Ob nezgodah je mnogo sočutja, pomagati pa si moramo sami
Bolnica in Drž. zavod za socialno zavarovanje v Ptuju imata nešteto dokazov o nesrecah in nezgodah, ki segajo ravno tako v vrste otrok kot v vrate odraslih. Nešteto pa je pri-merov, ki niso drugje registrirani kot v doživetjih staršev in sorod-nikov, ki jih nesreče in nezgode na]-bolj zadenejo. Ni nezgode, ki ne bi občutrK? segla v osnovne življenjske pogoje celotne družine. Težko je da-ries najti starše, ki ne bi podvzeli za zažčito otrok vseh možnih korakov, ne ozirajo se na izgubo časa ali na materialne žrtve.
Družba delovnih Ijudi nove Jugo-slavije je izbrala več oblik pomoči v slučajih nezgod. Pomoč ljudem v delovnem odnosu temelji na drugač-raih pogojih in oblikah, kot pomoč Ijudem, ki niso v delovnem odnosu. Zraveu tega pa je dala ljudska oblast možnosti za ustvaritev dodat-ne pomoči. To ustvarja saraa raao-žica delovmh ljudi, ne glede na sek-tcsr gospodarstva, v katerem sode-luje. To ustvarjajo tudi najmlajši državljani FLRJ, šolarji osnovnih fn srednjih Sol. Razvoj tovrstne pomoči sicer stalno zadeva na problematično vrednost raznih zavarovalmh družb predaprilske Jugoslavije. Te so pod parolo pcmoči ljudstvu izkoriščale zbrana sredstva za vzdrževanje 3vo-jih vodstev in agentov. Kljub tej tradiciji bivših zavarovalnic pa prc-dirajo oblike in prednosta družbene-ga zavaravanja • nove Jugoslavi.ie med ljudstvo. Drž. zavarovalrri za-vod izvrštije sedaj fimkciio prosto-voljnih zavarovanj za slučaj razno-vrstnih gospodarskih in življenjskih nezgod.
Da bd se začel že pri najmlaiših razvijati smisel za družbeno tx>moč, ki marsikje presega vse oblike po-ir.oči sorodnikov, sosedov in znan-cev ob najp-risrčnejšem sočustvova-nju, se izvaja v vseh šolah v ptuj-skem okraju akcija za mncžično vključitev šolarjev in dijakov v za-varovalrri odnos. Ta obstoja na en-kratni letni obvezi vplačila prispev-ka 10, 20. 30, 40 ali 50 din za člana, za DOZ pa na obvezi enkratnega iz-plačila premije 40.000 din starSem ali skrbnikom, če je zavarovanega otroka zadela nezgoda s posledico trajne in popolrce nesposobnosti za delo. Iz tega zavarovalnega odnosa ima DOZ tudi obvezo. enkrat poma-gati staršem ali skrbnikom z dnev-nim prispevkom 20 din za največ do 100 dni, če se je zavarovanemu otro ku pripetila nezgoda s posledicaml da bi bilo poslabšano otrokovo zdrav-je in 6e ne bi bil sposoben za polno šolsko delo Če pa je starše ali skrb-nika zavarovanega otroka zadela celo nesreča. da je otrok na posle-dicah nezgode iimrl, je DOZ dolžan pomagati z zneskom 4000 din za po-grebne stroške. Z zvišanim letram enkratnim prisoevkom 20   30. 40 ali
50 din se zelo zvišajo obveze DOZ-a. Pri pla&ilu prispevka 50 din je DOZ dolžan pomagati stairšern ali ^crbni-kom z izplačilom 200.000 din, ce bi njihovega zavarovanega otroka za-dela nezgoda s posledico trajne ali popolne nesposobnoeti za delo.
Lahko je razumeti zatrdilo star-šev, da jim denarna pomoč v slučaju otrokove nezgode ne more zmanjšatd žalosti, vsi staršl pa bodo piiznaJi, da je sami ne morejo zmanjšati, če-tudi bi dali vse od sebe, karkoli je do nezgode predstavljalo zanje osnov-na življenjska sredstva za celotno družino. Pomoč v nezgodi pa ravno zasleduje cilj preprečitve, da bi ne-zgode segale v materialne prilike družin ter da bi imele večji obseg in posledice, kot je to v sodalistični dTužbi sploh dopustno.
Razumevanje za ostvaritev mno-žične pomoči v slučaju nezgod ?o stoodstotno razumeli starši otrotk, uprave in u&iteljstvo osnove šole v Markovcih, Podlehniku, Veliki Ne-delji, PodfTor^b ter gimnazije v Or-možu. V Zavrču je bil dosleg dosežen le 46 odstotni uispeh, v Hajdini 19%, pri Vidu 17%, v Zetalah in Majš-peirkii 16 odstotni usoeh, med tem ko so šole v Desfernikn. Bolfenkn. Narapljah m Cirkulanah po doslej dobljenih podatkih brez u^eha. Ptuiski okrai v celoti v tem pogledu na področiu Slovenije ni zavzel za-vidnega mesta. saj je oi 10.856 učen-cev h šol zavaro^aruh samo še 5494 Tičencev, ki so plačali premijo po 10 din.
Med zavarovanimi otroki je bilo doslej največ nezgod otrok iz šole pri Vidu. Starži Lesjak Julijane, Ma-roh Alojzije in Strgar Francke so prejeli skupno din 1970.— za dneve zdravljenja. Najtežjo poskodbo je imela Strgar Francka, za to je DOZ v tej nezgodi izplačal din 1480.— po-moei. Vsakdo bi lahko priznal, da ob 30 dinarjih skupno plačane premije treh imencvanih din 1970.— pomcči predstavlja družbeno pomoč, ki je ob sedanjih razvojnih pogojih ne smemo prezreti. Pomoč Vimer Maidi iz osnovne šole v Ptuju je znašala 600 din. pomoč za pogrebne .stroi?ke za dijaika Toplak Janeza pa 4000 din. To so primeri, ki uotrjujejo resnioo o DOZ-u in otroškem množičnem zavarovanju.
Ker je 6as za zavarovanje za to šolsko leto do 31. decembra t. 1., bo-do nedvomno doslej zaostale šole skupno s starši šolskih otrok doume-li, da temeljijo minimalne obveze zavarovanja in velike obveze DOZ-a na načelih socialistične družbe o ču-vanju otrok in družin tudi pred po~ sledicami nezgod.
Obveznosti DOZ-a bodo tako do-sledno izvajane. kakor dosledno bo-do staršd in šole prijavljale DOZ-u vse primere nezgod zavarovanih otrok. Pri množični OTganizaciji ne~
zgodne pomoči ne sme biti vpraša-nja čuvauja sredstev, temveč edino in predvsem čuvanje zdravja in živ-ljenj naših otrok ter delovnih ljudi, ki so najdragocenejši zaklad, ki ga iima socialistična Jugoslavija.
N. F.