Za poduk in kratek čas. Nov sejem. (Saljiva pripovedka.) Imeli so v aekem kraju aov aejem. Ljudi je iz vseh krajev privrelo. Tudi graščak tistega kraja gre iz radovedaosti aa 8ejem. Na potu sreča aekega zaauega kramarja ia ga vpraša: ,,Je-li daaea dober aejem?" Kramar odgovori: ,,Ne vem, ker ga aisem poskusil". Gospod ga ae dalje vpraša: ,,Ali je kaj dosti Ijudi ?" Kramar spet odgovori: ,,Ne vem, nisem jib štel". Gospoda ti odgovori razžalijo. Drugi dea dobi kramar od goapoda pismo, da mora v treb daeb priti v grašciao, pa tako, da ae pride peš, se ae pripelja, tudi ae prijezdi. Tudi ae sme priti bos, ne obut. Kramar misli ia misli, kaj aaj bi storil. Naposled si to-le izmisli: Vzame zajca, obesi si ga aa hrbet za zadaje aoge ia vrže plaši: čez aj, sede aa kozla, pa le z eao, boso nogo, drugo pa v čevelj vtakae, ali ta ai podplata več imel. Tako odriae proti graščiai. Z eao aogo se je aamreč aa kozla opiral, z drugo pa je šel po tleh; tedaj ai bil bos, ae obut. Ko pride kramar s kozlom, smeja se mu goapod že od daleč, malo, da ae aa ves glaa. Kramar pa atopi v graščino ter gre molčeč a kozlom gori po atopuicah. Ko do vrat pride, potrka ia goapod, ae da bi ,,Boter" rekel, še le zadere se: ,,Kdo je?1' Kramar odgovori: ,,Uai, ki ga ai aotri". Na to gospod vrata odpre ia kramarja hudo pogleda ter hlapca poklice, rekoc: ,,Pripelji dva huda paa, da raztrgata tega zarobljeaca." Ko psa prideta, aabujska ju aa-aj. Psa pa, ae da bi kramarja popadla, delata se ma še le dobra, ker ata zajca pri ajem ovohala. Gospodu ae je precej dozdevalo, da kramar aekaj za plaščem tišči ter mu ukaže v sobo stopiti. Ko v sobo stopi, sta psa še bolj prijazaa. Zdaj kramar zajca izpuati, paa pa za ajim skočita, da hočeta vae podreti. Goapod je bil veael, da jo je kramar tako zvil, ukaže torej hlapcu: ,,Pelji tega sleparja v klet ia daj mu iz vsakega soda piti, aamo iz tistega ae, iz katerega jaz pijem. Kedar ga aapojiš, okleati ga dobro z bičem, ki v kleti za durmi viai ia potlej ga izpusti". Ko je kramar že iz vsakega soda pil, hoče še tudi viaa iz prepovedaaega. Hlapec pa tega ae dopusti. Zdaj se kramar aa pipo zavali, jo izdere ter po kleti zažeae, blapec pa vtakae aaglo svoj palec v sodovo lukBJo, da bi viao ae izteklo. Kramar pa aaglo za bič zgrabi ia začae hlapca po pleeib udribati. Ko goapod pokaaje sliši, rei-e: ,,Le ga, le ga! Naj bo vedel, kakšea da je bil nov sejem". Eramar pa mu odgovori: ,,Saj ga; saj ga. kar aajvec" morem". Ko goapod reče: ,,Dosti je", aeha kramar hlapca pretepati iu ko vidi za duraii pol teleta viseti, ga saame, vrže čez rame, a plaščem pokrije ia korači iz graščiue. Goapod pa pri okau gleda ia mu reče: ,,No prijatelj, zdaj boš vedel, kakošea je bil aov sejem, saj si skupil, da bos pomail." Kramar pa mu odgovori: ,,Bog Vam povrui, gospod, skupil sem, da komaj aesem. Z Bogom." A. H. Smešnica 11. ,,Soseda", vpraša kmetica 8vojo prijateljico, ,,soseda, kaj pa je tvoji hčerki, da tako hudo gleda? Prav zalo dekle bi bilo, da bi to ae bilo". nEj, soaeda", odvrae mati, ,,aaj tudi jaz tako pravim, zato pa jo vsak daa tolčem, češ, da naj ae gleda tako".