! Vedno aktualno vprašanje svetlobe v sli- karstvu je spodbuda za nastanek razstavlje- nih slik. Akademsko slikarko Evgenijo Jarc namreè moèno nagovarja, tako da se v svojih delih k njemu stalno vraèa. Pred nami so predvsem podobe detajlnih izrezov gozdov, ki nam dajejo vpogled v delèek teh njenih mi- sli. Na ogled nam daje mnogo osebnih po- gledov v naravo, na zelenje, listje, sence, ko- šate krošnje in gole veje; odpira nam prostra- nost njej znanega gozda. Ob tem gledalcu pušèa svobodno pot v iskanju. Njegovo do- !   &3  ( 'F  ,  Evgenija Jarc: Pogled v gozd II., olje na platnu, 90x120 cm, 2006. !! # !   mišljijo namreè zlahka zanese v hojo skozi gozd, vsenaokoli šelestenje listja, prepušèanje vznemirljivemu obèutku pri izbiranju steza med debli dreves in koreninami, na katerih se ustvarjajo vedno nove in spreminjajoèe se sence, ter posamezni `arki sonca, ki skozi krošnje dreves pronicajo v temaèno notra- njost. Lahko si je predstavljati, kako oko po- zorno opazuje, zaznava detajle in se hkrati prepušèa celovitemu pogledu na stalno spre- menljivost gozda. Slike podajajo objektivno stvarnost, ven- dar nam lahko simbolièno spregovorijo tudi o temini èloveka, skozi katero v njegovo no- tranjost vèasih le ste`ka prodre `arek svetlobe. Pa vendar mu vedno uspe prodreti. Tako je v naravi, svetloba in tema gresta skupaj, se nekako pogojujeta in se izmenjujeta. In tako je tudi v èloveku. Ni idealnosti, paè pa je real- nost in èar je v sprejemanju le-te. Tako je tudi pri razstavljenih delih pomen ravno v slikar- kini zaznavi obojega. Ne prikazuje namreè trenutkov, ko si svetloba s trudom utre svojo pot skozi temo, ampak prika`e njuno so-bi- vanje. Izbor motivov je pogojen z barvnimi niansami svetlobe navadnega dne, in ne z red- kimi trenutki zmagoslavja. Gledalec lahko tako slike gleda neobremenjeno, podoba do- pušèa neodloèujoè, odprt in prazen prostor pred seboj, v katerem vsakdo sam zase naj- de zven besed sporoèila. Odloèen nanos barve prièa o utrjenem procesu prenosa pogleda v naravo na plat- no. Dinamika barvnih kompozicij pa se izra`a v dveh pristopih, v kombinaciji ze- lene in oran`ne. Pomladno in jesensko? Hladno in toplo? Morda. Ena barva teme in druga barva luèi? Pomirjujoèa barva in barva, ki razdra`i? Spet mogoèe. Pogled na naravo, svet, èloveka se v umetnosti izra- zi svobodno in ne nujno vzporedno z ra- cionalnimi razlogi. Ko èlovek hodi po goz- du, se zaveda, da bo slej ko prej nekje ko- nec, da bo prišel do roba ali vsaj jase, kjer bo glavno besedo prevzela dnevna svetloba. A tisto, kar ga `ene naprej, je `elja, da bi to svetlobo našel `e prej, še znotraj teme. Je namreè prisotna, a potrebno jo je uzreti, zaznati, ji dati prostor, njeno mesto. In to je naredila slikarka s prièujoèimi deli, ki izra`ajo to èloveško iskanje: kje in kakšna je ta svetloba v odnosu do teme, kako jo vedno znova najti, jo prepoznati in ji dati ime — v sebi ter zunaj sebe.