iševilta 1 dinar.
PoŠtntoa plačana v golovinL
idkfm vsaMega 7., SI., St, !a 3S, V Püeseco« — Uredništvo Sn opravnfšlvo:Ljubljana, Karla Marksa trg 2. — Naročnina znaša mesečno Din 4-~.
LETO IH.
Ljubljana, petek, 7. marca 1924.
Štev. 9.
Kako voditi boj proti brezposelnosti!
Brezposelnost je pojav kapitalističnega gospodarstva, ki se nahaja v veliki Joizi. Vsak delavec je prizadet po brezposelnosti. Brezposelnost grozi vsak dan tudi še zaposlenim. Velikanska armada brezposelnih postaja velika nevarnost za proletarski razredni boj, ker nepopisna beda brezposelne prisiljuje, da se kot »Lohndrückerjk in staykolomci ponujajo kapitalistom.
Problem brezposelnosti je nemogoče rešiti v kapitalistični družbi. Brezposelnost ni samo zadeva vsakokrat brezposelnih, ampak zadeva celokupnega delavskega razreda. Boj proti brezposelnosti morajo voditi roka v roki brezposelni in tudi še zaposleni.
To je mogoče samo tedaj, če brezposelni in zaposleni proletarci čutijo enot- : no in skupno. Brezposelni se mora zave- j dati, da je zaposlen delavec pripravljen j pomagati mu v boju proti brezposelno- j iti, zaposlen delavec pa mora vedeti, da se brezposelni ne bo dal izigrati kapitalist» proti zaposlenim.
Predpogoj za uspešen boj proti brezposelnosti je, da zaposleni in brezposelni skupno delajo.
Organizacije brezposelnih se morajo | postaviti v vseh krajih in te organizaci- j je brezposelnih morajo stati v zvezi z j delavskimi strokovnimi organizacijami > in skupno sklepati o korakih, ki jih je j pod vzeti. Krajevne organizacije brezpo- • čelnih je združiti v deželne in državne i centrale, ki morajo tudi sodelovati s j strokovnimi centralami.
V Ljubljani že posluje »Odbor za po-mol; brezposelnim«, katerega objave pri-mšamo na drugem mestu. Take odbore je treba postaviti po vseh krajih. To nalogo bi mogel prevzeti v Ljubljani že poslujoči »Odbor«.
Iz objav in dopisov tega »Odbora« posnemamo, da obstoji delovanje tega »Odbora« v tem, da registrira brezposel-
Vselej, kadar se govori ali piše o j vzrokih, ki so omogočili kapitalistom, da j so s svojo ofenzivo potisnili delavski razred iz že pridobljenih pozicij, se mora konstatirati, da je kapitalistična ofenziva lahko zmagovito prodirala zato, ker delavstvo ni znalo braniti svojih prido-bitev. Delavski razred kot celota se ni ztfkdar uprl, tudi takrat ne, kadar se je šk> za interese celokupnega delavstva. Posamezne stroke pa vkljub vsej svoji pripravljenosti in požrtvovalnosti niso mogle za daljši čas vzdržati napade enotnega kapitalizma. Kapitalistom je uspelo potisniti delavsko fronto daleč nazaj zato, ker ta delavska fronta ni enotna, ampak razcepljena. In še ti razcepljeni deli trošijo vse svoje najboljše sile v medsebojnem boju, mesto da bi zbirali moči za boj s kapitalizmom. Pri-51o je spoznanje, da se bomo morali združiti, ker le z združenimi močmi bomo lahko ustavili prodirajočo ofenzivo kapitala in šli ponovno v boj za izgubljene pravice. Enotnost v strokovnih organizacijah je predpogoj, brez katerega
ne v Ljubljani in da se obrača na banke, industrijce, obrtnike in delavce za materijalno pomoč brezposelnim.
»Odbor za pomoč brezposelnim« bo moral polje svojega delovanja razširiti, ker samo z zbiranjem in razdeljevanjem brezposelne podpore se ne odpravlja brezposelnost.
»Odbor« mora zahtevati od vlade in občine, da pričnejo z javnimi deli, pri katerih bo mogoče zaposliti brezposelne. Posebno v Ljubljani bo to lahko izvesti, ker v ljubljanskem proračunu je že dovoljen kredit v te svrhe. Vlada pa mora tudi zasebni kapital prisiliti, da prične z delom.
V	Ljubljani se mora preskrbeti za brezposelne azile, prenočišča in organizirati kuhinje za iste.
Državne oblasti je treba prisiliti, da bodo oue plačevale podporo brezposelnim potom del. organizacij. Vlada pa naj si preskrbi kritje za te izdatke od podjetnikov. Podpore morajo biti dovolj izdatne, po principu eksistenčnega minimuma.
Število brezposelnih bo padlo, čim se po vseh obratih uvede Sumo delo. Zahteva po 8-urnem delu je najvažnejša, ker se z njo odpravlja brezposelnost.
Kontrolirati je treba v vseh podjetjih število zaposlenih vajencev in insistirati na tem, da podjetje ne zaposluje več vajencev kot jih sme z ozirom na število pomočnikov.
V	zvezi z delavskimi strokovnimi organizacijami se morajo organizacije brezposelnih boriti proti draginji in za točno izvajanje zakona o zaščiti delavcev.
Na enketi, katero sklicuje delavska zbornica, bo treba o vseh teh predlogih razpravljati in urediti odnošaje in sodelovanje med org. nezaposlenih in del. strokovnimi organizacijami.
je skoraj nemogoče ustaviti kapitalistično ofenzivo.
V tem, da je treba enotnih strokovnih organizacij, soglašajo vsa mišljenja: reformisti in celo klerikalci in nacionalisti so pričeli poudarjati potrebo, enotnosti. Toda enotnost je širok pojem in ker se danes med rudarji in železničarji pričenjajo tozadevna pogajanja, je treba to enotnost bližje označiti.
Razlikovati je potreba med enotnim nastopanjem in enotnimi organizacijami.
Za enoten nastop se lahko dogovorijo razne strokovne organizacije, ki hočejo s tal:im enotnim nastopom doseči gotove skupne cilje. Mi imamo danes neodvisne, reformistične, klerikalne, narodno-socialistične in popolnoma strankarske strokovne organizacije (demokratska »Unija«). Po svoji politični orientaciji spadajo delavci, ki so člani teh organiza-ciij, v razne tabore. V pogledu, kako naj bo organizirana človeška družba, v pogledu kako stališče naj se zastopa na-pram današnjim kapitalističnim državam itd., si naziranja teh organizacij naspro-
tujejo, zato je nemogoče vse-te organizacije združiti v eno enotno organizacijo. Vse te organizacije pa imajo vsaj po svojih pravilih, namen izboljšati gmotno stanje delavstva. Zato je v takih slučajih, kjer se gre za skupne cilje, mogoč skupen nastop.
Organizacijsko združenje v enotno organizacijo pa je mogoče samo z onimi organizacijami, ki se strinjajo tudi v glavnih in osnovnih principih, na podlagi katerih je organizacija postavljena.
Neodvisne strokovne organizacije so razredne organizacije in organizacijsko se lahko združijo samo z onimi organizacijami, ki priznavajo načelo razrednega boja.
Razredni boj pa priznavajo — vsaj v svojih programih — poleg neodvisnih, med rudarji samo »Unija«, med železničarji samo »Savez železničara«. In
V zadnjem času se je raznesla resnična vest, da namerava predložiti rudarski svetnik Strgar narodni skupščini pravilnik za starostno zavarovanje za Rudarje v Sloveniji. Rudarji zahtevamo, da naj se vpelje enoten zakon za vse delavce za celo kraljevino SHS. Pri tem zakonu, katerega misli svetnik Strgar upeljati, bi bili zopet oškodovani ostali delavci, kakor kamnoseški, cementni, opekami-ški itd., kateri so večinoma zaposleni v radarskih revirjih. Ti so vrženi iz tega zavarovanja, katerega vpelje Strgar. Najbolj čudno se zdi delavcem pa to-le: Ko je bila meseca aprila leta 1923. anketa, je obljubil svetnik Strgar, da pošlje en pravilnik delavstvu, da bo razmotrivalo ta pravilnik; sedaj se s tern gospodom tako mudi, da bi najraje kar čez noč uveljavili ta zakon za radarje, seveda na škodo rudarjev. Delavstvo cele Slovenije mora sklicati v najkrajšem času shode in protestirati proti takemu početju od strani radarskega glavarstva in resolucije poslati na merodajna mesta, da tako zavarovanje smatra za neveljavno, ker najbolj je pri tem prizadet delavec, ki bo plačeval tako visoke prispevke, tako kot jih plačujejo sedaj delavci v Trbovljah za zavarovanje za bolezni kar 5%. Pri Osrednjem uradu plačujejo 3%, uživajo pa pri Osrednjem uradu 1 letno boleznino, mi radarji pa samo 26 tedensko. Gospodom svetujemo, naj se upošteva sklep ankete, katere so se udeležile vse
Iz Trbovelj poročajo 28. februarja:
Pri nas na Doberni pri podjetju Du-kič je postalo skoro že običajno, da se skoro vsaki teden pripeti kaka nesreča, ki zahteva žrtev na altar kapitala. Včeraj je bil povožen 15-lotni fant, ki je bil na mestu mrtev. Ta fant je bil v službi pri delu, ki je za odrasle delavce. Fant je delal šele drugi šiht in koj drugi dan, ko je bil sprejet na delo, se ga je dalo za zavirača k vlaku, ki ima srednje vr-
šama s temi organizacijami se neodvisne lahko organizacijsko združijo.
Pogajanja še niso v polnem teku ali vemo pa že, da bo glavna sporna točka mednarodna pripadnost (Amsterdam ali Moskva).
Naše stališče je znano. V razredno zavednih organizacijah mora vladati demokracija, v vseh važnejših vprašanjih mora sklepati organizirano članstvo, ker člani so organizacija in ne morebiti samo oni, ki se danes pogovarjajo in vodijo pogajanja za »-postavitev enotne organizacije. Zato pa naj tudi o teh spornih vprašanjih odločuje kongres, na katerem bodo prišli do besede voljeni zastopniki vseh organiziranih članov. Na-j pačno in nedemokratično bi bilo, ko bi se dopustilo da bi odločalo in sklepale o tako važni stvari, kot je mednarodna orientacija, samo par ljudi z vsake strani.
organizacije meseca septembra 1928 v Celju, naj se izdela enoten zakon za vse stroke. Predložen rudarski pravilnik je bil popolnoma zavržen. Delavstvo mora biti pri izdelavi pravilnika za zavarovanje upoštevano, ker se gre za njegovu premoženje, ker itak ves prispevek plača delavec, ker podjetnik samo na »-ide® plača polovico prispevkov, ker je to odtrgani del njegovega zaslužka, katerega bi imel dobiti izplačanega. Najbolj škandalozno pa je to, da se danes kar diktira od strani radarskega glavarstva in d«, se ne upošteva novih zakonov. Ne šalite se, gospodje, ura bo prišla in delavstvo bo zahtevalo svoje pravice od vseh, ki so na merodajnih mestih. Delavstvo naj ponovno skliče zopet anketo in naj povabi vse delavske zastopnike, do katerih ima zaupanje, posebno pa dotičnega gospoda iz Jesenic, ki je bil pri 1. anketi v Celju, da se nemudoma projekt tega pravilnika, katerega vsiljuje svetnik Strgar in kompanjoni od Trboveljske družbe, razveljavi. Največjo pozornost pa nalagamo narodnim poslancem, da se ta projekt zavrne in naj se res pokaže njihovo delovanje za delavske pravice. Zakon za zavarovanje za starost in onemoglost naj bo enoten za vse delavstvo cole kraljevino SHS. Vsem delavskim zaupnikom pa nalagamo, da pazijo na intrige od strani teh hofratov in kompanjonovi	A.
ste vagone. In k takim vagonom se zaposli 15-letnega fanta. Fant je brat našega sodruga Erjavca.
Pretekli teden se je pri enakem vlaka zgodila slična nesreča, samo smrtna ni bila. Revež je v bolnici in trpi j bolečinah.
Ali je še kaka oblast v Jugoslaviji, ki bode pogledala v to podjetje — ali bolje v ta mlin za človeške kosti in naredila red?
Za enotnost razrednih strokovnih organizacij.
Kapitalistične intrige proti rudarskemu
zavarovanju.
Ubijanje delavcev.
(Državnemu pravdništvu v Celju in rudarskemu glavarstvu!)
Bmrnmmm m................■■m wwiiiinniwiwimnn i .............. wmiirr iit?in iirnniriiniiTiii "'^"riTiTiT n—rnniirnrrrrBriiffiiniiiintirnmi^in«iiry»rnynnwnwrirwi-wiiw»iai>irnrrwriinriiiiwirmg—r- i—i—hi ~ nnnnriTi-~irr-rrrBTrnTirri•'~nir-rrTiniirinnwnrnTr-|-»ni-Tmn-Tti-nnuriiin -nniTir h -i-.r	»mcmnaf
Kaj delajo revirni uradi? Ali je še kaka kazen za te ljudi, ki dajejo 15-letne fante k takemu delu? Kako da se jih sploh sprejema v delo?
Iz Trbovelj, 28. februarja:
Ravno sedaj nam poročajo zaupniki iz Doberne, da st» bila včeraj popoldne še dva ponesrečena pri podjetju Đukić. Torej v enem dnevu trije.
Zaupniki pripovedujejo, da delajo pri tem podjetju mladi fantje po 12 ur na dan. Je li to dopustno?
Sodrug Erjavec povprašuje, ako se lahko toži podjetje za odškodnino za njegovega brata, ki je bil včeraj smrtno ponesrečen in kam se naj tožba vloži?
V ljubljanskih dnevnikih čitamo vsak dan med dnevnimi vestmi, tam zadaj na četrti strani ponesrečili so se: Sledijo imena ponesrečenih, podjetje in pa vrsta nezgode. Zlomljena roka, noga, strt prsni koš, za vedno pokvarjene oči itd. Nihče se ne zmeni za te notice razven težko prizadetih žen in otrok, ki so ostali brez očeta ali brata, Id jim je služil za vsakdanji kos kruha. Na prvi strani pa z velikimi črkami prinašajo dnevniki velezanimive politične vesti: kje je spal sinoči Radič, kaj je večerjal Korošec, koliko je ukradel državi ta ali oni minister, za koliko je Pašič prodal Reko itd. Nihče se niti ne vpraša odkod tako veliko število nesreč, nihče ne vpraša kdo je kriv temu ubijanju. Nihče tudi ne vpraša, kaj bo z družinami ponesrečenih in kaj bo s ponesrečenci, če bodo kot invalidi zapustili bolnico.
Na papirju imamo v zakonih razne inštitucije, ki bi morale ščititi tudi interese delavca, ker pred zakonom smo »enakopravni«. Če se zgodi nezgoda, je vzrok nezgode povečini »delavčeva neprevidnost«. Tako presodi »nepristranska« preiskovalna oblast, ki se ne vpraša,
» kje ležijo vzroki tej »neprevidnosti«. Ta ; preiskovalna oblast noče videti priganja-; nja s strani podjetnikov, ki silijo delav-i ca, da mora biti nepreviden. Vprašamo ras, koliko podjetnikov ste že kaznovali, ker so s svojim priganjanjem ali prekoračenjem predpisov povzročili smrt delavca? Če se preiskovalna oblast ne more izviti, ker čuti, da je nevarnost, da pride stvar v javnost, kaznuje kakega paznika, ki pa je tudi le orodje v rokah izkoriščevalca- Tako kaznovanje je samo povečanje krivice, ker se daje pravemu krivcu kapitalistu potuho.
Nimamo še poročil, kako teče preiskava o zadnjih nezgodah v Trbovljah. Slutimo, da se bo tudi v tem slučajih skušalo prikriti prave krivce in zvaliti krivdo na delavčevo »neprevidnost«. Iz gornjih poročil je jasiio razvidno, kje leži krivda in opozarjamo na ta slučaj celjsko državno pravdništvo in rudarsko glavarstvo, da ne bomo dopustili, da bi se preko teh dogodkov prešlo mimo in »po navadi«. Zahtevamo natančno preiskavo, posebno opozarjamo na to, da se zaslišijo vse priče in ne samo od podjetja »izbrane« in da se objavi tudi rezultat preiskave.
Prizadetim pa svetujemo, da nastopijo poleg tega sodno pot, ker mora podjetje plačati ponesrečencem odškodnino, čim se dožene pri uradni preiskavi, da je nezgoda posledica kršenja veljavnih obratnih predpisov. Zato pa morajo priče pri preiskavi izpovedati vso resnico in ne kakor se ponavadi zgodi samo toliko, kolikor se jih vpraša ah kakor se jih poduči od strani podjetja.
Proti Bonaču in Wolfu, kjer je bil ponesrečen s. Kovič, se že vodi tudi sod-nijska preiskava in bodo stariši smrtno ponesrečenega morali dobiti odškodnino, če se kapitalistu Bonaču ne posreči uplivati na gotove odločujoče kroge.
Mednarodni pregled.
Angleška »delavska« vlada organizira stavkolomstvo.
Takoj po nastopu R. Macdonalda smo povedali, da je prava delavska stranka v kapitalistični državi nemogoča, ker se v okvirju kapitalističnega družabnega reda, ne more izvajati delavske politike.
Pravilnost našega mišljenja dokazuje zadržanje angleške delavske vlade ob delovanje med organizacijami nezapo-poslenih in delavskimi strokovnimi or-da je »posredovala« med bojujočimi se strankami ati glavno skrb je posvetila, da je »ukrenila vse, kar je mogoče, da preskrbo živil, ki je bila vsled stavke ogrožena, osigura.« Macdonald je izjavil, da je »jedro organizacije za te svrhe že postavljeno.« To bo torej taka organizacija, ki bo slična prosluli »tehnični samopomoči« katero so spravile v življenje »demokratične« buržuazne vlade.
Vlada v slučaju stavke ne vporablja oborožene sile napram stavkujočim ali z organiziranjem »tehnične samopomoči« zmanjšuje pritisk stavke na gospodarsko življenje in to je prikrit način stavko-lomstva.
»Tehnično samopomoč je angleška delavska stranka prevzela od nemških demokratov in kakor je tehnična samopomoč v Nemčiji razblinila pri nemškem proletariatu demokratske iluzije, bo tudi ozdravila angleško delavstvo, »Demokracija« ima pač svoje konsekvence. V Anglijo praliaja revolucionarni duh.
I® Franclje.
»Proč z delnimi stavkami« je parola, ki jo je izdala zadnja seja C. G. T. U. v pozivu dokazuje C. G. T. U., da so v današnji dobi, ko so podjetja med seboj trdno povezana, delni štrajki obsojeni na
propast. Zato poziva C. G. T. U. vse delavce na ožje medsebojno delo in na temeljito pripravo za skupne generalne akcije.
Izprtje 11.000 kovinarjev v tovarni avtomobilov Citroen v Parizu, traja dalje. Kovinarji so biti izprti zato, ker si niso pustiti znižati mezd za 60%. Tovarna je dobila nove stroje in da bi krila Stroške za nabavo teh strojev, je hotela znižati mezde. — 8000 pariških čevljarskih pomočnikov je v stavki. Njihove zahteve glasijo »6 frankov dnevne doklade« (to zahtevajo vsi delavci vseh kategorij in strok v Franciji). Podjetniška organizacija ponuja 1.60 franka, ne- i katere firme pa 22 do 25 frankov te- j d enako. — Stavci pri dnevnikih »Matin« in »Petit fourmak stavkajo. Zahtevajo 8 franke iiä dan in 4 franke nočne doklade. Stavkajo še tekstilni delavci v Dunkerque ih v Alaisu.
Iz tfollje.
Kovinarji torinske tvornice avtomobilov so odkloniti zahtevo podjetnikov, ki so zahtevali 2400 urno delo na leto, ker bi to bilo podaljšanje 8 urnega delavni- \ Ira. — Strokovno organizacije je Musso- » lini z naredbo postavil pod policijsko I nadzorstvo. Zastopnik policije mora biti j pripuščen k vsem sejam. On lahko razpusti organizacijo, če se mu ne pokori.
— Zveza italijanskih industrijcev je dala fašistom za volitve 20 milijonov lir.
Iz Belgije.
Boj ta 8 urni delavnik je začasno kon- | čal z zmago delavstva. Ker so na dan, j ko so v parlamentu razpravljali o uki- I nitvi 8 urnega delavnika, stopili v gene- ; ralno stavko vsi delavci, je predlog za § podaljšanje delovnega časa z 187 proti s 94 glasovi bil odbit. — Vlada je predla- : gala za 8 leta 9 umi delavni čas. V tem ; času bi se zaslužilo 5 milijard več, ki j bi se vporabile za gospodarsko povzdi- ji go države. Z drugimi besedami, delavci j naj bi z 9 uro nosili stroške za gospo- \ darsko obnovo dežele.
Iz Spamije.
Enotno organizacijo rudarjev Astiiri-je, ki pripada R. S. I. (Rdeči Strokovni Internacionali) napadajo vsi: fašistična j vlada, sindikalisti in reformisti. Refor- \ misti, ki imajo dobre zveze z fašisti, so dosegli to, da so dobili v roke rudarski dom, ki je last rdeče enotne organizacije. Na predlog reformistov je bil razpuščen tudi provincijalni odbor, ker so ga imeli v rokah pristaši rdeče organizacije. Vlada je mesto izvoljenih zastopnikov imenovala v ta odbor reformiste.
fss A ra grilje.
Iz statistike ministrstva za delo je raz- t vidno, da je bila v teku 1923. leta 8 mi- \ lijonov delavcem plača znižana za po- j vprečno 4 milij. funtšterlingov tedensko.
V	1. 1922. je bila plača reducirana 7 milijonov 600.000 delavcem za 4.2 milj. funtšterlingov tedensko, 1921 pa 7 milijonov 200.000 delavcem za 6 mil fimt-sterlingov tedensko. — Zvišale so »e mezde 1923. leta 1,200.000 delavcem sa 170.000 funtšterlingov, v 1 1922. pa 75 tisoč delavcem za 11.000 funtšterlingov tedensko. V rudarskih podjetjih se je leta 1923. mezda znižala za 3%. Koncem leta 1923. so bile mezde v rudnikih povprečno za 65—70% višje kot predvojne.
las Memčlje.
Delavski boji in mezdna gibanja v Nemčiji se trdovratno nadaljujejo. "Vmešavanje policije delavstvo le še bolj razburja. Aretacije stavkovnih vodstev v Hammu, Hagenu, Barmenu, Ellerfeldn* Gevelšbergu in rudarskih revirjih se dnevno vršijo. Pri glasovanjih, ali najj se boj prekine ali nadaljuje, se velika večina izjavlja za nadaljevanje boja. Reformistične strokovne organizacije so ustavile Izplačevanje podpore, ker hočejo boj završiti. Soc. patriotični listi odklanjajo priobčitev proglasov stavkovnega vodstva, prinašajo pa laži mfešča*-skih časopisov. RSI je poslala 20.000 dolarjev pot pomoč delavcem v boju. —
V	zasedenem ozemlju je še čez 1 milijon nezaposlenih. V drugih pokrajinah število brezposelnih pada. Vlada je izdala v sporazumu s reformističniuii birokrati naredbo, ki uvaja prilisno del* za brezposelne.
las Amerike.
Na 29. kongresu rudarjev je leva op«-zacija nastopila za priznanje SSSR ia za nacijonalizacijo podjetij. Lewis - Gom-persera reakcijortama desnica ja predložila svoje resolucije, ki hoče tudi priznanja SSSR, »če plača caristične dolgove« in pozdravlja »princip nacijonalizaeije podjetij«. Opozicija je bila z malo večino preglasovana. Lewis - Gompersev*-gruka si je le z dejanskim nasiljem obdržala majhno večino.
Iz Avstrije.
Stavka bančnih uradnikov traja dalje. Dosedanja pogajanja so se razbila. Pričakovati je razširjenja stavke. Stavkuj^-če podpira ostalo delavstvo. Staykolonv cev ni.
Iz Jugoslavije.
Delavska zbornica v Beograda je bife do zadnjega časa popolnoma v rokah socialistov, katere je postavil bivši mit nister Žerjav. (Tudi Ljubljanska delavska zbornica je imenovana od Žerjava Ib ne voljena od delavstva). Sedaj po 3 letih so se pri G. R. S. sporazumeli, da bš bilo dobro pritegniti k delu v delavsko zbornico tudi neodvisne. In dosegli m da je minister zopet imenoval 21 so®-jalpatrijotov in 7 neodvisnih, katere bo

H* V"'
Ali sl že člani „JKvesse mdarsJcffr* delavcev" ?
LISTEK.
Kakšni so strokovni listi v SSSR!*
Pred mano leži strokovni list štev. L, letnik V. (1924) »Rudar« (Gornorabočij), ki ga izdaja centralni odbor »Vseruske zveze rudarjev.«
List izhaja enkrat na mesec v veliki osmerki (oblika »Ljubljanskega Zvona«) in ima 53 strani s prilogo »Okrožnico centralnega odbora »Vseruske zveze rudarjev«, ki ima 12 strani.
Ker bo gotovo zanimalo člane strokovnih organizacij, kaj in o čem piše vse to strokovno glasilo rudarjev Sov. Rusije, naj tu podamo kratek pregled.
Na prvi strani je geslo» Z združenimi močmi«, kjer poživlja uredništvo vse člane »Vseruske zveze rudarjev«, da naj vsak posameznik deluje na to, da se list še zboljša in poveča. Najbolj pa je potrebi» resna, živa, nepretrgana zveza časopisja z njegovimi čitatelji. To velja pač tudi za čitatelje »Strokovne Borbe«.
* »Gornorabočij«, o katerem danes govorimo, je centralni organ rudarske organizacije, ki izhaja v 238.000 izvodih. Poleg tega pa izhajajo še 4 letniki v raznih pokrajinah.
In kako pravi uredništvo? »Mi moramo povsod, kjerkoli se nahaja kak rudar, imeti svojih delavcev — dopisnikov, ki morajo biti prvi in aktivni sotrudniki tista. To je prva oblika zveze. Druga še važnejša pa je, da elani »Zveze« ne smejo biti pasivni čitatelji tista. Ko ste pre-čitali, premišljujte, se pogovarjajte, in če ste našli nedostatke — ne molčite o njih. Premislite, kaj se vam v listu ne dopa-de in napišite, svetujte, kako se naj popravi in mi prerešetamo in — se potrudimo, da se list izpopolni.
Tako piše uredništvo članom »Zveze« in mi podpišemo vse to tudi našim članom.
Nato sledi razdelitev lista.
Prvo poglavje govori o tarifih in nezgodah. Kako organizacije sodelujejo pri tem. Nato je razprava o novi kolektivni pogodbi, ki jo je »Zveza« sklenila z vodstvom pridobivanja surovega olja (nafto) na 5 mesecev. Tu se razmotriva povišanje plač in zdravljenje v sanatorijih.
Istotako se razpravlja ta nova tarifa v cinkovih rudnikih v Kavkazu.
Potem sledi poglavje o kooperaciji ali zadrugarstvu (konsumih). Vsaka stroka ima svoje konsume, ki svoje člane preskrbujejo z vsem potrebnim. Skoraj vsak
član »Zveze« je tudi član ali družabnik svojega rajonskega konzuma. Prodaja se roba 18—20% dražje, nego je lastna kupna cena. In če pomislimo, da je lastna kupna cena zelo nizka, je potem prodajna cena majhna. S tistimi 18—20% pa se pokrivajo stroški konsumov (prostori, uslužbenci itd.) in še se zbira obratni kapital. Takšni konzumi so velikanska konkurenca privatnim trgovcem, ki jih je rodila Nova ekonomska politika (Nep) in ob onem siti člane, da se vsestransko udejstvujejo v narodnem gospodarstvu.
Tretje poglavje govori o zaščiti dela. Kako se naj organizira delo o zaščiti dela? Prejšnje izkušnje kaj so pokazale? Da bo uspeh popoln in vsestranski, treba pritegniti k delu o zaščiti dela široke delavske mase. Brez sodelovanja mas je delo in kontrola težavna. Te besede še prav posebno veljajo za nas v Jugoslaviji, kjer imamo zakone, sicer slabe, a še teh nikdo ne uvažujo. Tu je treba privleči k temu široke mase. One morajo vedeti, kaj govori zakon, one morajo tudi vedeti izsiliti, da se ga upošteva. Vsak delavec mora vedeti, kam in h komu se mu je obračati, če se krši zakon, ki se še posebno tiče varnostnih naprav, s katerimi je zaščiteno njegovo življenja. Glavna zveza naših zaveznih organov s
široko maso se vpostavi potom institucije delegatov (pri nas zaupnikov). Patom teh organizacija črpa od mas te material, s katerim ona lahko operira ia deluje.
Potem sledi razprava o organizaciji zdravstvene pomoči pri raznih rudniških podjetjih.
Poglavje o organizaciji govori, kaj vse naj član uvažuje in kako naj krepi organizacijo, on mora gleaati, da se zboljsa-je poslovanje v organizaciji. Na plačilo članskih prispevkov se mora paziti prav posebno. Ker član, ki je malomaren » plačilom članskih prispevkov, je pokazal s tem jasno, da je malomaren todi za organizacijo sploh. Blagajničarji pa se morajo tudi zavedati svojih dolžnosti in pobirati članarino redno in pozivati vse brezbrižnike, da store svojo dolžnost napram svojmi sodrugom. Resničen član, ki mu je mar organizacija, prinaša sn* svojo članarino.
Nadalje so poročila o občnih zborih, konferencah in plenarnih rajonov »Zveze« iz vseh oblasti in zveznih republik.
(Dalje prihodnjič).
Širite „Strokovno Borbo“!
Z.*##*

!>isbrali< reformisti«. Kalvšen famozen statut je sprejela prva seja te nove zbor-aiee, poročamo prihodnjič.— Delarski •žteiit v Nišu so kupili še pred vojno delavci z zbiranjem prostovoljnih prispev-kcrv, Ker je morala biti hiša po tedanjih «alionih last neke osebe, so delavci prepisali hišo na svojega zaupnika Miloševiča. Ta Miloševič je sedaj član socija-üstične stranke, ki v Nišu nima med delavci pristašev. Socijalistično stranko v Nišu tvori, kakor skoraj povsod, omizje uradnikov bolniške blagajne. In vendar «e Miloševič brani predati hišo pravim lastnikom, delavcem, ki morajo svoje prireditve in lokale imeti po tujih hišah. Razume se, da oblasti podpirajo socijal-pa tri joto. — V okrožju Ečka v Banatu ni nobenega zdravnika. V zadnjih štirih lednih je umrlo v tem okraju vsled škr-laünke 52 otrok. Če bi bila obolelim lana zdravniška pomoč, bi se jih vsaj 90 odstotkov lahko rešilo smrti. — Grafični delavci v Sarajevu so podvzeli v zadnjem lasu več korakov za ujedinjenje strokovnega pokreta. — Fašisti in policija v Smederevu skupno preganjajo in terorizirajo delavce. Fašisti »Srnao< so napadli delavce in ranili s kolom sodru-ga Janičeviča in ga ranjenega brez povoda aretirali. V zaporu so držali ss. -Janičeviča in Žorže vica, ki je bil are-hran isto noč, 15 dni v verigah. V zapor so jih hodili gledat Smaovci in jih zasmehovali. Po 15 dnevih so bili spušče-, ai, brez, da bi bili zaslišani.
Podružnica Saveza saobračajnih in transportnih radnika i službenika v
Nišu je na svojem dobro uspelem shodu poslala ministru saobraćaja resolucijo v kateri zahteva zaostalo 3 letno plačo za Bas evakuacije Srbije, 8 urni delavni dan, regulacijo mezd in odpravo naredbe, po kateri morajo pokvarjeno ali obrabljeno orodje plačevati železničarji. Konferenca delegatov monopolskih delavcev se je vršila 25. februarja v Beogradu. Konferenca je konstatirala bedno stanje monopolskih delavcev in slabe in pomanjkljive higijenske naprave v delavnicah. Stavile so se tozadevne zahteve. Poleg tega se je stavilo zahtevo za zvišanje mezd od 1. septembra naprej. Centrala monopolske organizacije bo v bodoče v Nišu, kjer je velika tobačna tovarna.
Lepo državno gospodarstvo.
V Jugoslaviji imamo vsega 4 državna podjetja, v katerih se pridelava jeklo in železo. Te tovarne rabijo letno okoli 3700 vagonov starega železa. Država je za preskrbo teh podjetij z starim železom napravila dogovor z neko inozemsko tvrdko in ji plačuje 1 kg starega železa po 1 dinar. Ta inozemsta tvrdka pa je lani nakupila skoraj 3000 vagonov starega železa pri nas v SHS in ga plačala po pol dinarja. Pri tej >preprodajk je saslužila torej najmanj 15 milijonov dinarjev, od katerih je par milijonov šlo gotovo v roke tistih pri vladi, ki so dogovor podpisali. Iz poročila blagajnika kovinske organizacije v Subotici posnamemo, da ima Subotiška podružnica 455 članov, kar je z ozirom na stanje v septembru 1923, ko je podružnica pristopila od Bračinčevega. Saveza, lep uspeh. Dohodkov je imela v 6 mesecih 76 tisoč 673-70 dinarjev. Od tega poslano v Beograd centrali 38.225.71 dinarjev. 17. januarja sta prišla v Subotico Luka Pavi-še'vič in Marko Potner od G. R. S. in sta : bolela imeti shod. Ker pa je prišlo samo 5 ljudi (sami bivši štrajkbreherji), sta oba voditelja s temi šestimi lumpala celo noč in jim obljubljala lepa mesta pri bolniški blagajni, če razbijejo naš savez.
V sredo dne 12. marca 1924
se vrši v Delavskem doma v Ljubljani ob 8. uri zvečer
strokovni sestanek,
katerega se morajo udeležiti vsi odbor-srki in zaupniki neodvisnih strokovnih organizacij v Ljubljani.
Zveza Neodvisnih Strokovnih organizacij.
Za rudarje.
Radarsko glavarstvo sabotira zakoa o za-ščiti delaveer.
Na zadnjem shodu dne 17. februarja se je sprejela resolucija, v kateri se zahteva likvidacija rudarske zadruge. Ista resolucija je bila sprejeta tudi na občnem zboru II. rudarske skupine dne 24. februarja t )., ki se je vršil v Trbovljah. To resolucijo smo poslali na rudarsko glavarstvo, na katero nam odgovarja g. rudarski glavar in dvomi svetnik Strgar sledeče:
Centralni upravi Zveze Rudarskih Delavcev v Trbovljah.
Z ozirom na resolucijo, ki je bila sprejeta na javnem shodu v Trbovljah dne 17. februarja 1924, se naslov obvešča, da je Ministrstvo za socialno politiko s svojim dopisom z dne 11. novembra 1923, št. 125.633, obvestilo Ministrstvo šum in rudnikov na njegovo tozadevno vprašanje, da se naj na rudnikih vrši volitev zaupnikov po dosedanjih predpisih (to je predpisih zakona o rudarskih zadrugah), dokler se ne izda od Ministra za socialno politiko v § 111. zak. o zaščiti delavstva predvideni pravilnik za volitve zaupnikov.
Pripominja se, da se niso vršile še pri nobenem obratu izven rudarstva volitve zaupnikov in da se menda tudi ne bodo v doglednem času izvršile, ker še ni izšel omenjeni pravilnik.
Resoluciji se torej zdaj ne more ugoditi in veljajo še naprej oblastem nasproti kot zastopniki delavstva po radarskem zadružnem zakonu izvoljeni funkcionarji.
Proti njih izvolitvi ni bilo ugovora v odprtem roku.
Rudarski glavar ih dvomi svetnik: Ing. Strgar.
Ali je res g, Strgar poklican za to, da dela le to, kar T. P. D. hoče? Pravi, da nismo podali ugovora proti izvoljenim zaupnikom. Ali hoče še bolj temeljit odgovor, kakor je ta, da se je volitev udeležilo le kakih 20% upravičenih volil-cev in da so izvoljeni na občnem zboru enoglasno sklenili razpust II. rudarske skupine. Nadalje pravi, da še ni pravilnika za volitev zaupnikov. Ali še nikjer ne obstojajo po novem zakonu delavski zaupniki? Mi mislimo da.
Če hofratu Strgarju ni znano, da so po vseh večjih obratih volitve zaupnikov po zakonu o zaščiti delavcev že izvedene, mi nismo krivi. V bodoče naj vendar pazi, da ne bo rušil hofratske avtoritete s tako ignoranco.
Gospodje! Delavci ne prosijo, ampak zahtevajo, ker jim to po zakonu morate dati.
Mogoče pa gospod bivši k. k. Hofrat ne priznava zakonov v SHS. Ali bi se moglo tozadevno dobiti od rudarskega glavarstva kako pojasnilo mirnim potom?
Pismo radarja za radarje.
(Dopis.)
Trbovlje, 1. marca 1924.
Kakor povsod, je tudi v Trbovljah stanje rudarjev neznosno. Rudarji, ki delajo v jaaii akord, zaslužijo en par kron več kot ostali, a to seveda samo oni, ki imajo dobro delo. So pa tudi različna jamska dela, kjer se muči ubogi rudar celih 8 ur na vse pretege, misleč, da bo res nekaj več zaslužil, a navsezadnje je razočaran, ko je plačan par kron nad temeljno plačo. Tako gre od periode do periode. Tisti pa, ki zasluži nekaj več, pa mora delati prav živinsko. To ti je trpljenje, katerega si ne more človek predstavljati drugače, nego če je sam rudar. Ti ljudje garajo in, priganjajo eden drugega (tako, da še paznika ni treba; to so takozvane »rajs-partije«), Ali to ne traja dolgo časa, kvečjemu par let Pni tem težkem delu si napenja vse sile, vso moč, ne glede na svoje zdravlje, ne glede na to, če je vroče, ne glede na varnostne naprave itd., ampak on divja kot zverina. Pri tem pa ne pomisli, da si koplje sam sebi prezgodnji grob. Veliko je slučajev, da 6e v svoji naglici dostikrat ponesreči ali smrtno ali težko. Drugi pa, če niso
k svoji sreči ponesrečeni, garajo kvečjemu par let na teh nevarnih krajih. Vsled prenapornega dela ga vidiš kmalu, dasi še mlad, kako je bled, suhega obraza, sključen kot starček. Bolan se valja po rudniških bolnicah ter naposled shira in umre. Zapušča ženo in par malih nepreskrbljenih otročičev, za katere se ne zmeni nihče, najmanj pa Trboveljska družba. Pri Trboveljski družbi je garal svoja mlada leta, tej družbi je delal tisočake dobička. Ali dotična družba ga ne pozna več, ona ne pozna pomanjkanja, ne pozna — ne vidi —- noče videti teh prezgodnjih sirot. Škoda se ji zdi podpreti te žrtve, ker hrepeni po dobičku. Za razkošno življenje dam teh gospodov ter za razna letovišča dajati milijone in milijone, tega pa ni škoda. Vprašamo se, zakaj vse to, od kod prihaja vse to gorje? Ali se da to odpraviti? Na kak način to odpravimo? To gorje, pomanjkanje, izkoriščanje, te velike nesreče, to hiranje rudarjev in njegovih družin, vse to se da odpraviti. Vse to zamore odpraviti edino delavec sam. Karl Manc je rekel: Osvoboditev delavskega razreda izpod kapitalističnega jarma je delo delavstva samega! Zato, sodrugi rudarji, vstopite v strokovno organizacijo, v organizacijo, katera je razredna, ki se bori proti izkoriščanju, proti podaljšanju delovnega časa, za boljše delovne pogoje, obenem pa za zruŠenje oderuškega kapitalizma sploh. Sodrugi rudarji, trpini, ako hočete, da zgine vse to gorje, vse to izkoriščanje, se morate strniti v svojo strokovno organizacijo. Trboveljska družba vam ne bo dala sama ničesar, nego samo to, kar si potom svoje razredne borbene strokovne organizacije priborite. Nasprotno, ona vam bo še to, kar imate ukradla. Zato se zbudite iz spanja! Spite — vam se zdi to spanje nekako prijetno, čeravno mučno, ker gledate vse v nekaki dremoti in se ne zanimate za ničesar na svetu.
Ali zapomnite si pa to, da Trboveljska družba ne spi, ampak dela račune in načrte, kako vam bo utrgala plače in sploh vse pravice. Zaradi tega je v interesu celokupnega delavstva ter v interesu naše bodočnosti, vaših bledih, bosih otročičev, da gremo vsi na delo. Ako hočemo boljše življenje, pravičnejše, ter da odpravimo ta krivični družabni red, moramo vsi kot en mož iti pod prapor Zveze Rudarskih Delavcev. Ne predstavljajmo si, da bo samo od sebe prešlo to gorje. Ampak z bojem je mogoče kaj doseči. Dokler bomo pa doma vsak pri svoji peči sedeli ter tarnali, dokler bomo po raznih >puršen-eimrih« le kritizirali in študirali kara bi v nedeljo šli, da bi bilo bolj fletno, da bi se ga bolj napil itd., toliko časa ni treba misliti, da bomo namesto koruznih žgancev in črne kave, imeli kaj boljšega, ampak še to, kar imamo, se bo omejilo. Spregovorimo nekoliko o raznih malih kmetih in kmečkih samcih. Večina teh kmetov (ki so istotako siromaki, ker so šli zaradi tega k rudniku, da bi zamogli lažje plačevati davke in oblačiti družino) in samcev je neorganizirana, se ne briga za organizacijo. Nekateri, misleč, ker imajo nekaj peščene zemlje, da sploh ni proletarec in da ne spada v delavski razred, drugi, ker je pod uplivom domačega g. župnika, ki mu pravi, naj nikar ne zahaja v družbo teh rdečih krivoverskih rudarjev, da jih bog tepe, ker ne hodijo k maši, obenem pa pravi: moli in delaj!. Tretji zopet: škoda se mi zdi plačati članarino za organizacijo, ta denar raje zapijem. Kar ze tiče teh kmečkih fantov, je stvar sledeča: Ti dobijo precej hrane od doma in se seveda malo lažje živijo, kot pa ostali. In ravno ti se najmanj brigajo za org-anizacijo. V soboto, ko je plačilni dan, gredo vsak na svoj dom. Tam se največkrat popiva celi dan. in še več. Posledica tega so pretepi, poboji, zapravljanje težko prisluženega denarja in tudi večkrat bolezen itd. Ko pride zopet nazaj na delo, zdaj pa hajd, zgrabimo ga, če si vse kosti polomimo. To je tudi posledica tega divjanja. Vsem tem so-drugom bi priporočal, da naj začnejo malo premišljevati svoje življenje in življenje drugih rudarjev. S svojim početjem velikokrat škodujejo delavskemu
razredu in tudi samemu sebi. Kajti naj si bo kmet ali delavec, oba sta izkoriščana, oba morata prenašati veliko bridkosti, zato si morata podati roke in ramo ob rami boriti se za svoj obstanek. Biti morata oba v eni falangi, potom katere si zamoreta zboljšati svoj položaj. Zato, sadrugi rudarji, brez razlike, vsi v enotno organizacijo. Čitajte >Strokovno Borbo«, katera zastopa vaše interese. Obiskujte redno svoje članske sestanke ter se tam razgovorite o vaših težnjah. Dokler se ne bo delavstvo bolj zanimalo za organizacijo ter kompaktno šlo v organizacijo in slednjič tudi v boj, toliko časa bo trajalo izkoriščanje. Zato vsi v neodvisno strokovno organizacijo, Zvezo Rudarskih Delavcev, ker ona zbira pod svoj prapor lavcev je edina, ki se bori za delavske vse izkoriščane. Zveza Rudarskih De-pravice, za zboljšanje gmotnega položaja za uničenje oderuškega kapitalizma sploh.
Živela Zveza Rudarskih Delavcev!
Živel razredni boj!
Rudar Špartak.
X	;...	....
Rudarji iz Westfalske se vračajo.
O nameravanem povratku 40.000 slovenskih rudarjev iz Westfalske smo že poročali. Prve skupine so že prišle, prevarane in razočarane.
Sodrug E. nam je pripovedoval o razmerah v zasedenem ozemlju. Žal, da smo prisiljeni vsled pomanjkanja prostora, sporočiti samo izvlečke njegovega poročila. S. E. pravi:
1.	Položaj naših delavcev v Nemčiji je zato tako nevzdržen, ker se beograjska vlada brani podpisati reciprocitetno pogodbo o medsebojnem podpiranju brezposelnih in zato nemška vlada noče podpirati naše državljane. Naših brezposelnih je v Nemčiji nad 80. 000, v Jugoslaviji pa niti 100 brezposelnih nemških državljanov. V Beogradu torej zato nočejo podpisati medsebojne pogodbe, ker hočejo, da se vrne 40.000 ljudi v Jugoslavijo.
2.	SHS konzul Djordjevič nam je na. konferenci v Diisseldorfu, 4 februarja, obljubljal, da v Jugoslaviji komaj čakajo na nas, ker je veliko pomanjkanje delavcev. O tej stvari nas je farbal tudi Bov-ha, ki je prijatelj radilcala Franketa, kakor sem zvedel. »Strokovno Borbo«, nam Bovha ni hotel pokazati, ker se je bal, da bi mi iz nje zvedeli resnico.
3.	Ko smo prišli na Jesenice, so nam s silo hoteli preiskati in zacariniti prtljago, kar niso storili niti Francozi, niti Nemci, niti Nemško Avstrijci. Ker smo bili brez sredstev, smo zahtevali podpore, a nismo dobili ničesar, češ da bomo v Ljubljani dobili. V Ljubljani so nas poslali prenočevati (prišli smo ob 10. uri zvečer) na Bleiweisovo cesto v zapore. Ker tam nismo hoteli ostati, smo biti prisiljeni na magistrat, kjer so nas prvo ozmerjali, potem po odprli vrata mrzlega zapora, brez vsega.
4.	Obvestili smo takoj naše sodruge naj ostanejo tam kjer so, ker imajo vsaj stanovanje, tukaj pa še tega ni. Tam je slabo, tu je stokrat slabše. Dela ni podpore ni, stanovanja ni. Ne vem kaj naj počnemo?
Za kovinarje.
Jesenice. V sredo, dne 27. svečana t. L smo vsled nastalih razmer v podjetju Kranj. ind. družbe na Savi sklicali javni shod z dnevnim redom: Nakane z umetno stvorjeno brezposelnostjo in prelest proti kršitvi mezdne pogodbe s strani Kranj. ind. družbe.
Samo ob sebi se razume, da smo ta javni shod po predpisih prijavili okrajnemu glavarstvu ter smo na lepakih označili navedeni dnevni red. To pa ni büo povšeči obrat, ravnateljima gg. Luckman na Javorniku in Hohnann-u na Savi ter je prvo imenovani odstranil lepak samovoljno, medtem ko je zadnje imenovani zahteval od glavnega zaupnika Kovačiča, da lepak odstrani, kar je isti vsled nepoznan ja Vidovdansko ustave in ne zavedajoč se državljanskih pravic tudi storil
Predrznost, katera je lastna tem pri-vandranim valpetom, presega že vse me-
loAt J.G i>i\ t tj.
1	v>jLx.v»
ii‘4 tri I-iris-tUo 114

Ploeaif talcoj ^loLitaiFfno svoji strofcovintf or gtelrt te o dl i !
uu mu.cA


je ter jim že zopet rastejo grebeni, katere so skrivali pod kožo od prevrata sem. Proti takim predrznim poseganjem
▼	naše že itak skromne državljanske pravice, katere nam skromno nudi Vidovdanska ustava, pa najogorčneje protestiramo in si ne dopustimo, da nam preprečujejo privandrani elementi, kateri žive na račun naših žuljev. Mi smo mednarodni in spoštujemo proletarce vseh narodov, a nap ra m takim trotom ä la Luckmann & Hoffmanu pa ne poznamo aikake mednarodnosti, to naj si zapomnijo.
Morda si domišljujejo, da bomo prijavljali še obratnim ravnateljem privan-drancem naše javne shode in sestanke?!
V	tem se pa grozno motijo, ker rajši jih poprej poženemo preko Karavank.
(Jeseniškim kovinarjem svetujemo, da oba privandrana valpeta potom žandarmerije tožijo. Ne upamo na uspeh, ker v kapitalistični državi kapitalistični agentje lahko delajo kar hočejo, smo samo radovedni kake izgovore bodo našli orožniki in sodišče, ko bo oba privan-dranca oprostilo. Uredn.)
Ljubljana. V Ljubljani kovinarji mol-mjo že precej časa, kakor da se jim godi teko dobro, da ne potrebujejo ničesar več. — Da pa to ni tako, podajamo na-sledno sličico. V obratu Žabkar so delavci brez obrat, zaupnikov, kateri bi bili voljeni po zakonu o zaščiti delavcev. Nadalje niso obrati higijenično urejeni; plače so tako slabe, da delavec, kateri ima družino, sploh ne ve kako jo bo preživel, sploh so razmere tako mizerne, da jih ni mogoče več prenašati. —
V	obrata Samassa se vpeljuje metode, katere se niso dogajale niti v dobi srednjega veka. Da se informira o tem vsa javnost, navajamo samo en slučaj; gosp. Kristan, strugarski mojster, je jako mogočen kanibal in pravi hlapec gospodarja krvosesa, trinog, da ga sploh ne najdeš
▼	tej blaženi Ljubljani, kjer se delavstvu godi, kakor v deželi, kjer se cedi med in mleko. Ta gospod Kristan pretepa vajence toliko časa, da ga morajo prositi na kolenih odpuščanja. G. Kristan, zavedajte se, da delavstvo ni živina in se tega tudi dobro zaveda in da še nismo tako daleč, da bi se naši sinovi vajenci, naš up bodočnosti, pobijali na tla kot pobijajo mesarji živino. Opozarjamo Vas pa g. Kristan, da ste malo bolj previden, drugače se zna pripetiti, da se Vam povrne milo za drago in to na isti način kot znate Vi, ker smo se že od Vas naučili. — Delavstvu pa polagamo aa srce, da je že zadnji čas, da se prebudi iz tega spanja in da se odpove brozgi, z katero vsaki dan zaliva svojo grlo in zastruplja sebi in svojim družinam življenje. Sodrugi, sodružice in sodelavci! Prebudimo se iz tega pogubo-aosnega spanja in da stopite na stražo, da branimo svoje pravice, katere nam «dvzema naš krvoses in da branimo ono, kar še imamo. Vsi v organizacijo.
Očividec.
Za železničarje.
Mariborskim železničarjem v premislek.
Kakor je v Mariboru obstojala nekoč trdna proletarska postojanka, tako je danes mariborski proletariat, posebno železničarski, razcepljen in razbit, razočaran in brezbrižen za vse, kar se dogaja okoli njega. Nekdanje zavedne armade, ki jo je združeval »Allgemeine Rechtsschutz- m Gewerkschaft»-Verein«, ni več, množica stoji ob strani, gleda, zabavlja, se vdaja vinu ter molče strada.
Res je, da se je po prevratu osnovala organizacija Splošne železničarske orga-aizacijo z odobravanjem vseh zavednih železničarjev, a žalibog v njej se je vguezdil in prevzel prvo besedo slavni aas Homik Joža s svojo elastično taktiko, tako da človek ni vedel, kam pes taco moli. Znal si je pridobiti zaupnike in špiceljne, s pomočjo katerih je obvladal cel delavski pokret. Ko je bila Splošna razpuščena, je bil zopet naš dični Joža tisti, ki se je spretno postavil na čelo novi — na zagrebškem zelniku zrasli — organizaciji, nebogljenemu Savezu Železni čara Jugoslavije. Številne intervencije in deputacije pri gospodi z bogato obloženimi mizami so ga spravile iz ravnotežja; Jožetu se je zahotelo de-tearja In prodal se je pred letom dni
srbskim kapitalistom za 7.2.000 Din, pustil železničarje in jih drugič izdal. Po njegovem uskoštvu med eksponente bur-žuasije so se začeli gibati v Savezu nekateri njegovih učencev in ti hočejo igrati njegovo klavrno vlogo in razbijal-no politiko naprej, kljub temu, da so že skoro brez članstva, ki jih razočarano zapušča. Pa saj delavstvo ne bi nič imelo proti temu, če bi Savez res zastopal njegove interese, a temu ni tako. Savezovi mogotci se na shodih res ši-rokoustijo, da je veselje, kadar pa treba nastopiti, jim pa zleze srce v Mače. So pač usmiljeni in uvidevni ljudje ter radi povsod popuste. Kaj pa se z »uvidevnostjo« in »praktičnostjo doseže, to danes vsak železničar čuti na lastni koži. Pa kaj bi našteval, saj ima proletariat celega sveta skušnje z našimi Amster-damovci.
Delavstvo, ki stoji danes v veliki večini izven organizacije, bo tam tudi ostalo tako dolgo, dokler si bodo »zavedni sodrugi« od Saveza lomili hrbte pred fraki naših izkoriščevalcev, dokler se ne odstrani iz odborov in zaupniških mest kompromitiranih ljudi. Kajti delavstvo zahteva, da se energično in brezobzirno zastopa njegove interese, da ono upravlja organizacijo in ne, da v vodstvu organizacije komandira od centrale določeni eksponent. Prosto voljo delavstvu, da samo odločuje v svojih zadevah in ne usiljevanje gotovih kompromitiranih eksponentov, to je prava pot, po kateri bo hodila naša Splošna železničarska organizacija, ki smo jo maja lanskega leta ustanovili, da se napravi enkrat konec nesramnemu eksperimentiranju z delavstvom.
Železničarji, delavci, spomnite se na delovanje teh »sodrugov« v letih Gospodovih po prevratu, pomislite na bedo, v kateri živite in kdo je deloma temu sokriv in vaša sodba bo lahka! Edina vaša neustrašena zastopnica je Splošna železničarska organizacija. Postani vsakdo njen član in ona vas bo vodila k zmagam!
Železničarji! Na delo za organizacijo, proč z brezbrižnostjo, samo zabavljanje vam nič ne koristi. Na delo, ker težki dnevi nas čakajo in le dobro organizirana in disciplinirana ter na žrtve pripravljena armada bo kos tej nalogi, kajti boriti se bo treba, junaško boriti, če hočemo, da bomo lahko živeli življenje — človeka.	špartak.
Stekel pes(?) v Zidanem mostu. Na notico pod tem naslovom v 8. številki »Strokovne Borbe« je poslal g. Tonejc, restavrator v Zidanem mostu, uredništvu pismo, v katerem v 4 točkah dokazuje, da v notici omenjenega železničarja ni vgriznil njegov dobro dresiran pes. Ker je bilo do zaključka lista nemogoče dobiti pojasnil iz Zidanega mosta, se bomo na stvar povrnili, ko dobimo od dopisnika potrebne informacije.
Brivski pomočniki v Ljubljeni pred stavko.
Že 10. teden se nahajajo brivski pomočniki v Ljubljani v mezdnem gibanju. Mojstri se upirajo vsakemu povišanju mezd, hočejo pa podaljšati delovni čas na 10 ur dnevno. Brivski pomočniki so pripravljeni, da sprejmejo vsiljen jim boj. Rok poteče 19. marca 1924. Brivski pomočniki naj ne prihajajo v Ljubljano v delo, dokler se boj ne završi. Vse sodruge delavce in člane strokovnih organizacij opozarjamo, da bodo za čas boja pomočniki na 6 krajih odprli provizorične delavnice, kjer bodo brili brezplačno. Vse organizacije pa bodo podpirale boj brivskih pomočnikov.
■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■
iSl Trbovlje.
Občni zbor zadruge »Rudarski Dom« se ne vrši dne 16. marca t. 1., kakor je bilo že sporočeno, pač pa se vrši ta dan člansko zborovanje vseh zadružnih članov. Občni zbor je iz tehničnih ozirov preložen na 6. aprila 1924 ob 3. uri pop. v prostorih »Rudarski Dom« z dnevnim redom: 1. Poročilo načelstva. 2. Poročilo nadzorstva. 3. Čitanje in odobrenje računskih zaključkov. 4. Čitanje revizorjevega poročila. 5. Spopolnitev načelstva. 6. Slučajnosti.	Načelstvo.
Proti barabstvu agentov.
8—9 št »Delavskih Novic« prinaša ponovno nesramno in lažnjivo trditev, da je uredništvo»Strokovne Borbe« ponaredilo podpise sodrugov: Viščeka, Hauptmana in Peteka na pismu »Iz Francije«, objavljenem v 1. št. »Strokovne Borbe«. Ponavljamo še enkrat, da je originalno pismo vsakomur na vpogled in da Fa-bjančičeve »Delavske Novice« barabar-sko lažejo, ko pišejo, da smo podpise falzificirali. Če se rudarjem ne zdi pod častjo braniti se s takim barabsldm listom, naj se prepričajo o identiteti podpisov, da bo dokazana tendencijozna laž »Delavskih Novic«.
»Delavske Novice« objavljajo tudi pisma s. Pajtlerja. Od s. Pajtlerja smo pooblaščeni izjaviti, da ni nikdar poslal »Del. Novicam« nobenega dopisa in da s Fabjančičem in Ccmp. ne more imeti nobenega opravka.
To nam je s. Pajtler pismeno sporočil s pismom od 16. februarja.
Agente okrog »Delavskih Novic«, vprašamo odkod dobivajo »dopise« in »pisma« iz Francije?
Rudarji pa naj razsodijo, kje so »politiki — goljufi in ponarejevalci...«
BMBBa09Bli2BSBR25BB!š338&
Brezposelnim I
Mnogi izmed nas so že po več mesecev brez službe in brez zaslužka. Zadnje čase pa postaja položaj še vse bolj kritičen. Podjetje za podjetjem ustavlja svoj obrat, delavcev in uradnikov je vedno več na cesti, ki so izročeni gladu in mrazu.
Kdo nam bo pomagal ?
Država, občina in vse javne institucije imajo dolžnost, da pomagajo nam, ki nismo po lastni krivdi zašli v to nesrečo. Vendar se dosedaj ni nič storilo za nas.
Treba je da sežemo po samopomoči!
Treba je, da se združimo in da tesno združeni zahtevamo svojih pravic. Treba je, da slišijo merodajni faktorji naš glas, ki mora biti tako glasan, da ga bodo slišali vsi tisti, ki imajo dolžnost brigati se tudi za nas.
Zato smo sklenili na sestanku dne 27. februarja 1924, da upostavimo Odbor za pomoč brezposelnim.
Ta odbor ima nalogo pozvati vse brezposelne, naj se nujno zglasijo pri njemu, da jih upiše, in da potem v njihovem imenu zahteva od kompetentnih faktorjev nujne in izdatne pomoči. Odbor bo napel vse svoje moči, da bodo javni faktorji dali na razpolago brezposelne podpore, da bo država in občina podvze-la javna dela, ki naj brezposelnost zmanjšajo, da se bodo organizirala zasilna dela, in da se bode organizirala javna zbirka za pomoč brezposelnim.
Vsi, ki ste brezposelni, ki zmrzujete in stradate, vstopite v naše vrste! Čim več nas bo, tem bolj se bo slišal naš glas in tem bolj se nas bo upoštevalo!
Ne glede na strankarstvo, vsi brez razlike pridite, da se skupno borimo za svoj obstoj.
Odbor za pomoč brezposelnim posluje začasno v Šelenburgovi ulici štev. 6, drugo nadstropje, levo, vsak dan od 9. do 12. ure dopoldne.
Pridite, zglasite se vsi, Id ste brezposelni in podpore potrebni!
Odbor za pomoč brezposelnim v Ljubljani.
Pomagajmo brezposelnim!
V Ljubljani in okolici je približno 2000 brezposelnih. To število pa še vsak dan narašča.
Ne po naši krivdi, temveč položaj je tak, da smo izgubili službe in sedaj smo izročeni na milost in nemilost mrazu in gladu.
Da se izognemo najhujšemu pomanjkanju, smo si izvolili »Odbor za pomoč brezposelnim«, ki bo deloval na to, da se s primernimi odredbami oblasti omili naše neznosno stanje. Država in občina naj investirata denar za javne zgradbe, da bodo dobili na ta način brezposelni delo in zaslužek. Do tedaj pa, dokler se to ne bo zgodilo, naj nam pa država, kakor občina in druge javne institucije pomagajo preko teh trdih časov.
Poleg teh faktorjev, pa apeliramo n* vse pridobitne sloje: trgovce, obrtnike^ gostilničarje, im varna rje, tovarnarje^ banke in druge ustanove, da se odzovejo našemu klicu in nam priskočijo na pomoč.
Odbor za pomoč brezposelnim
bo prihodnje dni razposlal na vse omenjene tvrdke poštne položnice, katere naj oni, ki nam hočejo pomagati, blagovolijo izpolniti in oddati na pošti. Pri tej priliki opozarjamo, naj direktno prinašalcem nihče ne izroča denarja, ker bi. bila na tak način kontrola onemogočena-Odbor za pomoč brezposelnim bo vodil to javno zbiranje vsak teden, tolike časa, da prebijejo brezposelni vsaj najhujšo krizo. Imena onih darovalcev, ki bodo največ darovali, bomo objavili v časopisju.
Kakor bo mogoče komu to tedensko
zbiranje neljubo, tako prosimo vse slav-.
no občinstvo, naj bo zagotovljeno, da bi tudi brezposelni mnogo rajši pošteno delali in zaslužili svoj kruh, kakor pa živeli od javne milosti.
Naš položaj je pa tak, da zaenkrat ne vidimo drugega izhoda, zato še enkrat prosimo:
Pomagajte brezposelnim!
Odbor za pomoč brezposelnim ^ v Ljubljani.
Mile Klopčič:
ALEJA ROK.
V spomin Karla Liebknecht a.
Ko sem se nocoj sprehajal
po aleji jagnedov,
so se mi zdeli kot roke množice.
Visoko se je končevala aleja,
visoko so se vile proseče roke — jaunedi
Vse roke pa so dvigale Njegovo truplo. Vedno višje in višje so ga dvigale.
Ne vsako stoletje,
vsak večer so bile roke — jagnedi - višje vsak večer so se Njegova usta smehljate.
Jaz pa sem se šetat skozi alejo rok
— Jagnedov
pod Njegovim truplom,
ki je ležalo na jagnedih v nedogled.
Ko pa sem prišel globoko v noči
do konca aleje,
sem dvignil roki,
da bi poslali dvoje jagnedov
in da bi videl njegov nasmeh.
Zadruga »Rudarski Dom« v Trbovljafc sklicuje svoj
REDKI OBČNI ZBOR
dne 15. marca 1924 ob 3. uri popokhe v prostorih »Rudarskega doma«
z dnevnim redom:
1.	Poročilo načelstva.
2.	Poročilo nadzorstva.
3.	Spopolnilev načelstva.
4.	Sprememba pravil.
5.	Razno.
^IIOliOMCSIIOIIOIIOIIOIIOItOr-
PLAMTEČI OKOVI, zbirka revolucionarnih pesmi mladega proletarskega pesnika Mile Klopčiča, se dobo, ker jih je cenzura, ki je že stegnila roke po tej zbirki in zabranila prodajo, vendar!« dovolila. Zbirk'a obsega 38 pesmi ter je izšla kot II. zvezek »Proletarske knjižnice«. Oprema knjige je lepa, tisk na finem belem papirju, naslovna stra* pa s simbolično sliko kako proletarec trga okove.
To knjigo bi moral kupiti vsak zaveden proletarec že zato, ker jo j« policija hotela zabraniti. Stane broširana 10 Din. lepo vezana 20 Din. Po pošti 1 Din kok poštnina več.
Sodrugi, naročajte torej Plamteče okove. Dobe se pri upravništvu »Strokovne Borbe« in »Glasa Svobode« te. vseh knjigarnah. Najbolje je, če ae denar vpošlje naprej.
Imamo še tudi na razpolago »Proletarske knjižnice« I. zvezek Pravljice Iztoka.
Lastnik: Zveza Neodvisnih Strokovnih orga ~ nizacij za Slovenijo.
Odgovorni urednik: Vergelj Anton.
Tisk tiskarne »Merkur« v Ljubljani-