željko Fajfar iz Globoke peljal proti S. Bistrici, tako da se je držal za rame mopedista. Ko je kolesar opazil, da iz nasprotne smeri prihaja osebni avtomobil, ki ga je vozila Terezija Borak iz Lendavskih Goric, je spustil rame mopedista, pri tem pa ga je zaneslo na levo pred avtomobil. Fajfar se je hudo poškodoval.
ZAPELJAL NA LEVO
SKOČIL Z OKNA KUHINJE
OTROK PRED TOVORNJAK
28. oktobra je voznik tovornega avtomobila Borut Vajda iz Zg.
31. oktobra se je zgodila prometna nezgoda v Radmožancih. Voznik osebnega avtomobila Alojz Kolenko iz Mostja se je peljal proti Radmožancem. Zaradi vinjenosti je zapeljal na levo takrat, komu je z nasprotne smeri pravilno pripeljal voznik osebnega avtomobila Simon K. iz Beltinec.Vozili sta trčili, pri tem
26. oktobra je Josip Kukojica iz Panovec, upokojenec, ki se je zdravil na očesnem oddelku bolnice v M. Soboti, iz neznanega vzroka skočil skozi okno v drugem nadstropju bolnice na betonska tla. Zaradi poškodb je med prevozom na kirurški oddelek umrl.
J. D.
STRAN 14
VESTNIK, 5. NOVEMBRA 1987
ZA GRADNJO KIRURŠKEGA BLOKA SO DAROVALI
Družina Smodiš, G. Petrovci 89 (namesto šopka na grob pok. Marije Kuronja, Neradnovci) — 3.000 din; Pomurski tisk OOS Tiskarna M. Sobota (namesto venca na grob pok. očeta sodelavca Tomislava Brezovarja, Ljutomer) — 10.000 din; OOS OVIZ-i Osnovna šola M. Sobota (namesto venca na grob pok. očeta sodelavca Jožeta Zrima, M. Sobota) — 6.000 din; Kolektiv PTT servisa M. Sobota (namesto venca na grob pok. očeta Draga Gerenčerja) — 9.200 din; OO ZS PTT servis M. Sobota (namesto venca na grob pok. tasta Maximiljana Volkarja) — 7.500 din; Dr. Helena Sočič, Ljubljana, Jamova 52 (namesto cvetja na grob pok. Cecilije Seliškar, Ljubljana) — 10.000 din; Jože in Lina Gider, Razlagova 8, M. Sobota (namesto cvetja na grob pok. Štefanije Bratuš iz M. Sobote) — 3.000 din; Družina Grah, Šercerjevo naselje 32, M. Sobota (namesto cvetja na grob pok. mame Milke Džurov) — 3.000 din; SGP Pomurje M. Sobota (namesto cvetja na grob pok. Srečka Gologa, Maribor) — 20.000 din; Vzgojno varstvena organizacija Ljutomer (namesto venca na grob pok. moža Helene Klemenčič, Ljutomer) — 5.000 din; LB Pomurska banka M. Sobota (namesto venca na grob pok. očeta sodelavca Viljema Škaperja, Nemčavci) — 10.000 din; Obrtno združenje Lendava (namesto cvetja na grob pok. mame Jožefa Hozjana, Gaberje 138) — 3.000 din; Potrošnik OOS M. Sobota (namesto venca na grob pok. očeta Albina Obala, Strukovci) — 3.000 din; Štefan Sedo-nja, Martjanci 38 (namesto venca na grob pok. Ane Heklič, Grajska ul, M. Sobota) — 5.000 din; PZC TOZD Zdravstveni dom Lendava (namesto venca na grob pok. Žene Jožeta Gyoreka, L Lole Ribarja 5, M. Sobota) — 5.000 din; Jožef Kuhar, Gradišče 9, Tišina (namesto venca na grob pok. Marije Serec, M. Sobota, Kroška ul.) — 5.000 din; Potrošnik Konf. OOS TO Izbira, M. Sobota (namesto venca na grob pok. hčerkice Cvetke Žinkovič, Ptujska c. 3, G. Radgona) — 3.000 din; Družina Gregorinčič, Bunčani 48 a, Veržej (namesto cvetja na grob pok. mame Tončke Vrbanjšak, Bunčani 41, Veržej) — 2.000 din; Janez Varga, Lendava, Rudarska 26 (namesto dvetja na grob pok. Franca Ošlaja, Filovci) — 5.000 din; Družina Padovnik, Bogojina (namesto cvetja na grob pok. Jožeta Kuharja, M. Sobota) — 5.000 din; Osnovna organizacija sindikata Osnovne šole Bakovci (namesto cvetja na grob pok. Jožeta Kuharja, M. Sobota) — 8.000 din; Krajevna organizacija RK Mačkovci (namesto cvetja na grob pok. Šarike Kuhar, Mačkovci) — 5.000 din; Družina Turza, M. Sobota, Ul. 17. oktobra 27 (namesto cvetja na grob pok. Jožeta Kuharja, M. Sobota) — 5.000 din; Družina Varga in Benedik, M. Sobota (namesto venca na grob pok. Jožeta Kranjca, Selo) — 10.000 din; Cvetka dr. Potočnik, Ljutomer (namesto venca na grob pok. Ivana Vaupotiča, Ljutomer) — 10.000 din; Ernest Sabo st., M. Sobota, Štefana Kovača (namesto cvetja na grob pok. Ludvika Lutharja, Puconci) — 5.000 din; Družina Petovar, Križevci pri Ljutomeru 50 b (namesto cvetja na grob pok. Marije Draškovič, Radoslavci) — 5.000 din; Kolektiv Gozdno-lesne-ga gospodarstva M. Sobota (namesto venca na grob pok. mame Viljema Kovača) — 10.000 din; Družina Vučak, M. Sobota, Vrtna 2 (namesto venca na grob pok. Marjete Pavzin, Zagreb) — 10.000 din; Marija Kornhausler, Grad 79 a (namesto venca na grob pok. Marjete Pavzin, Zagreb) — 10.000 din; Janez Fe-' renčič, Krog, Brodarska (namesto venca na grob pok. tasta Janeza Kumina) — 10.000 din; Potrošnik TO Izbira OOS M. Sobota (namesto cvetja na grob pok. očeta Simone Sukič, M. Sobota) — 3.000 din; Potrošnik TO Izbira OOS M. Sobota (namesto cvetja na grob pok. očeta Danice Gomboc, Filovci) — 3.000 din; Potrošnik TO Preskrba M. Sobota (namesto cvetja na grob pok. matere Marjete Kolmanič, M. Sobota) — 3.000 din; »Mura«, Delavci računovodsko-finančne službe M. Sobota (namesto cvetja na grob pok. Jožeta Kuharja, M. Sobota, Bakovska) — 16.000 din; Družini Ernesta in Karla Bransbergerja M. Sobota (namesto venca na grob pok. Antonije Holsedl, Gerlinci 125) — 20.000 din; OOS. SO Gornja Radgona (namesto cvetja na grob pok. mame Franca Klemenčiča) — 4.000 din; Angela Štrakl, Lendavska 23 b, M. Sobota (namesto cvetja na grob pok. Jožeta Kuharja iz M. Sobote) — 5.000 din; Marjeta Rues, M. Sobota, Kerenčičeva (namesto venca na grob pok. matere Marjete Kolmanič, M. Sobota, Kroška 30 a) — 10.000 din; Milan Banič, M. Sobota, Ob progi 73 (namesto venca na grob pok. gospoda Satlerja iz Ljubljane) — 10.000 din; Družina Jožeta Faršanga, M. Sobota (namesto cvetja na grob pok. Irme Štivan, Bodonci) — 4.000 din; Katica Mesarič, Maribor, Ljubljanska 66 (namesto venca na grob pok. Danice Štefanec, Mota) — 15.000 din; Družina Jonaš iz Hodoša (namesto venca na grob pok. sorodnika Lajčija Lulika, Strukovci) — 3.000 din; Družina Jonaš iz Hodoša (namesto venca na grob pok. sosede Julijane Tamaško) — 3.000 din; Pomurka OOS TOZD Predelava mesa (namesto venca na grob pok. mame Cirila Kamnika, M. Sobota) — 5.000 din; Pomurka OO TOZD Predelava mesa (namesto venca na grob pok. mame Štefke Drvarič,. M. Sobota) — 5.000 din; Pomurka OOS Predelava mesa M. Sobota (namesto venca na grob pok. očeta Marice Novak, Križevci pri Ljutomeru) — 5.000 din; Družina Anta-lič, Kopitarjeva 13, M: Sobota (namesto cvetja na grob pok. mame Marjete Kolmanič, M. Sobota) — 6.000 din; OOS Tovarna mlečnega prahu M. Sobota (namesto venca na grob pok. mame Terezije Horvat, Krog 4) — 10.000 din; Jože Toplak, D. Šumenjaka 2, M. Sobota (namesto cvetja na grob pok. mame Irene Cifer, Selo 81) — 5.000 din; OOS Osnovne šole »Edvard Kardelj« M. Sobota (namesto cvetja na grob pok. mame sodelavca Franca Biirmena) — 6.000 din;
OOS Osnovne šole »Edvard Kardelj« M. Sobota (namesto cvetja na grob pok. moža sodelavke Erne Kuhar) — 6.000 din; OOS Osnovne šole »Edvard Kardelj« M. Sobota (namesto cvetja na grob pok. mame sodelavke Šarike Toth) — 17.400 din; Potrošnik Konferenca OOS M. Sobota (namesto venca na grob pok. žene Bele Merklina, Bodonci 130) — 5.000 din; Potrošnik — Konferenca OOS M. Sobota (namesto venca na grob pok. matere Milana Merklina, Motovilci) — 5.000 din; Elizabeta in Janez Novak, Bodonci 11 (namesto venca na grob pok. Maksa Viharja, Ljubljana) — 10.000 din; OOS Tovarna mlečnega prahu M. Sobota (namesto venca na grob pok. očeta Franca Farteka, Stara ul. 8, M. Sobota) — 10.000 din; Društvo upokojencev, Krog (namesto cvetja na grob pok. Štefana Vogrinčiča, Murnova 11, Krog) — 1.500 din; KO ZZB NOV Rogašovci (namesto venca na grob pok. Jožefa Bertalaniča, Nuskova 86) — 2.000 din; KO ZZB NOV Rogašovci (namesto venca na grob pok. Janeza Nemeca iz Pertoče 56) — 2.000 din; KO ZZB NOV Rogašovci (namesto venca na grob pok. Ludvika Šarkana, Nuskova 66) — 2.000 din; Sekcija žena Predanovci (namesto cvetja na grob pok. Marije Vlaj) — 4.000 din; Janez Papič, Lendavska 37/b M. Sobota (namesto cvetja na grob pok. Rudolfa Kuzmiča, Ocinje, Rogašovci) — 6.000 din; Družina Časar, Puconci 90 (namesto cvetja na grob pok. Ivana Gerenčerja, Ivanci) — 5.000 din; Družina Štivan, Št. Kovača 8, M. Sobota (namesto cvetja na grob pok. Irme Štivan, Bodonci) — 5.000 din; Jože Šumak, Vaneča 84/a, Puconci (namesto cvetja na grob pok. Marije Gjdrek, I. Lola Ribarja 19, M. Sobota) — 5.000 din; Jože Pertoci, Krog (namesto cvetja na grob pok. Marije Gjdrek, Iva Lola Ribarja 19, M. Sobota) — 5.000 din; Jože Fras, Berkovci 27 (namesto cvetja na grob pok. Marije Gjorek, M. Sobota) — 3.000 din; Delavci Kliničnega laboratorija ZD M. Sobota (namesto cvetja na grob pok. sestre sodelavke Ančke Šiftar, M. Sobota) — 6.000 din; Marta Vutelič s sinom Boštjanom, M. Sobota (namesto cvetja na grob pok. Jožeta Kuharja, Bakovska, M. Sobota) — 4.000 din; Družina Jerič, Krog, M. Sobota (namesto cvetja na grob pok. Jožeta Perkiča, Bakovci, M. Sobota) — 5.000 din; Kristina Žalik, Černelavci, Gorička 1 (namesto cvetja na grob pok. Ludvika Žalika) — 10.000 din; Frida in Vili Peček, M. Sobota (namesto cvetja na grob pok. Janeza Žibrata, Mota, Ljutomer) — 5.000 din; Alojz Kerčmar, M. Sobota (namesto cvetja na grob pok. Marjete Pavzin, Zagreb) — 9.000 din; Jože Stvarnik, M. Sobota, Kidričeva 18 (namesto cvetja na grob pok. Marjete Pavzin, Zagreb) — 3.500 din; KO ZB Beltinci (namesto cvetja na grob pok. Alojza Pavlinjeka, Panonska 6) — 5.000 din; Stane Hlauf, Partizanska 7 (namesto cvetja na grob pok. Alojza Pavlinjeka, Panonska 6) - 5.000 din;
Delavci otroškega oddelka Splošne bolnišnica Murska Sobota (namesto venca na grob pok. Rudolfa Volfa, Dol. Slaveči) — 10.000.— din; Družina Turza, M. Sobota, Ulica 17. oktobra (namesto venca na grob pok. Rozalije Legen, Mlajtinci) — 10.000.— din; Anton Šarotar, Tomšičeva 28, M. Sobota (namesto venca na grob pok. Ane Šarotar, Grajska uL, M. Sobota) — 10.000.— din; VVO Murska Sobota (namesto cvetja na grob pok. očeta Marjete Rotdajč) — 20.000.— din; Sodelavci ABI Pomurje obrat Lipovci (namesto venca na grob pok. očeta Janka Žabota) — 10.000.— din; Družina Štefana Benka, Brezovci (namesto venca na grob pok. Viljema Sočiča, Černelavci) — 10.000.— din; Zoltan Šiftar, Gornja Radgona (namesto cvetja na grob pok. Alojza Šiftarja, Krajna) — 5.000.— din; Srednja kmetijska šola Rakičan (namesto venca na grob pok. očeta D. Vaupotiča, Ljutomer) — 15.000.- din; Delavci ambulante Medicine dela »Mura« M. Sobota (namesto cvetja na grob pok. očeta dr. Felkarja) — 8.000.— din; Družina Jožeta Ratnika, Krog, Trubarjeva 17 (namesto venca na grob pok. Štefana Vogrinčiča, Krog) — 10.000.— din; OOS Osnovne šole »Miško Kranjec«, V. Polana (namesto venca na grob pok. brata Jožeta Elizabete Tibaut) — 3.000.— din; OOS SDK M. Sobota (namesto venca na grob pok. očeta Alojza Ozvatiča, M. Gubca, M. Sobota) — 4.000.— din; OOS SDK M. Sobota (namesto venca na grob pok. očeta Irene Vučkič, Černelavci) — 4.000.— din; Društvo invalidov Murska Sobota (Namesto cvetja na grob pok. Ane Lepoša, Bodonci) — 1.000.— din; Društvo invalidov Murska Sobota (namesto cvetja na grob pok. Franca Farteka, Šalovci) — 1.000.— din; Društvo invalidov M. Sobota (namesto cvetja na grob pok. F. Horvat, Kupšinci) — 1.000.— din; Društvo invalidov M. Sobota (namesto cvetja na grob pok. Vere Vinkovič, Rakičan) — 1.000.— din; Društvo invalidov M. Sobota (namesto cvetja na grob pok. Štefana Vogrinčiča, Krog) — 1.000.— din; Društvo invalidov Murska Sobota (namesto cvetja na grob pok. Ernesta Verena, Šalamenci) — 1.000.— din; Društvo invalidov M. Sobota (namesto cvetja na grob pok. Ljudmile Petrej, Dom počitka) — 1.000.— din; Društvo upokojencev Bakovci (namesto cvetja na grob pok. Marije Bencak, Partizanska 19, Bakovci) — 1.500.— din; Društvo upokojencev Bakovci- (namesto cvetja na grob pok. Jožefa Ozvatiča, Ribiška 7, Bakovci) — 1.500.— din; Igor in Marjana Sukič, Mojstrska 1, M. Sobota (namesto venca na grob pok. očeta Jožeta Felkarja) — 5.000.— din; Delavci lekarne in tajništva TOZD Pomurske lekarne M. Sobota (namesto venca na grob pok. stare mame sodelavke Stanke Toplak) — 10.000.— din; Sindikat OŠ »17. oktober« Beltinci (namesto venca na grob pok. brata Stanka Kolarja) — 3.000.— din; Krajevni odbor ZZB NOV Rogašovci (namesto venca na grob pok. člana Viktorja Felkarja iz Serdice) — 2.000.— din; Društvo invalidov M. Sobota (namesto cvetja
na grob pok. člana Evgena Cipota, Vadarci) — 1.000.— din; Društvo invalidov M. Sobota (namesto cvetja na grob pok. članice Marije Lukač, M. Sobota) — 1.000.— din; Občinski komite ZKS M. Sobota — Potrošnik DSSS (namesto venca na grob pok. Zorice Kovač) — 10.000.— din; Potrošnik OOS Skupne službe M. Sobota (namesto venca na grob pok. očeta Erika Staševiča) — 5.000.- din;
INTEGRAL
TOZD PROMET IN DELAVNICE
LENDAVA
Delavski svet tozda Promet in delavnice Lendava razpisuje dela in naloge s posebnimi pooblastili in odgovornostjo
1.	VODJE DELAVNIC
2.	VODJE SPLOŠNO KADROVSKE SLUŽBE
Kandidati morajo poleg splošnih pogojev, določenih v zakonu, izpolnjevati še naslednje:
POD 1:
—	končana višja ali srednja šola, smer strojništvo
—	štiri leta delovnih izkušenj na vodstvenih ali vodilnih nalogah v gospodarstvu
POD 2:
—	končana višja ali visoka šola pravne, upravne ali druge ustrezne smeri
—	3 leta delovnih izkušenj
Za dela in naloge pod 1 in 2 velja reelekcija, mandat traja 4 leta. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 15 dneh po objavi na naslov: INTEGRAL, DO TP VIATOR LJUBLJANA, TOZD PROMET IN DELAVNICE LENDAVA, INDUSTRIJSKA 1 (ZA RAZPISNO KOMISIJO).
Prijavljeni kandidati bo.do o izidu izbire obveščeni v 15 dneh.
gorenjewfstoj
Delavski svet tozda MONTAŽA-PURLEN .
razpisuje
v skladu s samoupravnimi splošnimi akti dela in naloge VODJE SEKTORJA ZA IZVAJANJE INVESTICIJSKIH
DEL
Pogoji:
—. višja ali srednješolska izobrazba strojne smeri,
— nad 4 leta delovnih izkušenj pri podobnih delih in nalogah.
Izbrani kandidat bo imenovan za mandatno dobo 4 let.
Kandidate prosimo, da v 8 dneh po objavi pošljejo prošnje z dokazili o strokovni izobrazbi na naslov: Gorenje-Varstroj, Kadrovska služba, 69220 Lendava.
Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 30 dneh od poteka prijavnega roka.
Snežno puhalo
CIMOS, 66000 KOPER, Vojkovo nabrežje 1, tel.: 066 23 976
SPECIALIZIRANA PRODAJALNA
Kmetijske in komunalne mehanizacije vrtavkaste brane CVB in snežna puhala CSP 2 ter vseh rezervnih delov
tehnostroj
DO Tehnostroj Ljutomer, industrija vozil in kmetijske mehanizacije, p. o. Ljutomer, Prešernova c. 40 Komisija za delovna razmerja oglaša prosta dela in naloge:
1.	VODENJE FINANC — za določen čas
2.	ORGANIZIRANJE IN IZVAJANJE FUNKCIJE PRODAJE
Pogoji:
pod točko 1:
—	visoka izobrazba ekonomske smeri in 2 leti delovnih izkušenj
pod točko 2.:
—	višja izobrazba ekonomske smeri in 2 leti delovnih izkušenj
'Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 8 dneh po objavi na naslov: DO Tehnostroj, industrija vozil in kmetijske mehanizacije, p. o. Ljutomer, Prešernova c. 40, z oznako ••za komisijo za delovna razmerja«. O izbiri bomo vse prijavljene kandidate obvestili v 30 dneh po sklepu komisije.
riMT V AVTORADGONI
	PROIZVODNO TRANSPORTNO PODJETJE
RaTBSRlSBNA
L	GORNJA RADGONA n.sol.o
MT-549 DE LUXE
TOZD AVTOTRGOVINA SERVIS
PRODAJA KMETIJSKO MEHANIZACIJO NA
OBROČNO ODPLAČILO
Pogoji:
70% udeležba ob prevzemu, razlika v treh obrokih
v treh mesecih brez obresti
Na voljo:
—	traktorji IMT 539, 542, 549
—	vsi priključki IMT Beograd
Ugodna prodaja do 15. 11. 1987
Vse informacije v Avtoradgoni, Gornja Radgona, Ljutomerska c., oz. po telefonu (069) 74 691, 74 511.
Tudi odlična ponudba rezervnih delov iz programa IMT in zagotovljena servisna služba.
VESTNIK, 5. NOVEMBRA 1987
STRAN 15
Skupščina občine Murska Sobota razpisuje
JAVNO DRAŽBO
za prodajo osebnega avtomobila
ZASTAVA 101 COMFORT, leto izdelave 1980, izklicna cena 700.000.— dinarjev.
Javna dražba bo v torek, 10. novembra 1987, ob 9. uri na dvorišču Skupščine občine M. Sobota, Alija Kardoša 2.
Ogled avtomobila je možen pred začetkom javne dražbe na dvorišču SO M. Sobota.
Pred začetkom na dan javne dražbe med 8. in 9. uro morajo interesenti plačati 10% varščino.
Prometni davek plača kupec.
Osnovnošolski vzgojno-izobraževalni zavod Murska Sobota. Trstenjakova 73. na podlagi sklepa komisije za delovna razmerja razpisuje prosta dela in naloge
SNAŽILKE,
na OŠ Edvard Kardelj
s polnim delovnim časom, za nedoločen čas in z enomesečnim poskusnim delom.
Začetek dela po dogovoru.
Prijave pošljite v 8 dneh po objavi razpisa v tajništvo Osnovnošolskega vzgojnoizobraževalnega zavoda, Trstenjakova 73, Murska Sobota.
Delavski svet delovne organizacije VETERINARSKA POSTAJA, p. o., MURSKA SOBOTA, Lendavska 27 na podlagi sklepa z dne 29. 10. 1987 ponovno razpisuje dela in naloge
individualnega poslovodnega organa
— direktorja
Poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom, morajo kandidati izpolnjevati še naslednje:
— da imajo visoko izobrazbo diplomiranega veterinarja z opravljenim strokovnim izpitom,
— 5 let delovnih izkušenj.
Pisne prijave z priloženimi dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite z oznako »za razpisno komisijo« v 15 dneh na naslov: Veterinarska postaja Murska Sobota, Lendavska 27.
Kandidate bomo o izbiri oz. imenovanju obvestili v roku, določenem v samoupravnem splošnem aktu.
Šestega novembra odprem nov KOZMETIČNI IN PEDIKER-SKI SALON v Moravskih Toplicah, pri avtobusni postaji.
Delovni čas od 8. do 18. ure. V soboto od 8. do 12. ure. Priporoča se salon Violeta!
e	GRADBENA IN INSTALACIJSKA DEJAVNOST, OBRT TER STORITVE n. sol. o. LENDAVA
C) i d O S LENDAVA
Razpisna komisija DS DO GIDOS, tozd Obrtno instalacijskih del ponovno razpisuje dela in naloge s posebnimi pooblastili
VODJE TOZDA OBRTNO INSTALACIJSKIH DEL
Pogoji za zasedbo del in nalog so naslednji:
— višja strokovna izobrazba ekonomske, pravne, organizacijske ali gradbene smeri in tri leta delovnih izkušenj pri vodenju ali srednja strokovna izobrazba ustrezne smeri in pet let delovnih izkušenj pri vodenju,
— opravljen strokovni izpit,
—' kandidat mora imeti smisel za organizacijo, delo z ljudmi ter se mora zavzemati za krepitev samoupravnih družbenih ekonomskih odnosov.
Kandidati naslovijo vlogo z dokazili na kadrovsko službo DO GIDOS Lendava. Partizanska 93, z oznako »za razpisno komisijo« v 15 dneh od objave razpisa.
Odgovore prejmejo kandidati v 30 dneh od objave razpisa.
Zdravilišče Radenska, n. sol. o, Radenci
objavlja
po sklepu komisije za delovna razmerja tozda Naravno zdravilišče prosta dela in naloge
TEHNIČNO VODENJE
Pogoji:
višješolska izobrazba strojne-energetske ali druge ustrezne tehniške smeri, 3 leta delovnih izkušenj.
Poskusno delo traja 3 mesece.
Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 8 dneh po objavi na naslov: Zdravilišče Radenska Radenci, kadrovsko-socialna služba.
Kandidati bodo o rezultatih izbire obveščeni v 45 dneh po poteku objavnega roka.
ZDRUŽENJE ŠOFERJEV IN AVTOMEHANIKOV, Murska
Sobota,
obvešča,
da bo začetek pouka za poklicne šoferje 1. decembra 1987
Prijavite se pravočasno!
DELOVNA SKUPNOST SIS GOSPODARSKIH DEJAVNOSTI OBČINE LJUTOMER LJUTOMER, Ormoška c. 3/II
Zbor delavcev Delovne skupnosti sisov gospodarskih dejavnosti občine Ljutomer
razpisuje
dela in naloge s posebnimi pooblastili in odgovornostmi:
vodja delovne skupnosti
Kandidat mora poleg splošnih pogojev, ki jih določa zakon, izpolnjevati še naslednje:
— -da ima visoko ali višjo izobrazbo ustrezne smeri, — da ima najmanj 3 oziroma 5 let delovnih izkušenj — da je strokovni tajnik ene od sisov ustanoviteljic delovne skupnosti.
Za opravljanje del in nalog s posebnimi pooblastili in odgovornostmi bo izbrani kandidat imenovan za 4 leta.
Kandidati naj vložijo pisne ponudbe s priloženimi dokazili o izpolnjevanju pogojev na naslov: DELOVNA SKUPNOST SIS-a GOSPODARSKIH DEJAVNOSTI OBČINE LJUTOMER, LJUTOMER, Ormoška 3/II, z oznako »za razpisno komisijo« v 8 dneh od dneva objave razpisa.
O izbiri bodo prijavljeni kandidati obveščeni v 30 dneh po poteku roka za zbiranje ponudb,
zavarovalna skupnost triglav
Delovna skupnost Pomurske območne skupnosti ZS TRIGLAV na podlagi sklepa delavskega sveta delovne skupnosti
razpisuje
naslednja dela in naloge:
1. vodje oddelka za premoženjska zavarovanja, 2. računovodje.
Od kandidatov zahtevamo, da poleg splošnih pogojev, izpolnjujejo še naslednje:
pod 1. višješolska.izobrazba in 5 let ustreznih delovnih izkušenj, pod 2. višješolska izobrazba in 3 leta ustreznih delovnih izkušenj.
Za opravljanje razpisanih del in nalog bodo delavci imenovani za dobo štirih let.
Kandidati naj pošljejo svojo prijavo z dokazili o izpolnjevanju pogojev ter z opisom dosedanjega dela v osmih dneh po objavi razpisa na naslov: Zavarovalna skupnost Triglav, Pomurska območna skupnost, Murska Sobota, Titova 13.
Kandidati bodo o izbiri obveščeni najkasneje v 30 dneh od izvršene izbire.
ZAHVALA
V 60. letu starosti nas je po hudi bolezni nepričakovano za vedno zapustil naš dragi mož, oče, stari oče in brat
Alojz Kouter
iz M. Sobote
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam v težkih trenutkih kakor koli pomagali, dragega pokojnika pospremili na njegovi zadnji poti, mu poklonili vence in cvetje, sočustvovali z nami in nam izrekli sožalje.
Prisrčna hvala medicinskemu osebju pljučnega oddelka bolnišnice v Rakičanu za vso nego med njegovo boleznijo, bivšim sodelavcem in kolektivu Panonije M. Sobota, g. kaplanu za pogrebni obred, pevcem za odpete ža-lostinke ter govornikoma — predstavnici KS in kolektiva Panonije za poslovilne besede.
Vsem še enkrat — prisrčna hvala!
M. Sobota, 30. oktobra 1987
ŽALUJOČI: VSI NJEGOVI
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, dedka in pradedka
Franca Mariniča iz Logarovec
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali vence in cvetje ter nam izrekli sožalje.
Posebna hvala GD Logarovci, Društvu upokojencev Križevci, DO Krka in DO Slavonija, g. župniku za opravljeni obred ter govorniku KS.
ŽALUJOČI: žena Anika, hčerka Albina ter sinova Tonček in Franček z družinami, vnuki in pravnuki
* Tri leta te že zemlja krije, v gomili tihi mirno spiš, srce ljubeče več ne bije in ti se več ne prebudiš.
V SPOMIN
5.	novembra 1987 minevajo tri leta, odkar nas je za vedno tragično zapustil naš dragi mož, oče in zet
Dominik Kofjač-Šmarčan
samostojni obrtnik iz Murske Sobote
VSI NJEGOVI, KI SO GA IMELI RADI
ZAHVALA
Po daljši bolezni nas je v 79. letu starosti zapustila draga mama, stara mama, prababica, sestra in tašča
Katarina Fekonja
iz Melinec
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam izrekli sožalje, darovali vence in cvetje ter drago pokojnico pospremili na njeni zadnji poti..
Posebna hvala g. župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, govornici KS Gizeli Maje za poslovilne besede, DO Potrošnik, TOZD Merkur Železnina Beltinci in dr. Jožetu
Zadravcu za lajšanje bolečin med njeno boleznijo.
Žalujoči: VSI TVOJI NAJDRAŽJI
V SPOMIN
Hvaležni smo vsem, ki v srcu vzbujajo spomin na pokojnega moža
Franca Gerenčerja
iz Dobrovnika
Z ljubeznijo se pridružujemo njegovi žalujoči: žena Katica, otroci z družinami in vsi tisti, ki so te imeli radi.
Nismo dovolili, da bi te izgubili, ali usoda rekla je tako, da to, kar najbolj ljubili smo, za vedno je odšlo.
ZAHVALA
V 79. letu starosti nas je brez slovesa zapustila naša draga mama, babica, prababica, sestra in teta
Katarina Kuhar
s Tišine 35
Ob boleči in nenadomestljivi izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam izrekli sožalje, darovali vence in cvetje ter jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti.
Posebna hvala g. kaplanu za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, govorniku KS tov. Francu Horvatu za ganljive poslovilne besede ter kolektivom Radenske, Mure, tozda TK 1, TK 2, Potrošnika in Pomurskega tiska ter GD Tišina.
Žalujoči: VSI TVOJI
STRAN 16
VESTNIK, 5. NOVEMBRA 1987
Radijski in televizijski spored od 6. do 12. novembra
PETEK
SOBOTA
NEDELJA PONEDELJEK
TOREK
SREDA
ČETRTEK
RADIO
MURSKA SOBOTA
RADIO
MURSKA SOBOTA
RADIO
MURSKA SOBOTA
RADIO
MURSKA SOBOTA
RADIO
MURSKA SOBOTA
RADIO
MURSKA SOBOTA
RADIO
MURSKA SOBOTA
16.00 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 16.30 — Aktualno, 16.55 — Obvestila, 17.00 — Turistična oddaja, 17.30 — Glasba—reklame—glasba, 18.00 — »21-232« — propagandno—glasbena oddaja, 19.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
TV LJUBLJANA
16.00 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 16.30 — Aktualno, 16.55 — Obvestila, 17.00 — Sobotna reportaža, 17.20 — Strokovnjak odgovarja, 17.40 — Glasba—reklame, 18.00 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 19.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
DEŽURSTVO: 14.00 do 16.00 (telefon: 21-232)
10.05 — NAJLEPŠE želje s čestitkami in pozdravi, 11.00 — Srečanje na pomurskem valu, 12.00 — Osrednja oddaja v madžarskem jeziku, 13.00 — Doma in onkraj meja, 13.30 — V
nedeljo popoldne (kmetij-
16.00
Po domače,
16.30 — Aktualno, 16.55 — Obvestila, 17.00 — Športna oddaja, 17.30 — Glasba— reklame—glasba, 18.00 — Iskanje—znanje—ustvarjanje, 18.15 — Najlepše želje
s čestitkami in pozdravi,
ska oddaja, humor), 14.30	19.00 — Vključitev osred-
— Najlepše želje s čestitka-
16.00 — Vrtiljak popevkarskih novosti, 16.30 — Aktualno, 16.55 — Obvestila, 17.00 — V živo ..., 17.30 — Glasba—reklame—glasba, 18.00 — Sotočje, 19.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
16.00
Iz domačega
Tv mozaik. 10.00 Tednik.
11.00 Kronika tedna domačega filma v Celju, ponovitev. 11.30 F. Lehner: Z mojimi vročimi solzami, ponovitev 3. dela. 16.00—00.15 Teletekst Rtv Ljubljana. 16.15 Video strani. 16.30 Tv mozaik—Tednik, ponovitev. 17.30 Vukov kotiček, 10. del otroške serije Tv Beograd. 17.45 Super stara mama, 1. del angleške serije za otroke. 18.15 Pred izbiro poklica: Poklici v dimnikarstvu in steklarstvu. 19.00 Obzornik. 19.30 Tv dnevnik. 20.05 J. Jakes: Sever in Jug, 7. del ameriške nadaljevanke. 21.00 Planet zemlja, 2. oddaja dokumentarne serije. 22.15 Tv dnevnik. 22.30 Obe moji ljubezni, ameriški film. 00.05 Video strani.
Oddajniki II. Tv mreže:
17.10 Tv dnevnik. 17.30 »Fore i fazoni«, otroška oddaja. 18.00 Znanost: Žive hipoteze. 18.30 Risanka. 18.40 Številke in črke, kviz. 19.00 Narodno zabavna glasba. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Zabava vas Tereza Kesovija. 20.45 Včeraj, danes, jutri. 21.05 Mi iz Kron-štata, sovjetski film. 22.35 En avtor, en film.
TV ZAGREB
Prvi program
8.30 Tv v šoli, 14.00 Po-
novitve, 15.00 Tv v 16.00 Dober dan, Kronika reških občin, Otroški in mladinski
šoli, 17.10 17.30
spo-
red, 19.30 Dnevnik, 20.00 Proslava ob 200 letnici Vuka Karadžiča, 21.15 Kviz, 22.15 Dnevnik, 22.45 Zakon v Los Angelesu (film), 0.15 Nočni program.
TV AVSTRIJA
Prvi program
9.00 Poročila, 9.05 Tv v šoli, 10.30 Ponovitve, 16.30 Otroški in mladinski spored, 18.00 Družinski magazin, 18.30 Knight Rider, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Akti X, Y — nerešeno, 21.50 Šport, 22.30 Umetnine.
TV MADŽARSKA '
9.05 Žena v viharju, TV film. 10.30 Telovadba za invalide. 15.35 Tretji kanal. 16.40 Poročila. 16.45 TV spored za 3 dni. 17.00 Spored za upokojence. 17.30 Teka, informacije. 17.45 Okno, služnostni spored. 19.00 Praznično zborovanje in gala predstava ob obletnici oktobrske revolucije, vmes ob 19.40 TV dnevnik. 21.00 Ostane v družini, brazilska kriminalka. 22.20 TV dnevnik.
TV KOPER
14.00 Dnevni spored — pregled. 14.15 Tv novice. 14.20 Veronica — telenovela. 15.15 Prevzetnost in pristranost — 4. del TV nanizanke. 16.35 Program za otroke: risanke in telefilm. Dokumentarna oddaja. 18.00 Mama Vittoria — telenovela. 19.00 Odprta meja. 19.30 TVD stičišče. 19.45 Mesto danes. 20.00 Mary Hartman — telefilm. 20.25 Tv novice. 20.30 Boža Lignana: glasbeni program iz Lignana Sabbiadoro. 22.20 TVD vsedanes. 22.30 Co-usteaujeva amazonka — dokumentarec. 23.10 Nenavadne zgodbe Edgarda Alana Poa — telefilm.
TV LJUBLJANA
mi in pozdravi, 17.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
DRUrstvoB 9.00 — 13.00 (telefon: 21—232)
njega slovenskega sporeda.
/O ljubljanska banka
Pomurska banka
glasbenega arhiva, 16.30 — Aktualno, 16.55 Obvestila, 17.00 — Gospodarska tema, 17.30 — Glasba—reklame—glasba, 18.00 — Iščemo odgovore na vaša vprašanja, 18.30 — Lepo je v naši domovini biti mlad . .. mladinska oddaja, 19.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
16.00 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 16.30 — Aktualno, 16.55 — Obvestila, 17.00 — Kulturna oddaja, 17.30 — Glasba—reklame—glasba, 18.00 — Iz delegatskih klopi, 18.10 - Mišmaš, 18.30 -Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 19.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
mjUBLJANfl
TV LJUBLJANA
TV LJUBLJANA
7.45 in 15.50 Teletekst Rtv Ljubljana. 8.10 Kljukčeve dogodivščine, 11. del lutkovne serije. 8.25 S. Pregl: Odprava zelenega zmaja, 4. del. 8.55 M. Jezernik: Medvedov godrnjav-ček, L del. 9.10 Šola za klovne, 4. del otroške serije Tv Skopje. 9.40 Ta čudoviti notni svet, 5. oddaja Tv Sarajevo. 10.40 Naša pesem, 12. oddaja. 11.10 Mesta, ponovitev dokumentarne serije. 16.05 Video strani. 16.20 Cilinder, ameriški film, (čb). 17.55 Kulturna dediščina — Korčula, 5. oddaja. 18.25 Da ne bi bolelo. 19.00 Knjiga. 19.30 Tv dnevnik. 20.15 Mož, ki je ubil Liberty Wallancea, ameriški film. 22.25 Tv dnevnik. 22.40 M. Lawrence: Vrnitev v paradiž, 2. del ameriške nadaljevanke. 23.25 Kronika Tdf Celje.
Oddajniki II. Tv mreže:
14.45 Jugoslavija, dober dan. 15.15 Mladinski film. 16.45 V registraturi, ponovitev tv nadaljevanke. 17.40 Otroška lutkovna predstava na festivalu Bugojno 87.
I TV LJUBLJANA
8.40-12.45
in
14.55—00.05 Teletekst Rtv Ljubljana. 8.50 Video strani. 9.05 Živ žav. 10.10 Super stara mama, ponovitev I. dela angleške serije. 10.35 M. Lawrence: Vrnitev v paradiž, ponovitev 2. dela avstralske nadaljevanke. 11.25 Alpski večer, 8. oddaja. 12.00 Ljudje in zemlja. 15.10 Video strani. 15.25 J. Janicki — A. Mularczyk: Hiša, 1. del poljske nadaljevanke. 16.55 Povest o dveh mestih, angleški film (čb). 19.30 Tv dnevnik. 20.05 Milovan Vitezovič: Vuk Karadžič, nadaljevanka Tv Beograd, 1. del. 21.30 Zdravo. 22.50 Mesta, dokumentarna serija. 23.20 Kronika Tdf Celje. 23.50 Video strani.
Oddajniki II. TV mreže:
8.55 Poročila. 9.00 Danes za jutri in igrani film. 12.00 Včeraj in danes: Dušan Bogdanovič. 15.00 Boks-Zlati gong, prenos. 16.25 Odbojka Vardar:Bosna. 17.25 DP v rokometu (M)-Borac (Bl):Medveščak, prenos, (slov. kom.).
10.00 Zrcalo tedna. 10.20 Kronika DTF Celje, ponovitev. 10.50 Orlov let, švedski film. 16.35-23.20 Teletekst RTV Ljubljana. 16.50 Video strani. 17.05 Tv mozaik — ponovitev. 17.25 Radovedni Taček: letalo. 17.40 Pamet je boljša kot žamet, 6. del oddaje TV Skopje. 18.15 Republiška revija MPZ Zagorje 86, 14. oddaja. 20.05 Y. Courriere: Kuharske zvezde, 5. del francoske nadaljevanke. 21.15 Omizje: Oktobrska revolucija in 70 let pozneje. 23.05 Video strani.
Oddajniki II. TV mreže:
17.10 Tv dnevnik. 17.30 Otroci, pojte z nami, otroška oddaja. 17.45 Otroška oddaja. 18.00 Beograjski tv program. 19.00 Indirekt, oddaja o športu. 20.00 Zunanjepolitična oddaja. 20.30 Chopiniada. 20.45 Včeraj, danes, jutri. 21.05 Veterani, grško-italijanski film. 22.35 Znanstveni grafiti. 23.20 Šahovski komentar.
ZO ljubljanska banka
Pomurska bank*
10.00 TV mozaik-šolska
Tuji
jeziki.
16.20-23.20 Teletekst RTV Ljubljana. 16.35 Video strani. 16.50 TV mozaik-šolska TV, ponovitev. 17.55 Ex li-bris M & M, ponovitev. 20.05 W. Shakespeare: Kar hočete, predstava SLG Celje. 22.15 Integrali, 22.55 TV dnevnik. 23.10 Video strani.
Oddajniki II. TV mreže:
14.25 Zumen: Nogomet-kvalifikacije za EP Jugoslavija :Anglija, (mladi) prenos. Tuji jeziki. 18.40 Številke in črke, kviz. 19.00 Videogodba. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Obiskujemo slovenske muzeje in galerije — danes loški muzej, Škofja loka. 20.40 Žrebanje Lota. 20.50 Manjšine — bogastvo evrope, 4. del dokumentarne serije. 21.20 Narodna glasba — vključitev. 21.50 Cona somraka, TV nanizanka.
TV ZAGREB
TV ZAGREB
Prvi program
9.00 Tv v šoli, 13.15 Ponovitve, 14.45 Narodna glasba, 15.15 Tedenski tv spored, 16.00 Živeti v naravi, 16.45 Poročila, 16.50 Tv koledar, 17.00 Košarka: Bosna — Cibona, 18.50 Oktobrska revolucija, 19.30 Dnevnik, 20.00 Concertino, 20.15 Boljše življenje, 21.10 Božanski dnevi (film), 22.40 Dnevnik, 22.55 Nočni program.
TV AVSTRIJA
j™——-
Prvi program
9.00 Poročila, 9.05 Tv v šoli, 10.35 Ponovitve, 14.30 Otroški in mladinski spored, 18.00 Družinski magazin, 18.30 Nogomet, 19.00 Vesela sobota, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Štirje proti Wil-liju, 21.55 Da, minister, 22.20 Šport, 23.05 Roke pomoči, 0.35 Rožnata serija.
TV MADŽARSKA
17.55 Moskva: Prenos parade z Rdečega trga, 9.00 Spored za otroke. 11.45 Naš ekran, pon. 14.00 Risanka. 14.25 Zabavni program. 15.25 Barkochba. 16.05 Popevkarska TV lestvica. 16.40 Dnevnik. 16.55 Videoton — U. Dozsa, nogomet. 19.15 Ob prazniku Oktobra. 19.30 TV dnevnik, 20.05 Živa revolucija. 21.35 Umetnina tedna. 21.40 Norost, angleški film. 23.25 TV dnevnik.
TV KOPER
14.15 Tv novice. 14.20 Vero--nica — telenovela. 15.15 Nasilneža — western. 17.00 Program za otroke — risanke in lutke. 18.00 Mama Vittoria — telenovela. 19.00 Arhiv umetnosti — dokumentarec. 19.30 TVD stičišče. 19.45 Mesto danes. 20.00 Mary Hartman — telefilm. 20.25 Tv novice. 20.30 Življenje se nadaljuje — 6. del TV nanizanke. 22.00 TVD vsedanes. 22.15 Sence preteklosti — telefilm. 23.15 Zdravnik in pacient — ponovitev oddaje o medicini. 23.45 Zgodovina odkritij: dokumentarec.
TV ZAGREB
TV ZAGREB
Prvi program
10.30 Nedeljsko dopoldne za mladino, 12.00 Kmetijska oddaja, 13.00 Jugoslavija, dober dan, 14.00 Grizly Adams, 14.50 V nedeljo popoldne, 16.50 Mesta: Priština, 17.25 Nevaren poskus (film), 18.55 Risanka, 19.30 Dnevnik, 20.00 Vuk Karadžič (drama), 21.30 Zabavna oddaja, 22.15 Dnevnik, 22.35 Športni pregled, 23.20 Nočni program.
Prvi program
8.45 Tv v šoli, 16.00 Dober dan, 17.10 Kronika reških in varaždinskih občin, 17.30 Otroški in mladinski spored, 19.30 Dnevnik, 20.00 Drama, 21.15 Manjšine — bogastvo Evrope, 21.45 Dnevnik, 22.05 Nočni program.
Prvi program
8.30 Tv v šoli, 14.25 Nogomet: Jugoslavija — Anglija, 16.15 Dober dan, 17.10 Kronika osijeških občin, 17.30 Otroški in mladinski spored, 19.30 Dnevnik, 20.00 Dnevi minevajo (nadaljevanka), 21.10 Politični magazin, 22.40 Dnevnik, 23.00 Nočni program.
10.00 Integrali. 10.40 W. Shakespeare: Kar hočete, predstava SLG Celje (do 12.45). 13.30-00.00 Teletekst RTV Ljubljana. 13.45 Video stani. 14.00 TV mozaik — ponovitev. 14.40 Tuji jeziki — ponovitev. 15.40 Kljukčeve dogodivščine, 12 del. 15.55 S. Pregl: Odprava zelenega zmaja — Rešitev. 16.25 Beograd: Nogomet — kvalifikacije za EP 88 — Jugoslavija:Anglija, prenos. 18.25 Zakaj noge bolijo: Motnje krvnega in mozgovega obtoka. 20.05 Film tedna — ciklus brazilskega filma: Ne nosijo črne kravate. 21.55 Mednarodna obzorja: Indija. 22.35 TV dnevnik. 22.50 Videogodba, ponovitev. 23.20 Kronika TDF Celje.
Oddajniki II. TV mreže:
17.10 TV dnevnik. 17.30 Otroška serija. 18.00 Tršič o Vuku, izobraževalna oddaja. 18.30 Številke in črke, kviz. 19.00 TV koledar. 19.10 Risanka. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Glasbeni večeri: Režije Stanka Crnobr-nja. 21.30 Včeraj, danes, jutri. 21.45 Umetniški večer. 23.15 Šahovski komentar.
10.00 TV mozaik — šolska TV. 11.00 Claudine, ameriški film. 12.30 Kronika TDF Celje. 15.55—23.10 Teletekst RTV Ljubljana. 16.10 Video strani. 16.10 TV mozaik — šolska TV, ponovitev. 17.25 Marko na belem konju jaše. 17.40 Pisma iz TV klubuka. 18.25 Potrošniška porota. 20.25 Tednik. 21.30 S. Lagerlof: Gosta Berling, 2. del švedske nadaljevanke. 22.30 TV dnevnik. 22.45 Manjšine — bogastvo evrope, ponovitev 4. dela.
Oddajniki II. TV mreže:
17.10 TV dnevnik. 17.30 Otroška oddaja. 18.00 Govorimo o zdravju, izobraževalna oddaja. 18.30 Risanka. 18.40 Številke in črke, kviz. 19.00 TV koledar. 19.10 Risanka. 19.30 , TV
dnevnik. 20.00
glasba. 20.45
Narodna Poročila.
20.50 Dokumentarni večer.
22.20 Knjiga.
TV ZAGREB
TV AVSTRIJA
TV AVSTRIJA
TV ZAGREB
TV AVSTRIJA
Prvi program
9.00 Poročila, 9.05 Tv v šoli, 10.35 Tednik, 11.00 Vzhodni studio, 12.00 Usmeritev, 13.30 Hallo Avstrija, 13.00 Družinski magazin, 14.15 Otroški in mladinski spored, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Junaki, 21.55 Aktualno, 22.25 Spektrum.
Prvi program
9.00 Poročila, 9.05 Tv v šoli, 10.30 Ponovitve, 16.30 Otroški in mladinski spored, 18.00 Družinski magazin, 18.30 Vrnitev na otok zakladov (nadaljevanka), 19.30 Cas v sliki, 20.15 Ponedeljkov šport, 21.15 Miami Vice, 22.00 Šport, 23.00 Eho in Narcis (drama).
Drugi program
16.00 Program po željah,
17.30 Fizika, 18.00 Lipova
Prvi program
9.00 Poročila, 9.05 Tv v šoli, 10.30 Ponovitve, 16.30 Otroški in mladinski spored, 18.00 Družinski magazin. 18.30 Vrnitev na Otok zakladov, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Dogodivščine v Ama-zoniji, 21.07 Dallas, 21.55 Supefflip, 22.22 Nočna mora (film), 23.55 High Chaparral.
Drugi program
16.00 Program po željah, 17.00 Meteorologija, 17.30 Usmeritev, 18.00 Srečni Luka, 18.30 Avstrija v sliki, 19.00 in 19.30 Čas v sliki, 20.15 Kviz 21.05 Bele sanje, 22.00 Čas v sliki, 22.22 Klub 2.
Prvi program
8.30 Tv v šoli, 14.40 Tv v šoli, 16.10 Kronika karlovških, siških in gospiških občin, 17.15 Nogomet: Jugoslavija Anglija, 18.15 Izobraževalna oddaja, 18.45 Kviz, 19.05 Tv koledar, 19.15 Risanka, 19.30 Dnevnik, 20.00 Obarvana svetloba, 22.30 Dnevnik, 22.50 Nočni program.
Prvi program
9.00 Tv v šoli, 14.50 Tv v šoli, 16.00 Dober dan, 17.10 Kronika splitskih občin, 17.30 Otroški in mladinski spored, 19.30 Dnevnik, 20.00 Magazin, 21.05 Bo-stonci (film), 23.00 Dnevnik, 23.20 Nočni program.
TV AVSTRIJA
TV AVSTRIJA
TV MADŽARSKA
8.20 Spored za otroke. 10.45 Tajna zgodba nafte, pon. 13.35 Gimnastika, pokal K1OSZ. 14.55 Boks, mednarodni turnir. 16.15 Zgodovina madžarskega fil-
ma.
17.05 Delta. 17.40
Oglejmo si skupaj. 18.25 Pravljice. 19.00 Teden, aktualne reportaže. 20.00 Dnevnik. 20.10 Zgodba neke ločitve, francosko-itali-jansko-romunski film. 21.45 Resna glasba. 21.50 Tele-šport. 22.35 Poročila.
TV KOPER
14.00 Dnevni spored — pregled. 14.20 Veronika — telenovela. 15.15 Film: Kong v metropoli — znanstvena fantastika. 16.45 Življenje znanstvenikov — dokumentarec. 17.30 Košarka: Bosna :Cibona. 19.00 Vaterpolo: Partizan—Spandau. 20.00 Dve strani Jadranske obale —-dokumentarec. 20.30 Sedem dni — tedenski zunanje-politi-čni pregled. 21.00 Film: Poslednje poletje. 22.40 Boks: Skopje »Zlati gong«.
cesta,
cesta, 18.30 Avstrija v sliki, 19.00 in 19.30 Čas v sliki.
TV MADŽARSKA
Prvi program
9.00 Poročila, 9.05 Tv v šoli, 10.30 Ponovitve, 16.30 Otroški in mladinski spored, 18.00 Družinski magazin, 18.30 Vrnitev na Otok zakladov, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Argumenti, 22.22 Bele sanje, 23.10 Nogomet, 23.30 Jour Fixe.
Drugi program
16.00 Program po željah, 17.00 Vzgojna oddaja, 17.30 Dežela in ljudje, 18.00 Franz Xaver Brunnmayr, 18.30 Avstrija v sliki
Prvi program
9.00 Poročila, 9.05 Tv v šoli, 10.30 Ponovitve, 16.30 Otroški in mladinski spored, 18.00 Družinski magazin, 18.30 Vrnitev na Otok zakladov, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Kaj bi bilo, če..., 21.55 Šport, 22.22 Svet žensk (film), 23.55 Equili-zer.
Drugi program
16.00 Program po željah,
17.15 18.00 dran, 19.00
20.15
Hoja čez močvirje, Magazin Alpe-Ja-18.30 Avstrija v sliki, in 19.30 Čas v sliki, Notranjepolitični ra-
port, 21.05 Dinastija, 22.00 Čas v sliki, 22.22 Klub 2.
TV MADŽARSKA
20.15
Schwarzwaldska kli-
nika, 21.15 Schilling, 22.00 Cas v sliki, 2272 Nevarne pomote (film), 0.00 Orke-: ster.
ZO ljubljanska banka
Pomurska banka
TV MADŽARSKA
NI SPOREDA
TV KOPER
14.15 Tv novice. 14.20 Veronica — telenovela. 15.15 Prevzetnost in pristranost — zadnji del TV nanizanke. 16.15 Program za otroke: risanke in telefilm. 18.00 Zdravnik in otrok: nasveti pediatrov — oddaja v živo. 19.00 Odprta meja. 19.30 TVD stičišče. 19.45 Mesto danes. 20.00 Športni pregled. 20.25 Tv novice. 20.30 Film: Poslednje poletje — ponovitev. 22.10 TVD danes. 22.25 Zdravje in pacient — oddaja o medicini. 23.00 Košarka: Italijansko prvenstvo Al.
9.00 Šolska TV. 10.10 Starsky in Hutch, pon. kriminalke. 10.55 Delta, pon. 11.20 Telovadba za invalide. 16.50 Spored za 3 dni. 16.55 Za najstnike. 17.35 Koledar 1087. 18.40 Mini studio. 18.45 ':sanka. 19.30 TV dnevnik. 20.05 Sijaj Saške, slava Prusije, nemška serija. 21.10 Studio ’87, kulturni TV tednik. 22.10 Wistar, dokumentarni film. 22.55 TV dnevnik.
TV MADŽARSKA
9.05 Usoda nekega kontinenta, pon. 10.00 Studio ’87, pon. 15.55 Tretji kanal. 17.10 Skupaj za novo domovino, dokumentarni film. 18.05 Novi Reflektor, magazin. 18.50 Cie cim, literarne uganke za otroke. 19.30 TV dnevnik. 20.55 Koday: Binkoštna. 21.05 Vnuki ne bodo videli, varstvo mest. 21.45 Predmestno okrožje, ameriška kriminalka. 22.30 TV dnevnik.
TV KOPER
8.45 TV doktor, krvni pritisk. 8.55 Novi reflektor, pon. 9.40 Bbzsi in ostali, pon. TV igre. 10.50 Koledar 1987, pon. 17.20 Popevke skozi stoletja, 4. del. 17.50 TV borza. 18.05 Telešport. 18.40 Miki in Donald, risanka. 19.15 Žrebanje lota. 19.30 TV dnevnik. 20.05 Zlata ura, pravljica za odrasle. 21.15 Panorama, sve-tovnopolitični magazin. 22.15 Luč za branje. 22.55 TV dnevnik.
14.15 Tv novice. 14.20 Veronica — telenovela. 15.15 Pick-wickovci: 1. del TV nanizanke svobodna priredba ronjana Charlesa Dickensa. 16.20 Program za otroke: risanke in telefilm. 18.00 Mama Vittoria — telenovela. 19.00 Odprta meja. 19.30 TVD stičišče. 19.45 Mesto danes. 19.55 Mary Hartman — telefilm. 20.20 Loto — žrebanje. 20.25 Tv novice. 20.30 Potovanje v Italijo: 2: del — Rimski dialog. 22.00 TVD vsedanes. 22.15 Časovni stroj. 23.10 Košarka: italijansko prvenstvo A 2.

TV KOPER
14.15 Tv novice. 14.20 Veronica — telenovela. 15.15 Pick-wickovci — 2. del TV nanizanke. 16.15 Program za otroke: risanke in telefilm. 18.00 Mama Vittoria — telenovela. 19,00 Odprta meja. 19.30 TVD stičišče. 19.45 Mesto danes. 20.00 Mary Hartman — telefilm. 20.25 Tv novice. 20.30 Nogomet: Jugoslavija—Anglija — kvalif. za evropski pokal. 22.45 TVD vsedanes. 22.30 Rokomet: Italijansko prvenstvo. 23.30 Dokumentarec.
14.15 Tv novice. 14.20 Veronica — telenovela. 15.15 Pick-wickovci — 3. del TV nanizanke. 16.16 Program za otroke: risanke in telefilm. 18.00 Mama Vittoria — telenovela. 19.00 Odprta meja. 19.30 TVD stičišče. 19.45 Mesto danes. 20.00 Mary Hartman — telefilm. 20.30 Film: Ženin z ostrogami — komedija. 22.00 TVD vsedanes. 22.15 Anina zgodba — 2. del TV nadaljevanke. 23.20 Koncerti pod zvezdami: glasbena oddaja.
VESTNIK, 5. NOVEMBRA 1087
STRAN 17
Kino
SPORED FILMOV V KINU PARK M. SOBOTA.
6.	nov. ob 17. uri brit, znan.-fant. film VESOLJSKI VAMPIRJI — SPECIALNI EFEKTI JOHNA DYKSTRA (VOJNA ZVEZD!) PRISPEVAJO K NAPETOSTI FILMA!
6.	nov. ob 19. uri amer, komedija POLJUBI ME ZA SLOVO. Režija: Robert Hulligan, igrajo: Sally Field, Jeff Bridges, James Caan.
8.	nov. ob 15. uri amer, komedija POLJUBI ME ZA SLOVO.
8.	nov. ob 17. in 19. uri brit, znan.-fant. film VESOLJSKI VAMPIRJI.
9.	in 10. nov. ob 17. in 19. uri amer, erotični triler ZLOČIN IZ STRASTI. Režija: Ken Russell, igrajo: Kathleen Turner, Antony Perkins.
11.	in 12. nov. ob 17. in 19. uri franc, triler NEDOTAKLJIVI. Režija: Jose Pinheiro, igrajo: Alain Delon, Jacques Perrin, Fiona Gellin.
Prodam
GLASBENI STOLP FISHER 2 x 65 W, videorekorder SANYO BETA ter tomos avtoma-tic, star pol leta, prodam. Gradišče 55 b. M-340
ZETOR 2511 prodam. Krog, Plečnikova 48. M-348
ZASTAVO 750 nujno prodam. Cena ugodna. Banovci 10 a. M-352
ŽITNI KOMBAJN EPPLE 210, parcelo, primemo za počitniško hišo, ob asfaltni cesti, in mešani gozd prodam. Fokovci 8, telefon: 72 734. M-355
KITARO FENDER MUSTANG prodam. Franc Husar, Bakovci, Ribiška 6. M-356
KRAVE PO IZBIRI prodam. Vi-donci 14. M-358
TERMON (600 kg) ugodno prodam. Telefon zvečer: 23 719. M-359
TRAKTOR STEYR, 18 KS, novejši tip, s koso in plugom, v odličnem stanju, prodam. Viljem Vdroš, Pordašinci 13 a, Prosenjakovci. M-360
PRIKOLICO ZA AVTO, novo, prodam. Telefon: 21 068. M-361 KRAVO, brejo devet mesecev, kontrola A, dobra mlekarica, in krmni krompir, 2000 kg, prodam. Franc Čemela, Filovci 67. M-362 DVE KRAVI, breji devet mesecev, prodam. Odranci 191. M-363
TRI TRAJNOŽARNE PEČI MAGMA 7 prodam. Murska Sobota, Lendavska 59, ali telefon: 23 995. M-365
WARTBURG, letnik 1973, prodam. Pertoci, Murska Sobota, Štefana Kovača 13, telefon popoldne: 23 691. M-366
TRAKTOR URSUS 35 s priključki, star 4 leta, ugodno prodam. Horvat, Dokležovje 57. M-367
KRAVO, brejo osem mesecev, kabino za mali ferguson, nov in 10-colni plug prodam. Gaberje 96. LE-13045
OPEL REKORD CUPE 1700, vozen, prodam. Lukavci 7, p. Križevci pri Ljutomeru. IN-18527
MOSKVIČ, letnik 1979, garaži-ran, prodam. Anton Žajdela, Stara Cesta 81 a, Ljutomer. IN-18526
KOSILNICO BCS, dizel, prodam. Trnje 150, p. Črenšovci. M-369
ŽAGAN LES ZA OSTREŠJE, nov, dolžina 18 m, prodam. Anton Pozvek M-370
ELEKTRIČNI ŠTEDILNIK ugodno prodam. Telefon: 26 511. M-371
126 P prodam. Branko Godvajs, Lukačevci 12, p. Martjanci. M-372
HONDO CB 500 F prodam. Stanko Žitek, Rakičan, Kotna 12. M-372 a
VESTNIK
Glasilo občinskih konferenc SZDL Murska Sobota, Gornja Radgona, Lendava in Ljutomer, Izdaja Zavod za časopisno in radijsko dejavnost Murska Sobota, Titova 29/1. Ureja uredniški odbor:
Štefan Dravec (direktor in glavni urednik), Jus Makovec (pomočnik direktorja in glavnega urednika),
Jože Šabjan (odgovorni urednik), Brigita Bavčar, Jani Dominko, Jože Graj, Milan Jerše, Ludvik Kovač, Dušan Lopamik, Feri Maučec (šport), Bernarda Peček, Štefan Sobočan, Janko Stolnik (dopisništvo), Branko Žunec, Majda Horvat, Bojan Peček, Endre Gonter (tehnični urednik), Nevenka Emri in Marjan Maučec (lektorja).
Naslov uredništva in uprave: Murska Sobota, Titova 29/1, telefoni: novinarji 21 232, 21 064 in 21 383: direktor in glavni urednik, odgovorni urednik, nardčniški oddelek, računovodstvo, gospodar-sko-propagandna služba in tajništvo 21 064 in 21 383; dopisništvo Gornja Radgona 74 597, dopisništvo Lendava 75 085 in dopisništvo Ljutomer 81 317. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Polletna naročnina 7.000 din, naročnina za delovne organizacije 15.000 din, letna naročnina za tujino: 322 šilingov, 46 mark, 24 kan. dol., 18 am. dol., 38 šv. frankov. Tekoči račun pri SDK Murska Sobota 51900-603-30005. Devizni račun pri Jugobanki Ljubljana-50100-620-00112-5049512. Cena posamezne številke je 350 din. Tiska ČGP Večer Maribor. Po pristojnem mnenju je Vestnik oproščen plačila temeljnega davka od prometa proizvodov.
DIANO 6, generalno obnovljeno, prodam. Markoja, Lipa 148. M-374
BARVNI TELEVIZOR GORENJE (tip ORBITER), ekran 56 cm, z daljinskim upravljalcem, star eno leto, prodam. Jože Vučko, Dolnja Bistrica 96. M-375 NAKLADALNIK ZA TRAKTOR, čelni, prodam. Milan Krajnc, Iljaševci 41. M-376 TELICO, brejo devet mesecev, - prodam. Moščanci 47 a — po-
poldne. M-377
SLAMOREZNICO, peč za centralno ogrevanje STADLER, rabljeno, in žetveno napravo za kosilnico LA VERDA prodam ali menjam za borov les. Draškovič, Nedelica 86, p. Turnišče. M-379 KRAVO s teletom prodam. Bakovci, Mladinska 70. M-380 PEČ NA OLJE, malo rabljeno, prodam. Telefon: 46 362. M-383 TRAKTOR ZETOR 2011pro-dam. Melinci 52. M-384
MALE PUJSKE prodam. Gede-rovci 34. M-385
OJAČEVALNIK FENDER TWIN REVERB, 100 W, prodam. Telefon: 22 128. M-385
DVOMANUALNE ORGLE HAVEN-CRUMAR in MOTOR 14-18 za tovorno vozilo mercedes prodam. Ogled ob sobotah ali nedeljah. Mešič, Dolenci 29, p. Šalovci. M-387
VHODNA HRASTOVA VRATA, nova, in 18 KW GRELNIK ZA CENTRALNO ogrevanje, nov, prodam. Bakovci, Ob Muri 13. M-388
KOMBI ZASTAVO 850, letnik 1981, prodam za 600.000 din. Informacije po telefonu: 22 354, do 15. ure. M-390
CITROEN GS SUPER 1,3, letnik 1979, prodam. Noršinci 52. M-391
MALE PUJSKE PRODAM. Sa-tahovci 33. M-393
TRI SODE (400, 180 in 150 I) ugodno prodam. Franc Šic, G. Kocjan 13, Radenci. M-394 CITROEN GS 1,3 SUPER, letnik 1980, v odličnem stanju, ugodno prodam. Telefon: 22 979. M-396
GOLF (bencin), nemški, letnik 1977, prodam. Sebeborci 55 ali telefon:
48 073. M-397
MOPED APN, malo rabljen, prodam. Milan Osterc, Veržej, Maistrova 16. M-399
KOMBINIRANI ŠTEDILNIK (2 + 2) prodam. Telefon: 24 167. M-400
KARAMBOLIRANO ŠKOLJKO z rezervnimi deli za JUGO 45 prodam. Režonja, Ižakovci 72, Beltinci. M-401 VODOVODNO ČRPALKO, 4-lamelno, z rezervoarjem in električnim avtomatom, prodam. Černelavci, Jurčičeva 2, ali telefon: 23 177. M-402
GLASBENI STOLP (MA-RANTZ), prodam. Telefon: 062 22 972. M-403
SPAČEK, letnik 1976, potreben manjšega popravila, prodam. Cena 30 SM. Naslov v upravi lista. M-404
ZASTAVO 101, starejši tip, ugodno prodam. Kološa, Vučja Gomila 65. M-407
ZASTAVO 750 in motor za škodo 100 L prodam. Turnišče, Štefana Raja 11. M-408
TRAKTOR IMT 533 in kravo, staro tri leta, brejo devet mesecev, prodam. Prosečka vas 6, telefon: Tl 187. M-409 MONTAŽNO GARAŽO, termoakumulacijsko peč, zamrzovalnik, trajnožarno peč EMO in peč na olje, vse v odličnem stanju, zaradi selitve prodam. Ponudbe po telefonu: 21 249. M-411
BETONSKE SOHE ZA VINOGRAD, 300 kosov, prodam. Telefon: 71 305. M-412
AUDI 60 L, letnik 1970, prodam.
Špilak, Bratonci 121. M-413 OJAČEVALNIK 2 x 400 W in zvočnike 2 x 200 W prodam. Telefon: 23 111 ali 24 955. M-414
KADETTC, letnik 1974 december, prodam. Kepe, Murska Sobota, Finžgarjeva 28. M-415 ZASTAVO 750 in DIANO, ka-rambolirano, prodam. Šavel, Ko-šarovci 2. M-416
AVTO AMI 8 BREAK, letnik 1972 (z radiom), prodam za 250.000.— din. Zorjan, Lomanoše 11. GR-13659 MOPED APN 6, skoraj nov, prodam. Marjan Župec, Stogovci 6. GR-13663 ZASTAVO 750, letnik 1975, prevoženih 75.00O km, dobro ohranjeno, ogled po. 15. uri prodam. Jaušovec, Podgrad 9, Gornja Radgona, telefon: 74 584. GR-13664
ZASTAVO 750 LE, letnik 1983, 4 gume in prtljažnik prodam. Jelka Kre-tič,* Radenci, Gregorčičeva 4. GR-13665
KOMBI IMV 2200 prodam, informacije tel. 062 29-357.
STROJ ZA SPRAVILO SLADKORNE PESE (INEX LIFAM), enoredni, nov, prodam. Milan Roj, Zg. Velka 74. GR-13667
KATRCO, registrirano, prodam za 70 SM. Janko Halb, Pertoča 63, telefon: 22 210, interna 261. GR-13668
BMW 1602, letnik 1971, registriran do marca 1988, prodam. Jože Rogan, Gornja Radgona, Partizanska 18. GR-13669
RENAULT 4, letnik 1983, registriran do septembra 1988, prodam. Jože Hozjan, Velika Polana 115. LE-13051 DVA KAVČA IN TRI FOTELJE, v dobrem stanju, prodam. Orban, Lendava, Kajuhova 6, LE-13047 MERCEDES 220 D, avtomatik, 1972, ugodno prodam. Telefon 74 051. M-417
POHIŠTVO ZA SPALNICO prodam. Beltinci, Ravenska 59. M-418
TAKTOR IMT 533 s koso prodam. Ižakovci 28. M-419
KORUZO PRODAM. Rakičan, Partizanska 10. M-214
PEUGEOT 204, starejši letnik, registriran do konca oktobra 1988, in TRAKTOR FENA, 12 KS, prav tako starejši letnik, s priključki, naprodaj. Ivan Merčnik, Lomanoše 13, Gornja Radgona. M-420
JOŽETU HAJDINJAKU iz Večeslavec želijo za 75. rojstni dan vse najboljše in kličejo še na mnoga srečna, zdrava in vesela leta — žena Irena, sinova Jože in Tone z družinama, hčerka z družino ter vnukinji Monika in Jana ter vnuka Danijel in Benjamin.
25-VRSTNO SEJALNICO, plug za traktor, brez hidravlike, in štedilnik za centralno ogrevanje prodam. Lang, Nuskova 7. M-421
MIZARSKI 5-operacijski stroj (po-ravnalka, debelinka, cirkularka, rez-kalka in vrtalnik) prodam. Telefon: 79 097. M-422
MALE PUJSKE (od 15 do 20 kg) in prašiče za zakol (od 150 do 180 kg) prodam. Telefon: 48 012. M-423
ENOFAZNI KOMPRESOR, brezhiben, prodam. Motovilci 29. M-424 ZASTAVO 101, letnik 1978, ugodno prodam. Telefon: 76 241. M-425 OSEBNI AVTO FORD TAUNUS 1,3 XL, letnik 1972, prodam. Jurij 60. M-426
NAKLADALNIK PANONIJA, zadnji, prodam. Markovci 6. M-427 POHIŠTVO ZA SPALNICO poceni prodam. Oražem, Gradišče 49 a, p. Tišina. M-428
IRAKTOR ZETOR 6211, 500 delovnih ur, prodam. Adolf Gumilar, Cankova 53 f: M-429
IRAKTOR DEUTZ 4006, ugodno prodam. Telefon: 79 606. W-430 -
BARVNI 1ELEVIZOR, rabljen, ugodno prodam. Kupšinci 49 c. M-431
ZAJCE ZA ZAKOL ALI NADALJNJO REJO, okno 170 x 180, novo, grelno napravo za VW, originalno, vse po ugodni ceni prodam. Telefon po 16. uri: 77 618. M-433
RENAULT 4, letnik 1977, poceni prodam. Telefon: 24 767. M-434
CITROEN GSX 1,2, letnik 1977, prevoženih 82.000 km, prodam. Jurij Vajda, Sratovci 21 (pri Doklovi), telefon: 73 456. M-435
KOMBINIRANO PEČ ZA KOPALNICO in štedilnik na trda goriva, skoraj novo, prodam. Karel Fartek, Kuzma 97. M-438
PUJSKE, majhne in večje, poceni prodam. Geza Malačič, Bokrači 29. M-436
TRAKTOR IMT 42, s kabino in 1200 delovnimi urami, prodam. Selo 33. M-437
VW PASAT L, karamboliran, letnik 1974, prodam. Vlado Potočnik, Dolnji Slaveči 153. M-439
VW HROŠČ, starejši letnik, prodam. Telefon: 24 929. M-440
ZASTAVO 101, starejši letnik, rdečo, obnovljeno 1985, z dodatno opremo, registrirano še pol leta, zamenjam za opel manto, približno letnik 1972, ali ALFA SUD. Ivanci 54, p. Bogojina. M-441
OSEBNI AVTO SAAB 96, letnik 1973, ugodno prodam. Naslov v upravi lista. M-442
ZASTAVO 750, ohranjeno, prodam. Fokovci 47. M-443
ŠKODO 110 L, registrirano do avgusta 1988, prodam. Ignac Sobočan, Srednja Bistrica 69. M-444
ELEKTRIČNI ŠTEDILNIK IN ŠTEDILNIK NA TRDA GORIVA prodam. Informacije: Puconci 22 b, telefon: 72 560. M-445
ZASTAVO 101, 1987, registrirano do maja 1988, prodam. Telefon zvečer: 21 486.-M-446
LADA, registrirana do oktobra 1988, naprodaj. Viktor Benko, Murska Sobota, 17. oktobra 11. M-447
ZASTAVO 101 MEDITERAN, letnik 1980, v zelo dobrem stanju prodam. Jože Štefanec, Tropovci 51 f. M-448
ZASTAVO 101, letnik 1978, ugodno prodam. Naslov v upravi lista. M-449 GOLF JGL, junij 1985, štiri vrata, temno modre barve, prodam. Veržej, Bratstva in enotnosti 25, telefon: 87 167. IN-18531
BELO FASADNO OPEKO, približno 1500 kosov, prodam. Krznar, Gornji Lakoš 107. LE-13054
126 P, letnik 1981, ugodno prodam. -Lenart Barat, Gibina 54, p. Ljutomer.
IN-18530
ZASTAVO 750, v celoti ali po delih, prodam. Jože Granfola, Kokoriči 14, p. Križevci pri Ljutomeru. IN-18535 LADA 1200, vozno, neregistrirano, prodam. Hladnjak, Čven 5 b, Ljutomer, telefon: 81 563. IN-18533 ELEKTRIČNI RADIATOR z oljnim gretjem in termostatom ugodno prodam. Mirko Šoštarič, Ljutomer, Kidričeva 56. IN-18537
PRIKOLICO za motokultivator gorenje, prodam. Telefon do 16. ure (069) 87 156. IN-18538
STAVBNO POHIŠTVO (okna -troja,’vrata — 8 kosov, 30 vreč cementa in 70 vreč apna) prodam. Branko Ozmec, Krapje 46, p. Veržej. IN-18540
OPEL KADETT, 1,2 C, nujno prodam. Zvonko Sever, Stara Nova vas 61, Križevci pri Ljutomeru. LE-18541 ZASTAVO 101,Jetnik 1982, ugodno prodam. Murska'Sobota, Vrazova 10. M-451
OPEL REKORD prodam. Telefon: 24 913. M-452
PRALNI STROJ prodam. Telefon: 25 578. M-453
BALIRKO ZA SENO IN SLAMO, znamke ferguson, visokotlačno, in traktor IMT 558, prodam. Zenkovci 89. M-454
SKOBELJNI STROJ, delovna širina 60 cm, poravnalka, debelinka, prodam. Dokležovje 178. M-456
STRESNO OPEKO KIKINDA ugodno prodam. VeŠčica 61. M-457
LADO RIVO 1300, letnik 1987, prodam. Naslov v upravi lista. M-460 TRAKTOR IMT 533 s koso in plugi, telico, pripuščeno, in brejo kravo, obe kontrola A, prodam. Pečarovci 47, telefon: 77 117. M-461
MALE PUJSKE PRODAM. Štefan Šoštarec, Tropovci 4. M-462
KORUZO NA STORŽIH prodam. Petišovci, Rudarska. 19, 25 368. 'M-463
KRAVO, brejo sedem mesecev, staro šest let, prodam. Strehovci L M-466 FORD TAUNUS 1,3 letnik 1972, (kleparsko in ličarsko obnovljen) prodam. Cena 1,000.000. Franc Krempl, Radenci, Gregorčičeva 6. M-464 ZASTAVO 750, starejši letnik, obnovljeno, dobro ohranjeno, prodam. Informacije od 11.30 do 15.00: Lesnina, Bakovska 1 (Kovačič). M-465 WARTBURG, dobro ohranjen, prodam. Telefon: 46 051. M-467
SILAŽN1 KOMBAJN PRODAM.
Križevci 114. M-468
MALE PUJSKE PRODAM. Rankov-ci 3. M-470
MALE PUJSKE prodam. Krog, Plečnikova 3, ali po telefonu 26 280. M-471
POPRAVEK
V zahvali za pokojno Jožefo Voroš iz Moravskih Toplic je prišlo do napake pri tisku in _se besedilo pravilno glasi: ŽALUJOČI: hčerka Anica z možem Hermanom, hčerka Irena, vnuki Hermina, Nada in Branko ter brat Franc z družjnp, , , ,
RENAULT 4 TLS in varilni aparat 160—180 amp, rabljen, prodam. Ogled po 15. uri: Jože Bokan, Ivana Regenta 9 a. M-477
FIAT 132, 1800, registriran, v celoti ali po delih, ugodno prodam. Paler, Murska Sobota, Lendavska 8. M-478 MALE PUJSKE PRODAM. Dankov-ci 12 M-479
TRAKTOR ZETOR. 25 KM. prodam. Noršinci 46. M-481
SVINJO, visoko brejo, prodam. Franc Martinec, Rakičan, Zvezna 21. M-482
VISOKO BREJO TELICO ALI KRAVO, kontrola A, in avto zastava 750 prodam. Pečarovci 99, telefon: 77 109. M-483
TRAKTOR FERGUSON 549 prodam. Jože Zver, Lipa 111. M-486 KONČNO STOPNJO, 2 X 200 W, WERMONA 200 W, PEVSKO GLAVO IN ANALOGNI DELEY YAMAHA prodam. Telefon ob 19. uri: 76 145. M-487
ENOFAZNI VARILNI APARAT (nemški) prodam. Vadarci 27, telefon: 76 856. M-507
SEDEŽNO GARNITURO, zakonsko posteljo in pralni stroj ugodno prodam. Kurnjek, Murska Sobota, Štefana Kovača 29. M-488
DIANO prodam. Emil Unger, Sotina 6. Informacije v soboto in nedeljo. M-490
ZASTAVO 750, dobro ohranjeno, prodam. Vlado Jerič, Beltinci, Ravenska 63. M-491
TRAKTOR DEUTZ TORPiDO, 45 KS, prodam. Konkolič, Berkovci 2, p. Prosenjakovci. M-492
TRAKTOR VLADIMIREC prodam.
Lipa 86, p. Turnišče. M-493
TRAKTOR ZETOR 7211,2, letnik 1987, z originalno kabino in novo prekucne prikolico, nosilnost 4200 kg, TEHNOSTROJ LJUTOMER, prodam. Prometno dovoljenje za traktor izdano 29.-5. 1987, zar prikolico 15. 6. 1987. Cena po dogovoru. Možnost zamenjave za stanovanjsko hišo v bližini Radenec ali Gornje Radgone. Naslov v upravi lista. M-OP
GOLF, letnik 1977, registriran do maja 1988, ugodno prodam. Informacije po telefonu: 24 707. M-512
OSEBNI AVTO AUDI 60, registriran in v dobrem stanju, prodam. Ernest Podlesek, Mele 26, p. Radenci. M-494 POHIŠTVO ZA SPALNICO s francosko posteljo, malo rabljeno, prodam. Jože Karas, Kupšinci 53. M-498 TRAKTOR ZETOR s kabino, 3511, dobro ohranjen, ugodno prodam. Štefan Pankas, Peskovci 4. M-499 ZASTAVO 750, letnik 1972, prodam. Tomaž Škraban, Tropovci 51 f. M-500
HLEVSKI GNOJ, večjo količino, prodam. Ivanci 32, p. Bogojina. M-501
2 HA ZEMLJE s kletjo ali hišo in z gospodarskim poslopjem, centralno ogrevano, vodovod, elektrika, primerno za počitniško hišo, na lepem kraju v bližini avtobusne poštaje. Naslov v upravi lista. M-503
CISTERNO CREINA, 27001, prodam. Tropovci 50. M-504
TRAKTOR STEYR. 18 KS, s plugom in hišo prodam. Roman Klemenčič, Nasova I, Apače pri Gornji Radgoni. M-506
HLADILNIK prodam. Krog, Ravenska 21. M-472
RENAULT 4 TL, letnik 1978, v dobrem stanju, ugodno prodam. Rakičan, Kotna 12. M-473
TRAKTOR DEUTZ, 45 KS, 90 delovnih ur, prodam ali zamenjam za steyr 540 in zadnji del pasata s steklom. LUKAČ, Prečna 18, telefon: 76 106. M-474
DVE KRAVI, stari 8 let, breji šest in tri mesece, prodam. Katarina Jerebic, Melinci 95. M-475
BARVNI TELEVIZOR ISKRA, skoraj nov, ugodno prodam. Mekicar, Slave Klavore 1, M. Sobota (Tomšičevo naselje). M-476
Kupim
Karambolirane oz. nevozne avtomobile, tuje, kupim. Naslov v upravi lista. M-368
Nepričakovano in tragično nas je zapustil naš dragi
Jože
Kukojca
iz Panovec
Zahvaljujemo se zdravnikom in osebju očesnega oddelka Splošne bolnišnice M. Sobota za pomoč, č. duhovniku za obred, pevcem za odpete žalostin-ke in govorniku KS. Posebej se zahvaljujemo za vso pomoč Emilu Pankerju v težkih urah. Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste darovali cvetje, nam izrekli sožalje in ga spremljali na njegovi zadnji poti.
VSI NJEGOVI
Sobe
Iščem sobo in kuhinjo, za nagrado pomagam v gospodinjstvu. Naslov v upravi lista. M-378 Enosobno stanovanje z vrtom v novem bloku v Bakovcih zamenjam za podobno ali večje v M. Soboti. Tel.: 71 144. M469 Garsonjero ali enosobno stanovanje vzamem v najem. Naslov v upravi lista. M-455
# e &
GOSPODINJE!
Če vam zamrzovalna skrinja toči vodo ali ledeni, pokličite  IZOLACIJSKI SERVIS
F. Hajdinjak,
Gornji Slaveči 6, Kuzma (069) 78-271
Popravilo z garancijo na vašem domu.
Razno
VOZNIKI!
OPTIKA ZA VSE TIPE OSEBNIH AVTOMOBILOV. S točno nastavitvijo preprečimo enostransko obrabo gum in zagotovimo varno vožnjo! Franc Makoter, avtomehanik, Ljutomer, telefon: (069) 81 987. IN-18492 PREKLIC!
Preklicujem veljavnost hranilne knjižice	št.
51910/601-10521-6632/4, izdane pri H KS KZ Gornja Radgona. Božidar Kosi, Noršinci 4 a, Ljutomer. GR-13666
PREKLIC!
Preklicujem veljavnost zaključnega spričevala, izdanega v šol. I. 1983/84 na SCTPU v Murski Soboti. Lea Kolarič, Murska Sobota, Prvomajska 18. M-398 Ločenka z enim otrokom želi spoznati moškega, starega do 60 let, z majhno kmetijo za skupno življenje. Naslov v upravi lista. M-405
Žensko za pomoč v gospodinjstvu iščem. Rudi Lutar, Razlagova 9, M. Sobota. M-484
Obveščam javnost, da Josip Gom-boc iz Beznovec 41 brez mojega dovoljenja ne sme prodajati premičnin in nepremičnin. Janez Gomboc, Beznovci 41, Bodonci. M-485
Prosim prijatelja ali prijateljico iz tujine, da bi pomagala zgraditi novo hišo. Sprejmemo ga kot družinskega člana. Naslov v upravi lista. M-489
GOSPODINJE! IZOLACIJO V HLADILNIH SKRINJAH IZDELAMO z uvoženimi materiali, takoj, z garancijo, večletna praksa. Telefon: 062 774 806. M-24391
STALNA PRODAJNA RAZSTAVA UMETNIŠKIH OLJNIH SLIK NA TEMO STARA LJUDSKA ARHITEKTURA POMURJA — PRIMERNO ZA DARILA, TRAJNE VREDNOSTI - V HOTELU LIPA LENDAVA. M-OP
Preklicujem veljavnost hranilne knjižice, izdane pri HKS Panon-ka, štev. 19609-7, na ime Slavič Alojz, Mladinska 20, Radenci. M-505
STRAN 18
VESTNIK, 5. NOVEMBRA 1987
Ak’ silni glas bi gromu vzel, da razodel bi vsem ljudem, kar sem trpel, saj zase vem. nihče, nigdar bi ne verjel.
Umku
V 57. letu starosti je zatisnil trudne oči ljubi mož, oče, stari oče, brat in svak
Franc Ratej
iz Motovilec
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, dobrim sosedom, prijateljem in znancem, ki so mu poklonili vence in cvetje, nam izrekli sožalje ter ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Posebna hvala duhovniku za pogrebni obred in pevkam za odpete žalostinke.
Iskrena hvala zdravnikom pljučnega oddelka v Rakičanu. Hvala vsem, ki ga boste ohranili v lepem, spominu.
Žalujoči: žena Marija, sin Franc z družino, brat in sestre z družinami ter drugo sorodstvo
ZAHVALA
Nepričakovano nas je v 88. letu starosti zapustila naša draga mama, stara mama, babica in prababica
Emilija Fras
roj. Horvat iz Košarovec
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, in znancem, ki ste drago pokojnico pospremili na njeni zadnji poti, ji darovali vence in cvetje.
Posebna hvala g. duhovniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke ter predstavniku KS Križevci.
Vsem še enkrat — iskrena hvala!
Žalujoči: hčerki Irma in Jolanka, vnuk Janez, vnukinje Emilija, Zorica in Slava z družinami, pravnukinja Cveta z družino in drugo sorodstvo
ZAHVALA
Ob nepričakovani izgubi očeta in deda
Evgena Horvata
iz G. Lakoša
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom in znancem, ki so nam v najtežjih trenutkih pomagali, nam izrekli sožalje ter darovali vence in ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Posebna hvala Kmetijski zadrugi Lendava, ZŠAM Lendava, Gasilskemu društvu G. Lakoš in pevcem za odpete žalostinke.
G. Lakoš, 19. oktobra 1987
ŽALUJOČA DRUŽINA
In ko v trenutku mu življenje je zamrlo, nam duha, srce je sporočilo kruto strlo, naj telo se trudno tu spočije, kot na trto naj odslej na grob mu sonce sije.
ZAHVALA
Ob kruti usodi, ki nam je v 51. letu življenja vzela našega najdražjega moža, očeta, tasta in dedka
Ivana Pintariča
iz Boračeve 9
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, mu grob prekrili s cvetjem, ter vsem, ki ste nam kakor koli pomagali.
Posebna hvala zdravniškemu osebju 11 etaže kirurškega oddelka mariborske bolnišnice, DO Radenska, njegovim najbližnjim sodelavcem, kolektivoma Srednješolskega centra iz Murske Sobote in OŠ Negova za darovano cvetje in izraženo sožalje. Prav tako hvala govornikoma za izrečene poslovilne besede, cerkvenemu pevskemu zboru za odpete žalostinke, tov. Lam-petu za odigrano Tišino in g. župniku za opravljeni obred.
VSI NJEGOVI: žena Erika, sin Robert ter hčerki Vesna in Marjana z družino
ZAHVALA
V 95. letu starosti nas je zapustil naš oče, stari oče in pradedek
Aleksander
Talian
iz Sela
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem ter vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, mu darovali vence in šopke, nam pa izrekli sožalje.
Posebna hvala g. duhovniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in govorniku krajevne skupnosti za poslovilne besede ob odprtem grobu.
Vsem še enkrat — iskrena hvala!
ŽALUJOČI: VSI, KI SMO GA IMELI RADI
Kje si ljuba mama, kje tvoj mili je obraz, kje je tvoja skrbna roka, ki skrbela je za nas.
V 42. letu starosti nas je za vedno zapustila draga žena in mama
w
Marija Skrban
iz Mostja
Ob boleči in nenadomestljivi izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, kolektivom Univer-zal-Mercatorja Lendava, Elektrokontakta in Indipa Lendava, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti ter ji darovali vence in cvetje.
ŽALUJOČI: mož Janez, hčerka Marija in hčerka Vesna z družino
Kako je hiša strašno prazna, odkar v njej moža in očeta ni, ta izba prej tako prijazna, odljudna, tuja se nam zdi.
ZAHVALA
Nepričakovano nas je v 74. letu starosti zapustil naš dragi mož, oče in stari oče
Kje si ljuba žena, mama, kje tvoj mili je obraz, kje je tvoja skrbna roka, ki skrbela je za nas?
ZAHVALA
V 63. letu starosti nas je zapustila draga žena, mama, stara mama, sestra in sorodnica
Kje si ljuba mama, kje tvoj mili Je obraz, kje je tvoja skrbna roka, ki skrbela je za nas?
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage mame, babice, sestre in tete
Viljem Hajdinjak
iz Kovačevec
Ob boleči izgubi se zahvaljujemo nadvse dobrim sosedom, ki so nam priskočili na pomoč v težkih trenutkih, vsem sorodnikom in znancem, ki so ga pospremili k njegovemu poslednjemu domu, darovali vence in cvetje ter nam izrekli sožalje.
Hvala g. župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in predstavniku KS za poslovilne besede.
Žalujoči: žena Marija, hčerki Marjana in Kristina z družinama, vnuki Daniel, Anita in Jasmina ter drugo sorodstvo
Ema Horvat
iz Šalovec 143
Ob boleči in nenadomestljivi izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam izrekli sožalje, darovali vence in cvetje in jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti.
Posebna hvala g. župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, govorniku KS za poslovilne besede ob odprtem grobu ter kolektivoma IMP Panonija in Avtoradgone, PE M.
Sobota.
Žalujoči: mož Aleksander, sin Anton z ženo Julijano, sin Milan ter vnukinji Silva in Renata ___________________________________________________
Elizabete Lopert
 roj. Vindiš
ki nas je v 62. letu starosti za vedno zapustila, se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste jo pospremili na njeni prerani zadnji poti, ji poklonili vence in cvetje, nam pa izrekli sožalje.
Posebna hvala g. župniku, pevcem, govorniku, kolektivu Nemščaka, posebno pa zdravstvenemu osebju infekcijskega oddelka za vso pomoč.
ŽALUJOČI: sin Leopold, hčerki Lizika in Jožica z družinami, brat in sestre ter vse drugo sorodstvo
Kako je dom naš tih in prazen, odkar v njem naše mame ni. odšla je k večnemu počitku, zaprla mile je oči.
Odkar so jo odnesli iz hiše, nam žalostno srce ječi, spomin nanjo pa še živi, čeprav je več med nami ni.
ZAHVALA
Tiho, mirno in brez slovesa nas je v 87. letu starosti nepričakovano zapustila draga stara mama, strina, teta in sorodnica
Vera Horvat
roj. Katona iz Sebeborec
Ob boleči in nenadomestljivi izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam izrekli sožalje, darovali vence in cvetje in jo v tako lepem številu pospremili na njeni zadnji poti.
Posebna hvala čč. duhovniku za lep pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in govornici KS za besede slovesa ob odprtem grobu.
Vsem še enkrat — iskrena hvala!
Sebeborci, 22. oktobra 1987
Žalujoči: vnuk Karel z ženo in sinom iz Amerike ter drugo sorodstvo
Niti zbogom nisi rekel, niti roke nam podal, smrt te vzela je prehitro, a v naših srcih boš ostal.
ZAHVALA
Nepričakovano in brez slovesa nas je v 62. letu starosti zapustil dragi brat in stric
Ludvik Lainšček
iz Fokovec
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, dobrim sosedom in znancem, ki so nam v najtežjih trenutkih stali ob strani in pomagali, darovali cvetje in vence ter ga v tako velikem številu spremljali na njegovi zadnji poti, nam pa izrekli sožalje.
Hvala g. duhovniku za pogrebni obred, govornikom KS, OZB Prosenjakovci in ZIS M. Sobota za poslovilne besede ob odprtem grobu, pevcem za odpete in godbi za odigrane žalostinke.
Žalujoči: brat Ernest, sestra Marija, nečaki Jože, Ludvik in Darja z družinami ter drugo sorodstvo
Utihnil je tvoj glas, obstalo je tvoje srce, ostali so nam sledovi tvojih pridnih rok in spoznanje, da se nikoli več ne vrneš med nas.
ZAHVALA
Komaj v 58. letu starosti nas je zapustil naš dragi mož, oče, stari oče in brat
Alojz Kocjan
iz Kroga
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani, dragega pokojnika pospremili na zadnji poti ter mu poklonili vence in cvetje, darovali v dobrodelne namene ter nam ustno ali pisno izrekli sožalje.
Posebna hvala g. duhovniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, govorniku KS in Splošne bolnišnice M. Sobota za besede slovesa ob odprtem grobu ter kolektivom Mlino-peka M. Sobota, OO ZSS OŠ K. D. Kajuh, SCT, enota M. Sobota, Rašica, tozd Beltinka, RK Krog in SB M. Sobota.
Vsem še enkrat — iskrena hvala!
VSI NJEGOVI
VESTNIK, 5. NOVEMBRA 1987
STRAN 19
v besedi in sliki
Bodo tudi učitelji stavkali?
Ali stavka tudi v šoli? Malo čudno se sliši, mar ne? Toda nekaj takega je že pretilo ob začetku šolskega leta v ljutomerski občini, in sicer v osnovnih šolah, zdaj pa so zagrozili s stavko prosvetni delavci na Srednješolskem centru tehniško-pedagoške usmeritve Murska Sobota. Če namreč ne bodo dobili tistega, kar jim pripada — to pa je izenačitev pri nagrajevanju z gospodarstvom. Na izrednem zboru delavcev, ki ga je preteklo sredo sklicala njihova sindikalna organizacija, nanj pa so povabili tudi predstavnike vseh drugih srednjih šol v Pomurju ter predstavnike republiške izobraževalne skupnosti, komiteja za vzgojo in izobraževanje in družbenopolitičnih organizacij, so namreč ugotavljali, da so učitelji na tej srednješolski ustanovi v prvih šestih mesecih letošnjega leta povprečno zaslužili manj kot 260 tisoč dinaijev. Medtem so si sicer osebne dohodke nekoliko povišali, tako da se sedaj gibljejo od 350 do 490 tisoč dinaijev, pri čemer so všteti vsi dodatki — torej za'povečan obseg dela in za minulo delo. Osnove pa znašajo od 1. septembra 359 tisoč za kadre z visoko izobrazbo, nekaj čez 325 tisoč z višjo in nekaj čez 315 tisoč dinarjev s srednjo izobrazbo. Ker niso mogli opraviti poračuna za nazaj, pa so povprečni osebni dohodki vseh zaposlenih (tudi čistilke in drugi delavci) v prvem polletju znašali le okrog 250 tisoč dinarjev. Tako so bili med 172 srednjimi šolami v Sloveniji na 49. mestu.
Na omenjenem izrednem zboru so se predvsem spraševali, kako so lahko v drugih družbenih dejavnostih našli način za sprotno usklajevanje osebnih dohodkov, pri njih pa te možnosti niso imeli. In navajali so primere, kako lahko ponekod delavci z nižjo izobrazbo zaslužijo približno toliko kot oni ali pa še več (menda je tako v trgovini, mesni industriji idr.).
igre in igrice s komunalnimi odpadki
Pogajanja o kompostarni se nadaljujejo
Avtorji raziskovalne naloge Dolgoročni enotni sistem reševanja odpadnih snovi Pomurja iz novembra 1986 so si celo zamislili, da bi na območju Velikega trnja, Starega loga in Starega travnika južno od križišča cest proti Noršincem in Rakičanu vse do sotočja Ledave in Marijanskega potoka sčasoma zrasel t. i. Ekološki center Pomurja.
Zdaj o prostoru,, kjer naj bi »enotno reševali komunalne odpadne snovi« za pokrajine ob Muri, ni več slišati. Zato pa so tem glasnejše zahteve po uporabnih podatkih o sestavi in količini zbranih komunalnih odpadkov. Omenjena raziskava ponuja le približne ocene, s čimer pa predstavniki občinskih izvršnih svetov, komunalnih organizacij, komunalnih in raziskovalnih interesnih skupnosti na nobenem od dozdajšnjih pogajanj na Medobčinski gospodarski zbornici v Murski Soboti niso bili zadovoljni; kaj šele, da bi moglo priti do končne odločitve, če Pomurci kompostarno sploh potrebujejo, kakšna naj bi bila, kje naj bi jo postavili.
Na oktobrskem dogovoru na zbornici, kjer so strokovnjakom soboškega Zavoda za ekonomiko in urbanizem ponovno naložili, da morajo zbrati dodatne podatke, če hočejo kot nosilec raziskave nalogo speljati, je bilo hkrati zmenjeno, kako bo s financiranjem. Občinske komunalne in raziskovalne interesne skupnosti naj bi zbrale kakih 19 milijonov dinarjev, kolikor je potrebno za prvi del priprav za »dolgoročno, enotno reševanje komunalnih odpadnih snovi« Pomurja. Za ta denar naj bi Zavod za eKonomi-ko in urbanizem v enem letu pri-
Grill Julie
Julie in Martin Doma MURSKA SOBOTA, Tišinska 14
(pri bencinski črpalki)
vabita v petek in soboto, 6. in 7. nov., NA KOLINE Z BUJTO REPO in na dobrote z žara.
Svobodne menjave, za katero smo se dogovorili, ni in delavci ne >vladajo<, kot bi morali. Delegatski sistem je predrag in tudi v šolstvu gre mnogo denarja za nepotrebno birokracijo. Dajmo šoli pedagoški mir, nemir pa naj se ustvarja ob strokovnih vprašanjih! Kako naj učitelji vzgajajo mladi rod, če sami niso zadovoljni s svojim položajem v družbi? Sramota za našo družbo je, da prosvetni delavci, ki se upokojijo, postanejo socialni problem, kajti njihove pokojnine so zaradi slabega nagrajevanja med najnižjimi. Ob vsem tem, na kar so prav tako opozarjali razpravljal-ci, se seveda kaže globoko zamisliti.
Stavke pa v šolstvu naj ne bi bile sprejemljiva oblika, saj povzročijo težko moralno in vzgojno škodo. Toda če prosvetni delavci leto za letom zaman opozarjajo, se pritožujejo in prosijo, pa jih
Zakaj v soboški občini tako visoke stanarine?
Podobno kot drugje v SR Sloveniji, so tudi v soboški občini letos že dvakrat povišali cene stanarin, in sicer marca za 57, julija pa za 29 odstotkov, tretja podražitev pa nas je udarila po žepu še 1. novembra. Najnovejša podražitev znaša 55 odstotkov, čeprav je bil na izvršnem svetu izražen dvom o nujnosti tako visoke podražitve. Posebno zato, ker prihaja do določenih razhajanj v metodologiji izračuna stanarin, pri čemer je bilo slišati tudi mnenje o napačnem pristopu. Vedeti je treba, da je v soboški občini v primerjavi s slovenskim povprečjem narejen velik skok pri podražitvah stanarin, opravičila občinske stanovanjske skupnosti, da je v občini celo višji standard stanovanjskega fonda, ki je povrh še novejši, pa so na trhlih nogah.
Izvršni svet v Murski Soboti je
pravil oprijemljive podatke o količinah in sestavi odpadkov (vzorčne analize), kar bi bila osnova za izbor tehnologije in prostora z vsemi elementi, ki so potrebni za izdelavo lokacijskega načrta za odlagališče. Ob tem ni zanemarljivo, da pomeni največji strošek pri komunalnih odpadkih prevoz in tudi zato v nobeni od pomurskih občin ni sanitarno urejenega odlagališča. So zgolj improvizacije, ki znajo biti svojevrstna »tempirana bomba«, saj ni izključeno, da ni v gmoti smeti tudi posebnih odpadkov, ki vsebujejo nevarne snovi.
Kakorkoli je bilo sprva mikavno razglabljati o finem kompostu, ki bi ga za potrebe kmetijstva in vrtnarstva pridobili v predvideni kompostarni na lokaciji t. i. Ekološkega centra Pomurja, so zdaj še vedno pri zbiranju podatkov o vsebini in količini odpadnih snovi. Kratko malo še ni znano, če se bo iz vsega skupaj izcimila kompostarna ali zgolj pridobivanje bioplina ali samo odlagališče ali nekakšen »ekološki hibrid«, ki bo vsem in nikomur po volji. Gotovo pa ne bi smel — kot je bila ob enem zadnjih pogajanj slikovita novinarska kolegica — iz velikega bolnika nastati neozdravljiv ali celo nekaj milijard vredno tru-
plo.
B. Žunec
nihče ne posluša, kaj naj še storijo?! Saj vendar zahtevajo samo to, da jim priznajo enakopraven položaj z združenim delom in osebne dohodke, primerne delu in poklicu, ki ga opravljajo. Po drugi strani pa bi morali — vsaj nekateri — prosvetni delavci pogledati tudi vase. Med drugim, kot je omenil v razpravi podpredsednik republiškega komiteja za vzgojo in izobraževanje Boštjan Zgonc, ni pošteno, če se glede nagrajevanja primerjamo le z najboljšimi, kjer pač trenutno več zaslužijo — marsikje zato, ker delajo tudi ponoči, ob nedeljah in praznikih. Prav tako je komentiral število zaposlenih na Centru (142) in število učencev (1620) in dejal, da takega standarda nimajo niti v švicarskih šolah. Na enega zaposlenega namreč pride nekaj več kot 11 učencev.
Jože GRAJ
sicer načelno sprejel stališča o prehodu na ekonomske stanarine, pri čemer je stanovanjsko skupnost opozoril, da pred dokončno odločitvijo ugotovi nelogičnosti v izračunu le-teh. Izvršni svet podpira politiko vzdrževanja in obnove stanovanjskega fonda, vendar meni, da stanovanjska skupnost ne more svoje odgovornosti prevaliti na njegova ramena, saj se je treba v prvi vrsti zavedati nove, precejšnje obremenitve družinskega proračuna.
Zanimiv je podatek, po katerem se je cena stanarine od januarja do novembra letos povišala od 166 na 524 dinarjev za kvadratni meter stanovanjske površine, kar bi, izraženo v indeksu, pomenilo okrog 313. In če dodamo, da znašajo stanovanjske subvencije v soboški občini blizu 2 odstotka, v SRS pa 1,2 odstotka od skupnega števila stanovanj, potem je razumljiva razgre-tost razprav ob prehodu na ekonomske stanarine, ki naj bi jih dosegli že leta 1990. Takrat naj bi dosegli faktor 3,5 od vrednosti stanovanj, že zdaj pa so v soboški občini na predvidenem fak-
Risarji — varčevalci razstavljajo
V prostorih predstavništva Pomurske banke v Ljutomeru so odprli razstavo risb učencev osnovnih šol iz občine na temo varčevanje. Ob navzočnosti predsednika poslovodnega odbora Ljubljanske banke-Pomurske banke Janeza Lanščaka je uvodne in otvoritvene besede spregovoril Fran Štrakl, direktor ljutomerske ekspoziture, nagrade najboljšim risarjem pa je izročil Jože Rituper. Akademski slikar magister Vlado Potočnik je takole utemeljil nagrade in celotno razstavo mladih: »Očitno je, da seje poleg znanih motivov — kot na primer kamen na kamen palača, ki sb še vedno klasično varčevalni, vendar pa ne več prepričljivi — v današnjih razmerah pojavil ekološki, ki opozarja človeka na njegovo nenasitnost, pohlep s čezmernim črpanjem Zemljinih dobrin, kar vodi v hitro in zanesljivo katastrofo.
Varčujemo torej tako, da izoliramo stavbe, da varčujemo z zemljo, z energijo, da bodo sadovi zemlje boljši in zdravi. Opustimo neumno oboroževanje — pretopimo tanke, letala in vojaške ladje v dobrine, ki človeka osrečujejo. To nam govorijo mladi prek likovnega medija.«
Na razstavo je prispelo 37 slik, zanjo pa je izbranih 11 in dve plastiki. To je tudi osrednja prireditev ob letošnjem mesecu varčevanja.	q l
---1J UTOMER---------------------------------
KATERA BO LETOŠNJA
KRALJICA VINA?
Turistično društvo Ljutomer bo letos (v soboto) že drugič pripravilo zanimivo turistično prireditev: Izbor kraljice vina, obenem pa bodo krstili vino. Letošnja prireditev bo nekoliko drugačna, saj se je v pripravo vključil tudi ljutomerski hotel Jeruzalem, ki je soorganizator. V soboto zvečer bo ob nekaterih martinovanjskih običajih tudi obilo folklore in drugih zanimivosti.
D. L.
Gabriela Hari iz Ropoče, učenka 4. razreda osnovne šole na Pertoči, je našla gobana; oba sta na fotografiji, zato ju ne bomo opisovali, povedati pa moramo, da se gobe ne dajo kljub prizadevnim nabiralcem in — hladnemu vremenu. Prvi november je že bolj blizu zimi kot gobarskemu poletju, zato je 80 dag težek jur verjetno zadnji iz letošnje »serije«.
Priznanja s kančkom pelina
Mladinsko delovno akcijo Goričko 87 so pred kratkim tudi uradno končali z drugo skupščino akcije, kjer so podelili priznanja najuspešnejšim brigadam (plaketo Veljko Vlahovič so dobili mladi iz Hadžičev v Bosni in Hercegovini, republiško priznanje pa brigadirji iz Šida v Vojvodini). A razdeljevanje priznanj tokrat ni bilo v ospredju zanimanja. Še zlasti ne, ker je kriza mladinskega prostovoljnega dela v izvorni obliki tako globoka, da je vprašljivo nadaljevanje pripravljanja akcij na Goričkem. Kaj napeljuje na to misel?
Najprej so tu razprave govornikov na skupščini, ki so o naslednji akciji praviloma govorili v pogojniku, z neizogibnim »če«. Vzrokov za to je cela
vrsta, vsi pa izvirajo iz že omenjenega upadanja zanimanja za klasično mladinsko lopatanje po Jugoslaviji. 'Tačas bi težko našli tiste, ki bi tudi z dejanji, ne le z besedami podpirali MDA Goričko. Izjema so morda le »neposredno prizadeti«, torej domačini z Goričkega, ki imajo od dela mladih največ koristi in zato tudi prisegajo na koristnost in nujnost nadaljevanja. Vsi, ki pa bi morali za nemo-
torju 2,04, za katerim marsikje v naši republiki še vedno zaostajajo. Tako bi po novem stanovalci blokov na ulici Štefana Kovača v Murski Soboti plačevali za stanarino (brez dvigala in centralnega ogrevanja) 25 tisoč dinarjev (julija je bila cena 16.290 dinarjev), na ulici Staneta Rozmana, kjer imajo centralno ogrevanje, 33.120 dinarjev (julija 21.370 dinarjev), v novem bloku na Cvetkovi 17 bo ta znesek znašal 36.020 dinarjev (julija 23.240 dinarjev), v najnovejšem bloku na Lendavski 8 pa 36.570 dinarjev (prej 23.590 dinarjev). Povsod so upoštevana dvosobna stanovanja, stanovalci večsobnih stanovanj pa bodo seveda znatno bolj občutili najnovejše podražitve.
Po nekaterih podatkih bi se v soboški občini s stanarinami približali že vrednosti 8 odstotkov od osebnega dohodka, medtem ko je v republiki opredeljen 5,4-od-stotni delež stanarin. Očitno so v soboški občini prezgodaj pohiteli s podražitvami, zato je upravičeno ogorčenje stanovalcev blokov.
Milan Jerše
Naj pesem pove
Tak je naslov zbornika in 9. srečanja v Sloveniji živečih pesnikov in pisateljev drugih narodov in narodnosti, ki je posvečeno 200. obletnici rojstva Vuka Stefanoviča K a rad žica in Mesecu knjige 1987. Potekalo bo v Mežici ta konec tedna, srečanje pa so pripravili Z KO Slovenije — odbor za literarno dejavnost. republiški svet ZS Slovenije v sodelovanju z občinskim sindikalnim svetom Ravne na Koroškem, tamkajšnjo zvezo mladih ter občinsko Zvezo kulturnih organizacij. V soboto bo najprej ogled Prežihovine in okoliških krajev, od 16.00 do 17.30 bo o pomenu Vuka Karadžiča predaval Sreten Vujkovič. ob 17.30 bo predstavitev knjig Jadranke Matič Zupančič. Ratomira Iliča in Dorda Radoviča, ob 20. pa bo literar-no-gledališki večer. V nedeljo dopoldne (qd 9.00 do 12.00) bo okrogla miza o problemih literarnega ustvarjanja, ki jo bosta vodila Milan Osmak in Sreten Vujkovič. bb
ten potek akcije resnično skrbeti (podpisniki samoupravnega sporazuma o sodelovanju pri pripravi in izvedbi), so bolj ali manj tiho. In tiho so bili tudi ves čas enajste (štejemo od tedaj, ko je Goričko postala republiška) akcije. Brigadirjem namreč še - vedno ne gre v račun, da so občinski funkcionarji prišli na delovišče enkrat samkrat in še to takrat, ko je bil v Pomurju Milan Kučan. Nezanimanje torej, ki si ga ob dejstvu, da je akcija kljub vsemu bila, verjetno ne bi smeli dovoliti. Podobno je z izvršnim svetom, ki je enemu svojih članov naložil, da bdi nad akcijo. Na skupčini so izrekli oceno, da od petih nalog, ki jih je pri tem imel, ni opravil nobene... Vse to je seveda povzročilo vrsto te-
Minuli teden je bila na obisku v Lendavi partijska delegacija iz Lentija. Odkar je skupščina občine leta 1983 podpisala sporazum o obmejnem sodelovanju z mestnim svetom Lentije se vsako leto bolj širi sodelovanje s sosednjo Madžarsko. Lansko leto so navezali stike tudi na partijskem področju in sklenili, da bodo enkrat letno izmenjali delegaciji. Madžarsko delegacijo so sprejeli Aleksander Varga, sekretar občinskega komiteja Lendava, Anton Horvat predsednik občinske konference ZKS, ter Štefan Berke, izvršni sekretar. Delegaciji sta sklenili, da bodo prispevali pomemben delež k nadaljnjemu gospodarskemu in družbenemu sodelovanju ob meji. Partijska delegacija iz Lentija je obiskala šolo Draga Lugariča in Ino Nafto, kjer se je zanimala za partijsko delo v delovni organizaciji.
(FOTO: Szunyogh)
40 let akcije Šamac—Sarajevo
Te dni mineva 40 let od gradnje železniške proge Šamac—-Sarajevo, ki so jo zgradili tedanji jugoslovanski mladinci — brigadirji. Tokrat nameravajo obletnico proslaviti, zato pripravljajo srečanje brigadirjev-veteranov, ki bo v nedeljo in ponedeljek, 15. in 16. novembra.
Ker je tudi med Slovenci in Pomurci veliko tistih, ki so pred 40 leti vihteli krampe in lopate in tako pomagali pri gradnji proge, želijo organizatorji privabiti na srečanje tudi te. Od Bosanskega Šamca prek Doboja in Zenice do Sarajeva bo vozil posebni (slavnostni) vlak z 12 vagoni za približno tisoč ljudi.
Odhod slovenskih brigadirjev-veteranov bo 15. novembra iz slovenskega središča, Ljubljane. Vsi, ki se želijo ponovnega snidenja z nekdanjimi brigadirskimi tovariši udeležiti, lahko dobijo podrobnejše informacije s programom dvodnevnega druženja v Bosni in Hercegovini na občinski konferenci ZSMS v Murski Soboti (telefon 21-247), kjer se lahko prijavijo za sodelovanje na srečanju.	BOP
STRAJKA NE BO
Torkov sestanek delagacije Osnovne šole Jože Hedžet na Safarskem in vodstva skupščine ter družbenopolitičnih organizacij občine Ljutomer ni dal odgovorov na vsa vprašanja, ki so v zadnjem času predvsem v letošnjem letu razburjala prosvetne delavce. Ugotovili so, da ravnatelji osnovnih šol nikakor ne upoštevajo vseh sklepov in usmeritev izvršnega sveta in ne izvajajo dogovorjenih nalog. Gre predvsem za izplačilo osebnih dohodkov in izvajanje pravilnika za nagrajevanje delavcev na osnovnih šolah v občini Ljutomer. Krivca za neprilaga-janje rasti osebnih dohodkov prosvetnih delavcev v prvi polovici leta še niso našli, ugotovili pa so, da je bilo septembrsko povišanje osebnih dohodkov za 60 odstotkov (za tako vi--Sok odstotek so dvignili plače v občini Ljutomer zato, ker osebnih dohodkov niso sproti usklajevali) na osnovnih šolah različno, saj so nekatere dvignile osebne dohodke za takšen odstotek na ravni avgustovskih, druge
Gostinsko-turistični zbor 87 je minil v znamenju praznovanja novega leta, zato bodo lahko gostinci številne recepte in ideje za pogrinjke uporabili tudi v domači restavraciji. Nič čudnega torej, da so zmanjkali marsikateri jedilni listi ter da si je veliko obiskovalcev (vseh je bilo okrog 8 tisoč) dobro ogledalo namizne in druge okraske.
žav pri plačevanju stroškov akcije — lep čas se ni vedelo, če bo to sploh možno, nazadnje pa so nekako le uspeli. K temu dodajamo še slab sprejem brigadirjev v mestu Murska Sobota (čeprav tega ne gre posploševati), že kronične težave pri zagotavljanju brigad in kolikor toliko normalne starostne sestave brigadirjev — vse to daje kaj sivo sliko brigadirstva tačas. Že za akcijo Goričko 87 se ni natančno vedelo, če bo ali ne. Po njej so stari dvomi znova načeti. Po interesih in razmerju sil sodeč ni daleč dan, ko predvsem zaradi nezanimanja odgovornih akcije ne bo več. Morda že prihodnje leto — in sprejeti je treba dejstvo, da to niti ne bi bila posebna tragedija, ampak zgolj odsev velikih težav pri pripravi klasičnih brigadirskih akcij, ki jih ni čutiti samo' v Pomurju. O novih oblikah že dolgo razpravljajo, verjetno je prišel čas, ko bo razprave treba udejanjiti.
Bojan Peček
pa zopet na ravni decembrskih osebnih dohodkov, zaradi česar je prišlo tudi pri poznejšem usklajevanju do precejšnjih razlik.
Na tem skupnem sestanku so sklenili, da so sklepi izvršnega sveta edini pristojni in da jih morajo vsi — pred-
ZADNJA VEST
vsem v družbenih dejavnostih, pa tudi v gospodarstvu — dosledno upoštevati. Za neizvajanje teh sklepov ali drugačno tolmačenje bo vsak posameznik moral nositi odgovornost sam. Na aktivu ravnateljev bodo morali čim prej uskladiti pravilnike o osebnih dohodkih in se končno enkrat dogovoriti, kdo je za kaj odgovoren. Sicer pa je ravnatelj Osnovne šole Jože Hedžet s Šafarskega Alojz Makoter zagotovil, da na tej šoli niso nameravali, niti ne bodo prekinili dela.	D. L.