„S prevzemom proizvajalnih sredstev v državne roke še ni bila uresničena akcijska parola delavskega gibanja: Tovarne delavcem!, kajti parola: Tovarne delavcem, zemljo kmetom! ni abstraktna propagandistična parola, temveč parola, ki ima v sebi globok vsebinski smisel, saj vsebuje cel program socialističnih odnosov v proizvodnji glede družbene lastnine, glede pravic in dolžnosti delovnih ljudi in potemtakem ga moremo in moramo uresničiti, ako hočemo resnično zgraditi socializem.“
Pred četrt stoletja, 27. junija 1950, je bil na izrednem zasedanju Zveze ljudske skupščine izglasovan zakon zgodovinskega pomena o delavskem upravljanju v gospodarskih podjetjih.
Petindvajset let je od prelomnega zgodovinskega trenutka, ko so delavci jugoslovanskih narodov in narodnosti prevzeli upravljanje državnih gospodarskih podjetij in višjih gospodarskih združenj v svoje roke.
Samoupravljanje delavcev ni nova ideja niti posebnost jugoslovanskega modela socializma. To je spremni pojav vseh revolucionarnih gibanj ljudskih množic, začenši z drugo polovico prejšnjega stoletja. Tedaj so prvič v zgodovini delavskega gibanja razglasili idejo: TOVARNE DELAVCEM! Ta ideja je bila živa že v velikih revolucionarnih dneh leta 1948, ko je evropski proletariat omajal temelje absolutizma. Ta ideja je živela tudi v akcijah prve internacionale in je našla popoln izraz v velikih dnevih pariške komune. Ponovno je ta ideja oživela v oktobrskih dogodkih pod Leninovim vodstvom v obliki delavske kontrole", potem pa tudi v obliki tovarniških odborov v več evropskih državah, ki jih je vzvalovil revolucionarni polet velikega oktobra. O zahtevi, da delavci sodelujejo v upravljanju gospodarstva, razpravljajo danes skoraj na vseh koncih sveta.
Titovi daljnovidnosti in političnemu vodstvu se imamo zahvaliti, da smo v Jugoslaviji to idejo uveljavili v praksi. Samoupravljanje se pri nas razvija že celih 25 let kot temeljni proizvodni odnos socialistične druž-be.
Že med NOB so se pokazale prve težnje po samoupravljanju delavcev. Že v začetku septembra 1941 je bil ustanovljen odbor delavske kontrole v topilnici antimona v Krupnju na osvobojenem ozemlju. Kmalu zatem so bili tudi v nekaterih podjetjih oziroma obratih ustanovljeni delavski odbori kot organi
Iz govora maršala Tita 27. VI. 1950
upravljanja. Zelo značilno je, da je bilo to že v prvih dneh revolucije jugoslovanskih narodov. V tem se izpričuje jasna težnja po korenitih socialnih spremembah v družbi.
Takoj po vojni smo se lotili sistematičnega podružabljanja proizvajalnih sredstev. Organizirali smo državno upravljanje gospodarstva in centralizirali gospodarske funkcije. A že v tem prvem administrativnem obdobju graditve socializma v Jugoslaviji smo imeli neke specifične oblike delavskega sodelovanja v upravljanju gospodarstva. Tu je treba še posebej poudariti, da obdobje administrativnega centralizma ni moglo udušiti ogromne iniciativnosti ljudstva, razvite v NOB. Zato so nenehno prihajale na dan različne oblike samouprave.
Že leta 1945 smo z zakonom vzpostavili institucijo delavskih poverjenikov kot predstavnikov delavcev. V praksi so se razvila tudi proizvodna posvetovanja kot ena izmed oblik delavskega sodelovanja v upravljanju proizvodnje.
Administrativno upravljanje gospodarstva, ki je bilo sicer v začetku nujno, je sčasoma postalo ovira hitrejšemu razvoju proizvodnih sil in socialističnih družbenih odnosov. Nadaljnji razvoj socializma in potrebe gospodarskega razvoja so narekovali temeljite spremembe v sistemu gospodarjenja in upravljanja gospodarstva.
Hkrati s temi prizadevanji pa se je napad informbiroja razširil na vso notranjo in zunanjo politiko Jugoslavije, na politično vodstvo in družbeni sistem.
Navzlic vsem pritiskom jc Jugoslavija ravno v tem obdobju še odločneje ubrala pot demokratizacije notranjega razvoja. Še odločneje smo se oprli na pobudo in sposobnost delavskega razreda in delovnih ljudi nasploh. Vzpostaviti je bilo treba socialistično demokracijo kot neposredno demokracijo, kot sistem, v katerem dejansko poli-
tično in ekonomsko oblast opravlja neposredno delavski razred, in premagati situacije, ki lahko povzročijo hude deformacije v socialističnem razvoju. V svojem bistvu je tak sistem imel globok human pomen graditve socializma zaradi človeka.
Vse to jc bilo tudi glavni povod in pobuda, da sta pred dobrega četrt stoletja, 23. decembra 1949, predstavnika vlade in sindikata, danes že pokojna Boris Kidrič in Djuro Salaj sprejela skupno navodilo o ustanavljanju in delu delavskih svetov. Dozorelo je spoznanje, da sta nacionalizacija proizvodnje in prenos podjetij v upravljanje delovnim kolektivom dve plati istega procesa — osvoboditve dela. To navodilo je vsekakor tudi prvi javni pisani dokument v četrtstoletni samoupravni praksi v naši državi.
Prav gotovo velja, da je 25. obletnica jugoslovanskega samoupravljanja prav toliko jubilejna obletnica posameznih podjetij, ki so prva sprejela načela samoupravljanja, kot celotnega jugoslovanskega gospodarstva. NOVOTEKS spada med podjetja, ki so v letu 1950 sprejela zakon o samoupravljanju. 30. avgusta 1950 je delovni kolektiv NOVOTEKSA sprejel načela samoupravljanja, s tem datumom je postal lastnik tovarne.
Načelo samoupravljanja je v delovnem kolektivu vzbudilo novo delovno zavest, iskali smo novih poti v proizvodnji, novih
poti na trg, prisluhnili smo utripu potreb, ki so se vse bolj kazale doma in onstran meja. Saj tudi domači trg, sosedstvo, evropski trg niso ostali brez posluha za dogajanja pri nas, za nov elan, ki gaje prineslo načelo samoupravljanja, in seveda za kvaliteto, ki jo je naša proizvodna zavest iskala in našla, jo uveljavljala v domačih razmerah in ji ob tem utirala — zelo uspešno — pota v svet.
Ob tem jubileju smo ponosni, ker je tudi naša delovna organizacija vztrajno hodila po tej pomembni poti z drugimi vodilnimi podjetji v Jugoslaviji, da je prav tako v četrt stoletja naš delovni kolektiv ustvaril vse pogoje za obstoj in razvoj podjetja, za njegovo razširitev, za modernizacijo proizvodnje, ki v veliki meri krije potrebe domačega trga in dovoljuje, da se podjetje uspešno vključuje v mednarodno delitev dela.
Zavedamo se, da samoupravljanje ni zaključen proces, marveč narekuje nenehno iskanje novih oblik, ki v novih pogojih še bolj zagotavljajo neposredno sodelovanje delovnih ljudi v odločanju o trenutnih in zgodovinskih interesih socializma.
Ob zgodovinski obletnici sc obvezujemo, da bomo tudi v prihodnje zastavili vse sile za nadaljnji razvoj samoupravljanja, za gospodarsko rast delovne organizacije, saj v tem vidimo smisel gospodarskega razcveta in sodelovanja v naši gospodarski skupnosti.
Mladinska delovna akcija „Suha krajina”
Mladinske delovne akcije lokalnega, republiškega in zveznega značaja predstavljajo eno od pomembnih oblik interesnega združevanja mladih, saj mladi prostovoljno združujejo svoje delo za zadovoljevanje družbenoekonomskih in drugih interesov širše družbeno politične skupnosti. Mladinska delovna akcija je družbeno ovrednotena in priznana oblika dela mladih, preko katere se razvijajo tovarištvo, bratstvo in enotnost, delovne navade, solidarnost, kolektivnost itd. Hkrati je tudi šola samoupravljanja, saj je delo v brigadi zasnovano na samoupravnih osnovah.
Namen mladinskih delovnih brigad je predvsem pomagati najbolj nerazvitim predelom, katerih prebivalci si sami ne morejo pomagati i/ revščine, zato jim je širša solidarnost nujno potrebna.
Na območju občine Novo mesto je več predelov, ki jih lahko na podlagi znanih kriterijev opredelimo kot nerazvite, čeprav jc občina kot celota razvita. V zadnjih letih je dosegla vidne uspehe tako na gospodarskem, kot na številnih drugih področjih, toda kljub temu imamo še precejšnje število krajev, kjer se v vsem povojnem obdobju ni veliko spremenilo in kjer živijo ljudje še v dokaj težkih razmerah. Eno takih območij, ki ga lahko opredelimo kot nerazvito, je nedvomno Suha krajina.
Mladinska delovna akcija se je začela letos v krajevni skupnosti Hinje. V tej krajevni skupnosti je 11 naselij s približno 1200 prebivalci. Zaposlenih je le 81 občanov, ki se vozijo na delo v glavnem v 65 km oddaljeno Ljubljano, Stražo in Žužemberk; v domačem kraju jih jc zaposlenih le 21.
To kraško območje je hribovito in slabo rodovitno, zato so pogoji za kmetijstvo izredno slabi, saj ni možna strojna obdelava zemlje. Kljub tako neugodnim pogojem pa je kmetijstvo še vedno za 90 % prebivalstva edini vir preživljanja.
Največja težava Suhe krajine je oskrba s pitno vodo, saj imata vodovod le dve vasi. V vseh drugih vaseh jc kapnica še vedno osnovna pitna voda, ki pa jo v sušnih dnevih pogosto zmanjka in jo je zato potrebno dovažati.
Zaradi težkih življenjskih pogojev je OK ZSMS Novo mesto sprejela sklep, da z mladinskimi akcijami pomaga spremeniti podobo tega kraja, da bo v naslednjih 10 letih vsaj približno taka kot jo kažejo razvita področja Slovenije.
Program delovne akcije vsebuje predvsem naslednja dela: preskrba z. vodo celotne Suhe krajine, ureditev cestnega omrežja,	gozdarsko-kmetijska
ureditev in sanacija naselij.
Letos bo 600 brigadirjev v petih izmenah gradilo vodovod. Sredstva za vsa ta dela bi zbrali
solidarno na enak način, kot v preteklem letu za Kozjansko. O tem predlogu je že razpravljala novomeška občinska skupščina in predlog na vseh treh zborih v celoti podprla.
Te delovne akcije so se do sedaj udeležili naslednji Novo-teicsovi mladinci: Bojan Pure-
ber, komandant brigade, in Stane Gazvoda iz. TOZD TKANINA ter Ciril Progar iz skupnih služb. Tako so prispevali svoj delež k razvoju tega območja. S solidarnostno akcijo bomo pomagali nerazvitemu področju Dolenjske, s tem pa vsej družbi in tudi sami sebi.
Črnogorke v Novoteksu
Konec junija se je v Novem mestu mudila karavana prijateljstva, ki jo vsako leto prirejajo v druge kraje članice Konference za družbeno aktivnost žensk iz Hercegovine. Gostje so si ogledale tudi NO-VOTEKS, kjer so bile s prisrčnim sprejemom še posebej zadovoljne. (Foto: R. Bačer)
Konferenca za družbeno aktivnost žensk pobratenega mesta Hcrccgnovi je sklenila, da ob obisku Novega mesta obišče tudi našo delovno organizacijo.
27. junija smo sprejeli 56 žensk iz Hercegnovega. V imenu zaposlenih in družbenopolitičnih organizacij Novoteksa je gostje pozdravil Danilo Kovačič. Orisal jim je razvoj tovarne in napore naših delovnih ljudi od začetka do danes, da je No-voteks postal ena vodilnih tekstilnih tovarn v Jugoslaviji.
Po ogledu otroškega vrtca in tehnološkega procesa v Novoteksu so si gostje ogledale Novo mesto z Gorjancev. Pri planinskem domu Vinka Paderšiča pri Gospodični smo nadaljevali razgovore. Gostje je predvsem zanimala družbenopolitična aktivnost žensk, skrb za zaposleno mater, nočno delo žensk, družbeni in osebni standard itd. Iz odgovorov na vprašanja so naše gostje dobile popolno sliko pogojev, v katerih dela naša zaposlena žena. Na koncu so nam predstavile svoj kraj in aktivnost žensk Hercegnovega.
Med drugim so povedale: „Hercegnovi leži v črnogorskem primorju ob vhodu v Bokako-
torski zaliv. Mesto — staro je približno 600 let - ima zelo dobro ohranjene zgodovinske arhitektonske spomenike. Zaradi toplih vetrov in ugodne klime je mesto skozi vse leto polno cvetja. Zato Hercegnovi imenujemo tudi mesto cvetja in je primeren za letni in zimski oddih. Ta večno zeleni kraj je eden najlepših na naši jadranski obali.
Ljudje so zaposleni v glavnem v turističnih, hotelsko-go-stinskih delovnih organizacijah. Poleg tega pa tudi na velikih dobro vpeljanih plantažah zgodnjih kultur kmetijskega kombinata.
V začetku leta praznujemo v Hercegnovem „praznik mi-moz“. Tega ste se udeležili tudi vi, saj ste v tem času organizirali modno revijo. Za ta praznik živi vse mesto in okolica, ta edinstvena folklorna prireditev pa privablja tudi tisoče gostov iz drugih dežel.“
Žal je čas potekel in morali smo se posloviti. Obljubili smo, da jih bomo tudi mi obiskali.
Zenske Hercegnovega pozdravljajo vse zaposlene, posebno tovarišice, in nam želijo kar največ delovnih uspehov.
novoteks
stran 3
V letu 1970 je bil v okviru tovarne Novoteks ustanovljen konfekcijski obrat za izdelovanje hlač z namenom, da bi podjetje razarilo svoj proizvodni program oziroma prodajni asortiman. V zelo kratkem času seje Novoteksov obrat konfekcije povzpel med najkvalitetnejše in najmočnejše proizvajalce hlač za moške, ženske in otroke. Kmalu obstoječe strojne zmogljivosti konfekcije niso več zadoščale povpraševanju na domačem, kakor tudi na tujem trgu. Treba je bilo misliti na nove zmogljivosti. V Novoteksu so se odločili za dva nova konfekcijska obrata, in sicer v Trebinju in na Vinici. To sta dva kraja, kjer je bilo zaposlenih zelo malo ljudi in smo tako z lahkoto dobili delovno silo, po drugi strani pa smo tem ljudem pomagali dvigniti njihovo kupno moč, njihov standard, skratka, pomagali smo jim pri njihovem razvoju-
Tako smo 4. oktobra 1973 v Trebinju svečano odprli novo najsodobneje opremljeno konfekcijsko tovarno z dvema proizvodnima trakovoma in 200 pretežno mladimi delavci.
Ob praznovanju dneva republike, 29. novembra 1973, je bil svečano prerezan trak na tretjem obratu Novoteksove konfekcije na Vinici. Popolnoma nova proizvodna hala jo opremljena z najsodobnejšimi stroji za izdelovanje hlač in ženskih kril. Ob otvoritvi je bilo zaposlenih 75 delavcev, prav toliko pa jjh je bilo na priučevanju. V bližini tovarne je tudi stanovanjski blok za viniške delavce, kije rešil nekaj najbolj perečih stanovanjskih problemov.
25. decembra 1973 so predstavniki Novotcksa na osnovi temeljitih študij komisije za ustanovitev TOZD podpisali samoupravni sporazum o združitvi temeljnih organizacij združenega dela v OZD Novoteks. ki združuje pet TOZD: TOZD Tkanina Novo mesto, TOZD Predilnica Metlika, TOZD Konfekcija Novo mesto, TOZD Strešnik Dobruška vas, TOZD Trgovina Novo mesto.
Danes ima TOZD Konfekcija tri delovne enote, in sicer: De Novo mesto, DE Trebinje in DE Vinica, ki zaposlujejo 936 ljudi. Po zadnji organizacijski shemi je TOZD Konfekcija organiziran takole:
ORUHIIUIISIO SHEMI TOZDA IZD« f EIZCIJE
DIREKTOR
TEHHlCHI ODO.
TEHNOLOGIJA
ORRAT TREBINIE
Poslovanje TOZD Konfekcija nam bo prikazala primerjalna analiza prvega polletja v letu 1975 z letom 1974.
1. Proizvodnja v komadih
	DE Novo	DE	DE	
Leto 1974	mesto	Trebinje	Vinica	Skupaj
januar	45000	22094	12257	79351
februar	.	43019	23079	17000	83098
marec	45773	22065	17173	85011
april	47853	25463	18689	92005
maj	45452	28161	19003	92616
junij	36293	27047	17906	81246
skupaj	263.390	147.909	102.028	513.327
	DE Novo	DE	DE	
Leto 1975	mesto	Trebinje	Vinica	Skupaj
januar	49200	29252	41018	119470
februar	46966	32400	37962	117328
marec	49170	33750	39818	122738
april	31389	31050	30351	92790
maj	21014	20499	23586	65099
junij	40272	28366	27647	96285
skupaj	238.011	175.317	200.382	613.710
Iz podatkov je razvidno, da seje proizvodnja v DE Novo mesto zmanjšila za 10%, v DE Trebinje povečala za 19%, v DE Vinica za 96 %; skupna polletna proizvodnja seje v primerjavi z lanskoletno povečala za 20 %.
2. Prodaja
domači
Leto 1974	trg	izvoz	trgovine	skupaj
januar	49093	21221	2255	72569
februar	49321	14021	4242	67584
marec	60336	27944	693	88973
april	49977	24526	2564	77067
maj	57228	15464	2796	75488
junij	33974	21883	861	5671 8
skupaj	299.929 domači	1 25.059	13.411	438.399
Leto 1975	trg	izvoz	trgovine	skupaj
januar	89845	43611	1665	1351 21
februar	94999	33084	1932	130015
marec	62664	47885	3811	114360
april	25176	42035	3481	70692
maj	10335	1 8394	6406	35135
junij	40792	22452	10785	74029
skupaj	323.811	207.461	28.080	559.352
Prodaja je v letošnjem polletju za 1 20.953 komadov večja od lanskoletne. Najbolj seje povečala v izvozu in pri domači trgovini.
3. Fakturirana realizacija -plačana realizacija
Leto 1974	fakturirana r.	plačana r.
januar	11,859.168,36	8,533.783,90
februar	11,340.429,30	11,289.228,55
marec	13,260.265,55	12,240.674,50
april	11,810.861,62	8,509.734,70
maj	10,420.733,50	12,460.062,75
junij	9,272.445,11	8,747.268,05
skupaj	67,936.903,44	61.780,752,45 91 %
Leto 1975	fakturirana r.	plačana r.
januar	26,846.959,56	8,601.816,20
februar	24,787.610,30	10,175.238,95
marec	1 8,320.830,58	18,865.363,05
april	1 1,048.795,12	13,203.840,75
maj	1,887.505,61	11,503.495,00
junij	8,483.549,07	1 1,596.114,75
skupaj	91.375.250,55	73,945.868,70 80%
Skupna fakturirana realizacija je v prvem polletju 1975 za 23,411.347,11 večja od lanskoletne, plačana realizacija pa za 12,165.116,25. Na fakturirano realizacijo v letošnjem letu je močno vplival program 108 številk in nenasičenost predvsem domačega trga s konfekcijskimi izdelki. Na plačano realizacijo pa je imela velik vpliv vsesplošna nelikvidnost večine kupcev naših izdelkov.
'•r T-
V proizvodni hali TOZD Konfekcija je vedno delavno vzdušje.
1

4
»
4. Terjatve - vezava dni
Leto
januar
februar
marec
april
maj
junij
povprečne terjatve
1974
27.374.254.33
25.995.068.33 25,599.528,43 28,414.696,79 25,761.261,09 25,507.885,89
158,652.694,86:6 = 26,442.115.81
1975
43,535.754,80
57,304.139,15
54,864.686,45
52.425.141.05
43.630.986.05 40,219.876,39
291,800.583,89
1,74
Koeficient obračanja terjatev v prvem polletju 1974:
produkt.-VI	_ 84601529,85 _
*^T974 ~ povprečne terjatve	48633430,65
Vezava dni:
180
2,38
= 75 dni
„	_ produkt -VI	_ 63074648,24 _ . 30
povprečne terjatve	26442115,81
Vezava dni:
} 87°4 = 1 04 dni
Koeficient obračanja terjatev v prvem polletju leta 1974 je znašal 2,38, kar pomeni, da smo morali na plačilo prodanega blaga čakati povprečno 75 dni. Ta podatek velja za celotne terjatve, medtem ko je za domači trg čas čakanja na plačilo precej daljši. Koeficient obračanja terjatev v prvem polletju 1975 je precej nižji, kar je posledica slabše plačilne sposobnosti naših kupcev v primerjavi z lanskim letom. Ta koeficient je v letošnjem polletju 1,74, kar pomeni, da na plačilo prodanega blaga čakamo povprečno 104
To je nekaj podatkov o poslovanju TOZD Konfekcija. Vsi vemo, da je konfekcija danes v težkem položaju, da je bilo treba sprejeti sanacijske ukrepe, ki bodo takšno stanje popravili, vsi pa tudi upamo, da se bo to stanje z večjo osebno zavzetostjo in odgovornostjo ter s pametno proizvodno in prodajno politiko izboljšalo in da bo dobil delavec - proizvajalec, negledev kateri TOZD dela, za enako vloženo delo enak kos kruha.	_
TEODORA KOVAČIČ
Kvaliteta v TOZD Tkanina
Služba kontrole seznanja bralce, da smo v mesecu juniju naredili naslednje:
TKANINE:
I.	kvaliteta
290.587,80 m 94,64%
II.	kvaliteta
5.448,00 m 1,77%
ostanki
11.023,10 m 3,59% 307.058,90 m 100,00%
PLETENINE:
I.	kvaliteta
23.050,90 m 97,36%
II.	kvaliteta
216,80 m 0,92%
ostanki
407,90 m 1,72% 23,675,60 m 100,00%
SKUPNA METRAŽA:
I. kvaliteta
313.638,70 m 94,83%
w
II. kvaliteta
5.664,80 m 1,71%
ostanki
11,431,00 m 3,46% 330.734,50 m 100,00%
Slabe kvalitete smo naredili po obratih:
PREDILNICA:
II. kval.
ost. L
ost. II.
ost. III.
kg-
šk.
308,20 m 67,50 m 235.70 m
42.00	m
59.00	m
712,90 m
PREDILNICA METLIKA:
II. kval. ost. L ost. II. ost. III. kg šk.
364,90 m 52,20 m 206,80 m 26,00 m 52,30 m 1,20 m 703,40 m
Sedaj je tudi napis Novoteks na novem skladišču konfekcije popoln.
PRIPRAVA:	
II. kval.	518,90 m
ost. L	59,50 m
ost. II.	145,lOm
ost. III.	41,60 m
kg	37,80 m
šk.	6,20 m 809,10 m
TKALNICA.	
II. kval.	2.708,30 m
ost. L	1.407,20 m
ost. II.	1.870,90 m
ost. III.	540.40 m
kg-	750,60 m
šk.	76,00 m 7.353,40 m
PLETILNICA:	
II. kval.	129,80 m
ost. L	27,00 m
ost. II.	73,70 m
ost. III.	18,00 m
kg.	28,70 m
šk.	1,20 m 278,40 m
APRETURA:	
II. kval.	1.385,80 m
ost. I.	1,188,00 m
ost. II.	1.802,20 m
ost. III.	831,40 m
kg	1.008,20 m
šk.	212,90 m 6.428,90 m
neregularna metraža:	
II. kval.	248,90 m
ost. L	162,20 m
ost. H.	154,30 m
ost. III.	44,70 m
kg-	190,60 m
šk.	9,40 m 810,lOm
SLABE KVALITETE JE SKUPAJ 17.095,80 m
Služba kontrole ponovno poziva, da si še bolj prizadevajmo,
da bo čimveč prve kvalitete, ker le ta najde pot do potrošni-ka
IVO IVKOVIČ
Vroče poletno sonce, posebno na morju in v planinah, je nevarno, če se mu predolgo izpostavljamo nezavarovani. Tudi hoja in vožnja po vročem soncu je lahko nevarna. Marsikdo pri sončenju tudi zaspi. Delovanje sončnih žarkov na glavo in tilnik lahko povzroči nevarno možgansko obolenje, ki mu pravimo sončarica. Do tega lahko pride že v zelo kratkem času. Znaki sončarice:	močan glavobol,
omotica in vrtoglavica, včasih tudi zmedenost, v hujših
Nasvet za dopustnike
primerih nezavest. Sončarica je zelo nevarna za svetlolase ljudi, majhne otroke, plešaste glave in za ljudi, ki so pred kratkim utrpeli pretres možganov ali kako drugo poškodbo v glavi. Takega bolnika takoj prenesemo v senčnat in hladen prostor in ga položimo na posteljo. Vzglavje naj bo nekoliko dvignjeno. Na glavo mu polagamo mrzle obkladke ali vrečko z ledom. Če je pri zavesti, mu lahko po žličkah dajemo hladne sokove, limonado, čaj, nikakor pa ne alkohola ali črne kave. Potrebno je poklicati zdravnika.
■ JL
■ta
::::?:-:r:;:;:::;:vXvX;:vX:Xv‘v'xyx‘xy^:‘:'x|:%v:vX;:;X;X:X:X:Xv^^^
Samozaščita pomeni, preprosto povedano, da varujemo sami sebe, da se znamo sami zavarovati in braniti. Če se sami ne bomo znali dovolj uspešno in pametno braniti kot organizirana socialistična samoupravna družba in kot posamezniki, nas tudi nihče drug ne bo.
Glavni nosilci samozaščite so delovni ljudje in občani v svojih temeljnih organizacijah združenega dela, krajevnih, interesnih in družbenopolitičnih skupnostih in organizacijah. Pomen družbene samozaščite je v tem, da v skladu z razvojem socialističnih samoupravnih odnosov nenehno krepi vlogo in odgovornost vseh družbenih dejavnikov pri varstvu ustavne ureditve, samoupravnih in drugih pravic, svoboščin ter družbenega in osebnega premoženja, da pri tem služba samozaščite ne posta-
mov in uresničevanje vseh samoupravnih pravic delovnih ljudi.
V dokumentu o družbeni samozaščiti je poudarjena potreba krepitve socialističnega patriotizma, socialistične naravnanosti, domoljubne zavesti in varnostne kulture. K temu bo pripomogla tudi oživljena idejno-vzgojna dejavnost, ki se po kongresnih sklepih vrača v šole, od koder je bila v času prodora liberalizma skoraj izgnana.
Prav gotovo sta visoka družbenopolitična zavest in patriotski ponos vsakega državljana najbolj uspešna dejavnika samozaščite. Domoljubna zavest je najboljša preventiva v boju proti tujim, nam sovražnim ideološkim vplivom. Komur je idejnopolitična vzgoja dala socialistično samoupravno zavest, tega ne bodo omajali takšni ali drugačni nasprotni vpli-
Vratar je ob dveh odprl vrata...
ne nobena sila zunaj družbe in nad družbo. Nujnost široko zastavljene družbene samozaščite torej veleva, da skrbi za varstvo ne prepuščamo specializiranim državnim in drugim organom, ki sicer imajo pomembno strokovno vlogo, marveč da je samozaščita zasnovana na aktivni vlogi vseh družbenih subjektov.
Eden izmed pogojev, ki vpliva na zaupanje v našo samoupravno družbo in s tem na utrjevanje družbene samozaščite, je dosledno spoštovanje zakonov, dogovorov, sporazu-
ZAHVALA
Vsem članom kolektiva „NOVOTEKSA“, DE Vinica, ki so nam ob smrti našega brata izrazili sožalje in nam pomagali, ter mehanikom za podarjeni venec se v imenu njegove žene in otrok ter naju dveh najiskreneje zahvaljujeva.
Marica Mravinec Franc Fugina
Hvala vam, delavci
Marsikateri delavec naše tovarne se je oziral za prikupnimi mladimi dekleti in fanti, ki so v tovarno prišli 1. julija. To smo bili dijaki srednjih šol, ki smo sc odločili, da bomo opravljali enomesečno delovno prakso v Novotcksu.
Prišli smo od vsepovsod, nismo se poznali, toda kmalu smo postali nc-razdružni prijatelji.
Mnogi nismo bili na praksi prvič, zato smo se z delavci že poznali, drugim je bila tovarna še neznana. Rečemo pa lahko, da so delavci vse vljudno sprejeli in nas počasi privajali na delo v tovarni. Mnogim je bilo na začetku težko, toda šlo je. Spoznali smo, da moramo znanje, ki smo ga pridobili v šoli, uskladiti s praktičnim delom. Zahvaliti sc moramo vsem delavcem, ki so sc zelo trudili, da bi od te prakse dijaki odnesli čim več.
Dnevi hitro minevajo, spet se bomo razšli, toda ostal bo spomin na nepozabne dneve, ostalo bo prijateljstvo.
V imenu vseh praktikantov se zahvaljujem kolektivu tovarne Novo-teks za trud, ki so ga imeli z nami.
Za konec lahko napišem samo še to: nekoč vam bomo ves vaš trud poplačali!	Praktikant
DAVID
vi. Kdor ceni svoj narod in pridobitve prednikov, zlasti cilje NOB, temu takšna ali drugačna psihološka propaganda ni kos.
Zavedajmo sc, da je domoljubje najmočneje opora vseljudske obrambe in lastne zaščite.
Protipožarna zaščita v Novoteksa
Z analizo dosedanjega dela na področju protipožarne preventive in organiziranostjo podjetja v temeljne organizacije združenega dela ter z željo za čimbolj učinkovito in odgovorno mesto gasilske dejavnosti v celotni strukturi družbeno pomembnih del v organizacijah združenega dela, predlagamo reorganizacijo gasilstva v okviru Novoteksa.
Da bi to reorganizacijo čim uspešneje izpeljali, je gasilsko društvo ob podpori vodstvene strukture in družbenopolitičnih organizacij skle-
nilo, da bo letošnje leto posvečeno reorganizaciji in usposabljanju vseh zaposlenih delavcev za požarno varnostno preventivo in akcijo.
Reorganizacija je zamišljena tako, da bodo v vsaki TOZD in v vsaki izmeni usposobljeni delavci, ki bodo lahko takoj, ko bo potrebno, začeli gasiti požar in reševati premoženje in ljudi. Hkrati pa bodo po tem našem predlogu prevzemali odgovornost za usposobljenost in delovanje gasilskih enot v temeljnih organizacijah združenega dela tudi vodstveni delavci v obratih.
Ta reorganizacija je rezultat temeljite analize dosedanje organiziranosti, ki je za sedanje pogoje dela preživela in ne zagotavlja učinkovite protipožarne zaščite v delovni organizaciji.
Tako reorganizirano gasilsko društvo v podjetju sc bo lahko tako v miru kakor tudi v vojni najbolj učinkovito vključevalo v program civilne zaščite.
Upravni odbor industrijskega gasilskega društva Novoteks je predlog nove organiziranosti protipožarne zaščite obravnaval na sestankih in tudi na občnem zboru gasilskega društva. Predlog je dobil vso podporo in določili smo komisijo za izdelavo pravilnika o organiziranosti protipožarne zaščite, o kateri bo razpravljal centralni delavski svet podjetja in s tem tudi obvezal vse vodilne in strokovne sodelavce za večjo skrb in odgovornost za protipožarno zaščito.
R. F.
Zaposlitev Romov
S sklepom političnega aktiva občine Novo mesto je občinski svet zveze sindikatov Novo mesto pričel načrtno akcijo za rešitev vprašanja zaposlitve Romov. Skupaj z oddelkom za družbene službe občine Novo mesto in s centrom za socialno delo je bil izdelan program za zaposlitev 64 Romov. Po tem programu smo v Novotcksu zaposlili 4 Rome (2 moška in 2 ženski).
V mesecu juniju in juliju so se zaposlili: Brajdič Bojan v oplemenitilnici (2. junija), Hu-dorovac Nona v predilnici (20. junija), Brajdič Tatjana v pri-
pravi (26. junija) in Brajdič Bruno v tkalnici (2. julija).
Pred pričetkom dela smo jih seznanili z delovnimi zadolžitvami in nalogami, ki jih bodo opravljali na delovnem mestu. Dogovorili smo se, da bomo njihovo delo spremljali in skupno z njihovimi predpostavljenimi reševali morebitne začetne težave.
Do danes so se že naučili delati in reči moramo, da si vsi prizadevajo, da bi se vključili v delo, zato pričakujemo tudi od vseh, s katerimi pridejo pri delu v stik, da jih sprejmejo in jim pomagajo, da bodo našli svoj prostor med nami.
Romka se je že privadila delu za strojem.

V nesreči nisi sam
Hvala za vašo kri, ki rešuje življenja!
Ves mesec sem delal, trudil sem se, da bi čim več naredil, da bi sprotne delovne zadolžitve kar najbolje opravil, da bi delo bilo opravljeno kar najbolje in da bi količinsko normo prekoračil v kar največji možni meri- Opravičeno sem upal na večjo vrednost točke, na večji osebni dohodek.
20. maja sem prejel plačo, moje nade so sc uresničile, plačilna kuverta je bila polna. Vesel sem jo vtaknil v zadnji hlačni žep. Veselja pa je bilo kmalu konec. V zadnjem žepu ni bilo več ne plačilne kuverte ne denarja. Nekdo jc izkoristil mojo neprevidnost in mi je v gneči pri vratarju ob 14. uri, ko sem šel z dela, vzel težko prisluženi denar.
Delavci TOZD Konfekcija Novo mesto so razumeli moj težak položaj. Skušali so mi pomagati. Nekdo je verjetno predlagal, da zberejo denar in mi tako nadomestijo ukradeno plačo. In zbrali so. Ponovno je prišla do izraza solidarnost ljudi. Ko so mi izročali denar, sem čutil, da v nesreči nisem sam. Pregovor pravi, da prijatelja najbolje spoznaš v nesreči. In jaz sem jih spoznal.
Za nepričakovano tovariško pomoč, ki mi daje vero v človeka, se iz srca zahvaljujem. Vsem delavcem iz TOZD Konfekcija Novo mesto še enkrat prisrčna hvala!
Delavec konfekcije Novo mesto IVAN AŠIC
V. dolenjska slikarska kolonija
Pred petimi leti smo se odločili, da iztrgamo pozabi hitro spreminjajočo se podobo Novega mesta in bližnje okolice in ohranimo živ spomin v umetniški izpovedi akademskih slikarjev, likovnih pedagogov in slikarjev samoukov. Slikarska kolonija, ki smo jo prvič organizirali leta 1971, je bila za nas povsem novo področje, kije daleč od naše osnovne dejavnosti. Menim, da je bila ta naša odločitev
pravilna. Ko danes občudujemo ustvaritve s štirih slikarskih kolonij, vidimo, da ne bi bilo prav, če bi se ne zanimali tudi za kulturno življenje.
Prva dolenjska slikarska kolonija je bila leta 1971. Na njej so slikarji v umetniški obliki ohranili propadajoče mline ob Krki. Sodelovali so: Peter Adamič, Božidar Jakac, Leon Koporc, Miroslav Kugler, Aladin Lane, Kamilo Legat, Ljubo Ravnikar,
Letošnja poletna moda se navdušuje nad modeli tridesetih in petdesetih let. Tkanine so voljne, mehke, lahkotne in če-sto prosojne, modeli pa udobni, praktični, zanimivi in privlačni. Obleka srajčnega kroja je za starejše z V ovratnim izrezom, bolj suhim pa pristaja bogato nabrana. Veliko je mehko padajočih rokavov in domiselno oblikovanih dekoltejev. Ovratniki, ramena in rokavi so glavne značilnosti enodelnih in dvodelnih oblek.
Tatjana
Od 26. junija do 9. julija so na novomeški transfuzijski postaji darovali kri naslednji Novoteksovi delavci: Nadu Franc (do sedaj že 10-krat), Dobovičnik Janko (10), Šurla Alojz (10), Florjančič Milena
(13)	, Koblar Janja (13), Rukše Antonija (13), Petan Rajko (6), Florjančič Jožica (9), Sekula Martin (11), Kos Jože (5), Turk Franc (9), Korče Marija (6), Krapež Ana (6), Tršinar Anton (5), Les Silva (3), Kocjančič Ivan (17), Drenovec Vlado (9), Može Martin (1), Sitar Rozalija (13), Bečaj Ivan (1), Šimenc Jože (13), Mihalič Drago (5), Kralj Ana (12), Marn Jože (8), Peterlin Martin (21), Jerič Ivanka (10), Vovk Jožica (5), Kolenc Milan (2), Pavlič Avgust (26), Srčič Srečko (9), Vasič Dušan (11), Hribar Vinko (8), Udovič Vilijem
(14)	, Cekuta Jože (13), Mohar Slavka (2), Čečelič Slavko (7), Žitnik Alojz (6), Mejač Jože (12) in Golob Marija (8).
Tone Tomazin, Jaka Torkar in starosta slikarjev v koloniji Rajko Slapernik.
Druga dolenjska slikarska kolonija leta 1972 je imela za nalogo upodobiti dolenjsko domačijo in človeka na njej. Na njej so sodelovali: Peter Adamič, gostja iz Poljske Elžbieta Binczak—Handerek, Leopold Hočevar, Leon Koporc, Kamilo Legat, Albin Lugarič, Tomaž Perko, Novomeščan Branko Suhy, gost iz Sovjetske zveze Otar A. Sulava, Rudi Španzel, Tone Tomazin in Jaka Torkar.
Tretja dolenjska slikarska kolonija leta 1973 seje odmaknila od Krke. Slikarji so upodabljali pokrajino in človeka okoli Šmarjeških Toplic. Na njej so sodelovali:	gostja iz Poljske
Maria Helena Grychowska, Leopold Hočevar, Kamilo Legat, Albin Lugarič, Miha Maleš, Nikolaj Omersa, Tomaž Perko, Ivan Seljak-Čopič, Štefan Simonič in Novomeščan Branko Suhy.
Lanskoletna slikarska kolonija je v umetniški izpovedi prepletala dela starejših predstavnikov z deli slikarjev z usmeritvijo v najnovejša likovna snovanja.
Na njej so ustvarjali: Boris Jesih, Stefan Simonič, Branko Suhy, Nikolaj Omersa, Evgen Sajovic, Miha Maleš, Miran Hočevar, Lado Pengov, Ivan Seljak—Čopič, Janez Kovačič in Ejub Begovič iz Trebinja.
Letos so se zbrali umetniki pod vodstvom profesorja Andreja Pavlovca, višjega kustosa in ravnatelja muzeja v Škofji Loki, že na V. dolenjski slikarski koloniji. V desetdnevni slikarski koloniji, ki prav zdaj teče, bodo umetniki upodabljali Novo mesto in njegove prebivalce.
Od lanskoletnih udeležencev sodelujejo na letošnji slikarski koloniji: Brane Suhy iz Novega mesta, Evgen Sajovic iz Ljubljane, Boris Jesih iz Škofje Loke, Ejub Begovič iz Trebinja in Janez Kovačič iz Ljubljane.
Vsem udeležencem V, dolenjske slikarske kolonije želimo čim več ustvarjalnega dela, kar najboljše pogoje za delo in dobro počutje v Novem mestu. Istočasno se zahvaljujemo profesorju Andreju Pavlovcu za dosedanje uspešno strokovno vodenje Dolenjske slikarske kolonije.
PRIŠLI PRIŠLI PRIŠLI PRIŠLI PRIŠLI PRIŠLI PRIŠLI
Od 20. junija do 16. julija 1975 so v podjetje prišli: TOZD Tkanina — delovna enota predilnica: Jenič Martin; delovna enota tkalnica: Grlica Jože, Brajdič Bruno in Sluga Marjan; delovna enota priprava: Brajdič Tatjana. TOZD Konfekcija — delovna enota konfekcija Novo mesto: Potočar Jožica; skupne službe konfekcije:	Kastelic Slavica. TOZD
Strešnik Dobruška vas: Vdovč Dra-
go. TOZD Predilnica Metlika: Gerič Jože, Tomašič Josip in Boldin Branko. TOZD Trgovine - prodajalna Zenica: Hoscljič Šečo in Poljak Sačina. Skupne službe podjetja — investicijsko-vzdrževalni sektor: Glinšek Milan; finančni sektor: Zorič Milan in Judež Marija; splošni sektor: Lužar Jelka, Gašperič Anica in Radešček Anica.
ODŠLI ODŠLI ODŠLI ODŠLI ODŠLI ODŠLI ODŠLI ODJ
V istem času so podjetje zapustili: TOZD Tkanina - delovna enota tkalnica: Kisovec Ivanka in Strahan Anton; delovna enota predilnica: Zbašnik Ciril, Kos Marjan, Štrukelj Anton in Novak Anton; delovna enota oplemenitilnica: Hočevar Jaroslav; desinatura: Damjanovič Dako. TOZD Konfekcija - delovna enota konfekcija Novo mesto: Mi-škovič Terezija, Gregorčič Štefka in
Medved Danica. TOZD Strežnik Dobruška vas:	Kočevar Dominik.
TOZD Predilnica Metlika: Magovec Marta, Sambol Marica in Novosel Ljubica. TOZD Trgovine - prodajalna Zenica: Jovič Milenka in Zlomi-slič Persa. Skupne službe podjetja -investicijsko-vzdrževalni sektor: Šmid Jakob; izučili so se: Grabnar Dušan, Šeničar Bojan in Fink Stanko; menza: Krže Primož.
r
USPEŠNA TEKSTILIADA
V______________________)
Trinajsta Tekstilijada NIK 75 je zaključena. Štiri dni seje 3800 delavcev - športnikov iz 127 delovnih organizacij na igriščih ASD Mladosti na Savi, v športnem domu, v koncertni dvorani Vatroslav Lisinski borilo za točke v malem nogometu, košarki, rokometu, odbojki, namiznem tenisu, kegljanju, streljanju, atletiki in šihu. Letošnje srečanje je bilo posvečeno dnevu borca in 30. obletnici osvoboditve.
Te manifestacije se je udeležila tudi naša ekipa. Moški in ženske so sodelovali v odbojki, namiznem tenisu, šahu, streljanju, kegljanju in atletiki.
Doseženi so bili naslednji rezultati:
MAU NOGOMET - 74 ekip: 1. Makedonka — Stip, 2. Interplet -Brčko, 3. Nitex - Niš. KOŠARKA
-	moški - 12 ekip: 1.1VK Pirot, 2. Dunav - Čelarcvo, 3. Stružanka
-	Struga. KOŠARKA - ženske - 8 ekip: 1. Alhos - Sarajevo, 2. Dunav
-	Celarevo, 3. B. Kidrič — Zadar. ODBOJKA - moški - 22 ekip: rezultati: Novoteks : Timočanka 2:0; Novoteks : Interplet 0:2; vrstni red: 1. Interplet - Brčko, 2. Tetex - Tetovo, 3. 1VK - Pirot, 5. Novoteks. ODBOJKA - ženske - 12 ekip: rc-
NOVOTEKS je glasilo tekstilne tovarne Novo mesto. Izhaja vsako prvo sredo v mesecu v nakladi 3400 izvodov. Urejuje ga izdajateljski svet:	Franc
Pavlin, Teodora Kovačič, Konrad Mehle, Marinka Miklič, Anton Pezdirc, Andrej Počrvina, Slavko Polak in Miran Simič. Predsednik izdajateljskega sveta je Andrej Počrvina. Odgovorni urednik Danilo Kovačič. Uredništvo in uprava:	Novoteks, Novo
mesto, Foersterjeva 10. Stavek, filmi in prelom: ČZP Dolenjski list, tiska Knjigotisk Novo mesto.
zultati:	Varteks:	Novoteks 2:0;
vrstni red: 1. Vitex - Visoko, 2. Te-tex - Tetovo, 3. Vutex — Vukovar, 9. Novoteks. NAMIZNI TENIS -moški 52 ekip: rezultati: Novoteks
—	Bačka produkt 3:0; Novoteks : Borac 3:0; Novoteks - Leskotex 3:0; Novoteks : Pam. ind. 0:3; Novoteks : Nitex 3:0; vrstni red: 1. Ph-mučna industrija - D. Resa, 2. Stružanka - Struga, 3. Novoteks. NAMIZNI TENIS — ženske - 8 ekip: rezultati: Novoteks : Svilana 3:1; Novoteks : Varteks 3:0; Novoteks : Sloboda 3:0, Novoteks : Mura 2:3; vrstni red: 1. Mura - M. Sobota, 2. Novoteks, 3. Majšperk. KEGLJANJE - moški - 54 ekip: 1. Vis -Varaždin (643 kegljev); 2. Tekstil-indus - Kranj (623); 3. MTT - Maribor (609); 4. Novoteks 601. KEGLJANJE - ženske — 14 ekip: 1. RIO - Reka (396 kegljev); 2. Jutranjka - Sevnica (368); 3. MTT -Maribor (364); 5. Novoteks (328). STRELJANJE - moški — 54 ekip: 1. Nitex Niš — (629 krogov); 2. Tckstilpromct - (627); 3. Tetex -Tetovo (621); 25. Novoteks (480). STRELJANJE ženske - 36 ekip: 1. Niteks - Niš (596 krogov); 2. Metka - Celje (560); 3. MTT Maribor (553); 24. Novoteks 280. ATLETIKA - moški - 20 ekip: 1. Tctex - Tetovo (2361 točk); 2. Novoteks (2231); 3. Alhos — Sarajevo (1932). 100 m posamezno: 1. Ko-jevski - Tctex 11.3; 2. Zakovski Tetex 11.8; 3. Štrumbelj Novoteks 12.2. V ekipnem deluje Somrak dosegel rezultat 11.9, Žagar R. pa 13.0. 800 m posamezno: 1. Bo-skovič — Vesna 2:03,6; 2. Antolič
-	NIK 2:04,6; 3. Lužar - Novoteks 2:09,0. Brulc je dosegel rezultat 2:14,0. ATLETIKA - ženske - 20 ekip: 1. Tctex Tetovo (2309 točk); 2. NIK Zagreb (1954); 3. Mura — M. Sobota (1 843); 7. Novoteks (1366). 60 m posamezno: 1.
Isajlovska - Tetex 8,5; 2. Mikac -NIK 8,7; 3. Kolosa - Mura 9,0. Žagar Milena je dosegla rezultat 10,8, Ručigaj na 10,0. 600 m posamezno: 1. Mikac - NIK 1:47,0; 2. Lsajlov-ska - Tetex 1:51,9; 3. Jesič -Trudbenik 1:56,2. Blažičeva je dosegla rezultat 2:02,2, Segnetova 2:10,0. ŠAH - moški - 66 ekip: 1. KTI Krapina 21.5 točk; 2. MTČ - Čakovac 1 9.5; 3. MTT Maribor 19.5; 15. Novoteks 15. ŠAH ženske - 5 ekip: Novoteks - Leskotex
N
ZAHVALA
Vsi Novoteksovi udeleženci letošnje tekstilijade in sindikat se zahvaljujemo ing. Francu Kovačiču za zelo uspešno vodenje tekmovalcev in tekmovalk na športnih terenih in v prostem času. Želimo, da bi tudi v prihodnje opravljal to odgovorno nalo-
4:0; vrstni red: 1. Novoteks: 2. Le-skotex - Leskovac.
KONČNI VESTNI RED: 1. TE-TEX, Tetovo 19 točk; 2. NOVOTEKS 14 točk; 3. NITEX - Niš 1 3 točk.
Vzporedno s športnimi tekmovanji je bilo v hotelu „Šport“ v Zagrebu posvetovanje tekstilnih strokovnjakov in sindikalnih delavcev tekstilne industrije Jugoslavije.
Tridnevno posvetovanje so pripravili strokovnjaki Višje šole za tekstil in oblačenje iz Žagreba ter Gospodarska zbornica in sindikat SR Hrvatske. Na posvetovanju je bilo poudarjeno, da je potrebno proizvodnjo racionalizirati in izboljšati kvaliteto. Z združevanjem TOZD v
OZD je možno ojačati konkurenčnost in enotnost v planski in poslovni politiki. Preko marketingov spoznavati trg in mu nuditi zaželeno blago. Pomembno je povezovanje in sodelovanje s panogami v industriji in kmetijstvu, ki proizvajajo za tekstilno industrijo surovine in drug material. Povečati je treba izvoz na konvertibilna tržišča, izpolnjevati moramo strokovni kader in mu dati možnost za delovanje. Ne nazadnje smo ugotovili, da je potrebno še v večji meri razvijati samoupravne odnose.
Na večer prvega tekmovalnega dne je bilo v dvorani „Vatroslav Lisinski" tekmovanje za najboljši glas Tekstilijade. V spored je bila vključena tudi modna revija in nastop folklornih skupin mladih tekstilcev.
Zadnji dan ..Tekstilijade 75“ je bil v Kumrovcu. Tuje iniciativni odbor za organizatorja naslednje Tekstilijade izbral „Alhos“ iz Sarajeva. Po podelitvi priznanj najboljšim in partizanskem pikniku je bila XIII. tekstilijada zaključena.
BOGDAN MARJAN
/-------------------------------N
POZIV
Sindikat poziva vse naše delavec, naj se v čim večjem številu vključujejo v delavske športne igre in tako omogočijo, da bosta šport in rekreacija res vsakdanjost našega delovnega človeka. Na tak način bomo tudi izbirali delavce - športnike za tekstilijade. Tako bodo sodelovali res najboljši, obenem pa bomo bistveno pripomogli k uspehom naših športnih ekip.
V.______________________________/