GEOLOGIJA 35, 69-72 (1992), Ljubljana
UDK 56.02:551.781(497.12) = 863
Zanimiv polž Xenophora sp. iz Istre
Interesting gastropod Xenophora sp. from Istria
Rajko Pavlovec
Katedra za geologijo in paleontologijo Fakultete za naravoslovje in tehnologijo,
Aškerčeva 2, 61000 Ljubljana
Kratka vsebina
V Istri je bil najden polž iz rodu Xenophora, ki ima šive prekrite s hišicami
foraminifer Assilina spira spira.
Abstract
In Istria a snail of genus Xenophora was found with sutures covered with tests
of foraminifer Assilina spira spira.
Uvod
V Istri je znanih veliko bogatih nahajališč fosilov v eocenskem flišu, zlasti
v okolici Buzeta, Roca in drugod. Gospod Moreno Miklavčič iz Kopra je našel pri
Štrpedu severno od Buzeta odtis polža iz rodu Xenophora. Zanimivost tega primerka
je v tem, da ima po šivih nalepljene hišice asilin. M. Miklavčiču se tudi na tem mestu
najlepše zahvaljujem, da je prepustil fosilni primerek v obdelavo. Prav tako dolgujem
zahvalo gospe Ireni Likar z Osnovne šole D. Bordón v Semedeli pri Kopru, ki je
fosilnega polža podarila zbirki Katedre za geologijo in paleontologijo v Ljubljani,
kjer je sedaj shranjen.
Podoben polž Xenophora sp. je bil leta 1964 najden na Krku, po šivih pa ima poleg
asilin tudi numulite. Čeprav je za polže iz tega rodu značilno, da si po šivih nalepijo
tuje delce, včasih celo manjše školjčne lupine ali manjše foraminifere, ne poznamo
drugih primerkov, ki bi imeli šive prekrite z numulitinami.
Polž iz Istre
Odtis polža Xenophora sp. iz Štrpeda v Istri je v flišnem apnenčevem peščenjaku,
v katerem je veliko fosilov, med njimi Assilina spira spira (De Roissy), Nummulites
discorbinus (Schlotheim), Alveolina sp., Orbitolites sp., Triloculina sp., Quinquelocu-
lina sp. in druge miliolide. Mnoge foraminiferne hišice so poškodovane.
70
Raj ko Pavlovec
SI. 2. Odtis polža Xenophora sp. s hišicami foraminifer Assilina spira spira po
šivih. Srednjelutecijski fliš, Štrped v Istri. Naravna velikost
Fig. 1. Imprint of snail Xenophora sp. with tests of foraminifer Assilina spira spira
along sutures. Lower Lutetian flysch, Štrped in Istria. Natural size
Od polža Xenophora sp. je ohranjen samo odtis, na katerem so v spirali po šivih
razporejene hišice Assilina spira spira (si. 1). Premer zadnjega zavoja je približno
50 mm, hišica je imela tri zavoje. Asiline so bile prvotno nalepljene po šivih polževe
hišice, sedaj so ostale v sedimentu na odtisu hišice. Asilinske hišice se rahlo večajo od
notranjega zavoja proti zunanjemu. V notranjih zavojih so velike okrog 5,5 mm,
v srednjem delu hišice 7,5 do 8 mm, v zadnjem zavoju pa dosežejo največji premer 8,5
do 9 mm. Na celotni hišici je videti 24 asilin.
Po Assilina spira spira in Nummulites discorbinus sklepamo, da so flišne plasti
s polžem Xenophora sp. pri Štrpedu srednjelutecijske starosti.
Polž s Krka
Pred leti opisani podoben polž Xenophora sp. (P a v 1 o v e c, 1964, 6) iz klastitov na
otoku Krku je ohranjen kot notranje jedro, na katerem so nalepljene numulitinske
hišice. Premer zadnjega zavoja polževe hišice je 33 mm, ima tri zavoje, na katerih je
ohranjenih ali vidnih sledov od 22 numulitin. Foraminiferne hišice niso tako lepo
razporejene po velikosti kot pri polžu iz Štrpeda, anapak so precej pomešam večji in
Zanimiv polž Xenophora sp. iz Istre 71
manjši primerki. Numulitinske hišice tudi niso postavljene druga poleg druge, ampak
se nekatere delno prekrivajo. Največje imajo premer 8 do 9 mm.
Numuliti na polžu so iz skupine Nummulites burdigalensis, najverjetneje vrsta
Nummulites friulanus Schaub, asiline pa vrsta Assilina cuvillieri Schaub. Obe vrsti je
Schaub (1981, 66) že našel na Krku.
Assilina cuvillieri in Nummulites friulanus sta zgornjecuisijski vrsti. Klastiti
s polžem Xenophora sp. so torej iz najmlajšega dela spodnjega eocena, omenjeni vrsti
pa je našel Schaub (1981) prav tako v laporju blizu Dobrinja. Očividno na Krku
klastiti niso samo srednjelutecijske starosti (cf. Grimani et al., 1973).
Način življenja polža Xenophora sp.
Rod Xenophora je znan od konca mezozoika, morda celo nekoliko dlje, živi pa še
danes. Fosilnih je veliko vrst, medtem ko jih je danes malo (Wenz, 1938, 906).
Zanimivo je vprašanje, zakaj si ti polži lepijo tuje delce na hišo. Wen z pravi, da
imajo različne vrste velike ali majhne hišice, izrecno pa poudarja, da so njihove stene
debele, šivi pa so globoki. Tudi danes živeči predstavniki rodu Xenophora nimajo
tankih sten hišic. Morda si polži iz rodu Xenophora lepijo po šivih tuje delce prav
zaradi ojačanja poglobljenih delov hišic? Oba v Zunanjih Dinaridih najdena polža
(Istra in Krk) nimata ohranjenih hišic, po čemer bi sklepali, da sta imeli ti fosilni vrsti
neobstojni hišici, ki sta se raztopili, medtem ko so numulitinske hišice odstale dobro
ohranjene.
Naslednje vprašanje je življenjski prostor teh polžev. Wen z (1938, 35) pravi, da so
navezani na »laminarijsko cono«, ki sega do 28 m globoko in kjer živijo tudi rjave in
rdeče alge. Habe (1971, 57) omenja današnje vrste iz plitvejših delov morij nekako
do 200 m globoko. Tudi oba fosilna primerka iz Istre in otoka Krka kažeta na plitvo in
toplo vodo, kjer je živelo veliko numulitin (Pavlovec, 1964, 6). V flišno morje sta
bila prinesena iz karbonatne platforme, kakor je bil za bogata fosilna nahajališča
v istrskem flišu že narejen model (Pavlovec, 1988, 146-150). Glede na različna
okolja, v katerih so živele foraminifere, najdene v apnenčevem peščenjaku, sklepamo,
da je prihajala favna v flišno morje iz nekoliko različnih delov karbonatne platforme.
Polž iz rodu Xenophora nalepi na hišico majhne delce kamnin, dele ali celo cele
školjčne lupine, včasih majhne prodnike ali hišice foraminifer (Moore, 1964, 109;
Habe, 1971, 57). Habe loči tiste, ki si lepijo školjčne lupine kot »conchologist« in
tiste z zrni kamnin kot »geologist«. Naša primerka bi bila po tej terminologiji lahko
»nummulitinologist«.
Sklep
Polž iz štrpeda v Istri pripada rodu Xenophora. Zaradi polepljenosti z numulitin-
skimi hišicami sodi med redke in zanimive fosile iz fliša Zunanjih Dinaridov. Živel je
v prostoru, kjer je bilo veliko foraminifer podvrste Assilina spira spira, s katerimi je
polepljen. Takšni prostori s številnimi asilinami so bili v srednjem eocenu ponekod na
karbonatni platformi na prostoru današnje Istre in Kvarnerskih otokov.
Podoben polž iz rodu Xenophora je bil najden pred leti na otoku Krku. Numuli-
tine na njem so iz vrst Assilina cuvillieri in Nummulites friulanus.
72 Rajko Pavlovec
Asiline na polžu iz Štrpeda so razporejene v spirali druga poleg druge, medtem ko
so na polžu iz Krka manj urejene. Oba primerka pripadata različnima stratigraf-
skima horizontoma, istrski srednjemu luteciju, oni s Krka pa zgornjemu cuisiju.
Interesting gastropod Xenophora sp. from Istria
Summary
In the flysch calcareous sandstone at Štrped in central Istria the snail Xenophora
sp. v^as found. Unusual for the fossil are assilinas stuck on its sutures. Preserved was
only the imprint of the gastropod shell; on it are fastened 24 tests of Assilina spira
spira. Tests increase in size from the first towards the last whorls; the diameter of the
smallest test is around 5.5 mm, and of the largest 8.5 to 9 mm.
A similar snail was found on the island of Krk (Pavlovec, 1964). On it, however,
are stuck tests of assilinas and nummulites of the Upper Cuisian species Assilina
cuvillieri and Nummulites friulanus. The foraminifer tests are fixed on the stone core
along sutures less regularly than in the case of the snail from Istria, and they partly
cover one another.
The gastropod from Štrped most probably lived in an environment with plently of
assilinas. Such environments existed on the carbonate platform in the region of
actual Istria and Kvarner islands. The snail was transported from the carbonate
platform into the flysch sea. The Middle Lutetian age is indicated by Assilina spira
spira and Nummulites discorbinus. Along with them appear in the flysch sandstone
Alveolina sp., Orbitolites sp., Triloculina sp., Quinqueloculina sp. and other milioli-
des. With respect to different environments in which the listed foraminifers lived it
can be concluded that fauna arrived into the flysch sea from various parts of the
carbonate platform.
The shells of the snails Xenophora sp. from Istria and Krk are not preserved,
remained only the imprint and the rock core. It is reasonable to assume that their
shell, which was destroyed, was thin. An interesting question is, however, why on the
sutures of the recent snails of this genus which have strong shells small rock
particles, and parts, or even entire skeletons of various organisms are pasted. Perhaps
to protect with foreign particles the less resistant sutures?
Literatura
Grimani, L, Šušnjar, M., Bukovac, J., Milan, A., Nikler, L., Crnolatac, L.,
Šikić, D. & Blašković, L 1973, Tumač za list Crikvenica L 33-102. Osnovna geol. karta
1:100 000, 1-47, Beograd.
Habe, T. 1971, Shells of the Western Pacific in Color, 2. Hoikusha Pubi., 233 p., pi. 1-66,
Osaka.
Moore, C .R. 1964, Treatise on Invertebrate Paleontology, 1, Mollusca, 1. Geol. Soc. Amer.,
351 p., Lawrence, Kansas.
Pavlovec, R. 1964, Interesting Fossils from the Island of Krk (Croatia). Bull, scient.,
9/1-2, 5-6, Zagreb.
Pavlovec, R. 1988, Savremeni pogledi na istraživanja numulitina. Radovi, 85, Odjel. teh.
nauka, 12, 141-170, Sarajevo.
Schaub, Н. 1981, Nummulites et Assilines de la Téthys paléogène. Taxinomie, Phyloge-
nese et biostratigraphie. Schweiz. Pal. Abh., 104-106, 236 p., pl. 1-115, tab. 1-18, Bale.
Wenz, W. 1938, Gastropoda, 1. Handbuch der Paläozoologie, 6, 1200 p., Berlin.