103. številka. Trst, v sredo dne 13. aprila 1904. Tečaj XXIX •V Izhaja vsak dan ladt ob nedeljah in praznikih) ob 5.~*uri, ob ponedeljkih ob 9. uri zjutraj. '•*aaezae številka se prodajajo po 3 novi. (6 stotin k) » mnogih tobakarnah ▼ Trstu in okolici, Ljubljani, Gorici, dtlji, Kranju, Mariboru, Celovcu, Idriji, St. Petru, Sežani, Nabrežini, Novemmeatu itd. C glase In naro£be sprejema uprava lista .Edinost", • loa Molin piccoio štv. 7. — Uradne ure »d 2 pop. do 8 zvečer. C* ne oglasom 16 »totink na vrsto petit; poslanice, osmrtnice, javne, zahvale in domaći oglasi po pogodbi. sssaa^ccccc^ TELEFON 8tv. 870. Edinost Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. V edinosti je moč J NaroSnlna znaša za vse leto 24 kron, pol leta 12 iccon, 3 mesece 6 kioa Na naročbe brez doposlane naročnine se apiava ne OE'ra Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefranksvai« pisma se ne sprejemajo In rokopisi se ne vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo liata UREDNIŠTVO: Ulica Torre Manoa štv. 12. Izdajatelj in" odgovorni urednik FRAN GODNIK. — Lastni* konsorcij lista „Edinost". — Natisnila tiskarna konsorci** lista „Edinost" v Trstu, ulica Torre bianca štv. la Poštno-hranilnični račun št. S41.6V2. Vojna v vztočni Aziji. (Brzojavne vesti.) Ruski uskrani (velikonočni) prazniki ▼ Port Arturju. PETROGRAD 12. Dopisnik ruske brzojavne agenture je poročal včeraj iz Port Arturja : Ker je bil brzoiav veled deževja poškodovan, je bil brzojavni promet nekoliko "•asa pretrgan. V noči od 10. t. m. je dospel semkaj veliki knez Bona Vladimirovid. V uskrsai noči pričakovati je bilo v obče, da bodo Japonci napadli trdnjavo, za to so bile izdane energične odredbe. Podadmiral Makarov, ki je vse priprave osebno vodil, je prebil uskrsno noč na Btražilni ladiji. Služba božja se je vršila v cerkvi ob zagrnjenih oknih. Na i uskrsni ponedeljek je bilo popolnoma vse mirno ter lepo vreme. Ćete so obhajale uskrsni praznik na svojih pozicijah. Snežni vihar v Sibiriji. BLAGO V EŠĆE NSK 12. Poročilo »ruske brzojavne agenture« : Snežni vihar je poškodoval v uskrani noči brzojavno črto Blago-veščensk-Habarov. Crta bo v kratkem času popravljena. Mobilizacija. PETROPAVLOVSK 12. (Ruska brzojavna agentura). Sfclicanje deželne brambe I. razreda sibirskega vojaškega okraja je bilo na ukaz carjev de 14. junija odloženo, v svrho da se tako prebivalstvu olajša obdelovanje polja. Deževje v Mandžuriji. LONDON 12. »Times« poročajo iz Niučvanga cd 8. t. m. : V vsej južni Mandžuriji so veled silnega deževja preplavljene železnice. Pota so nepristopna, vojaški brzojavi so pretrgani, promet v celi pokrejini ustavljen. Japonski dementi. TOKIO 12. Obtožba prinajajoča iz ruskega vira, da so japonske čete zlorabile pri i Cengsu privilegij rudeeega križa, češ, da eo se zatekli v hišo prirejeno za bolnišnico, ee zanika ter se izjavlja, da je ta vest izmišljena v svrho, da se -laponce pred svetom osmeši. Uradno poizvedovanje glede te vesti je dognalo, da so .Japonci napravili za seboj postajo za obvezavanje ranjencev ter so jo rabili eamo za ta namen. Spopadi mej Rusi in Japonci. SEUL 12. (Reuterjev biro). Japonske oblastnije poročajo, da so bili mali spopadi mej Čunsu in Vidšu. Glavna japonska sila se nahaja v bližini Vindšu. Ruske vojne ladije na Francoskem. CHERBURG 12. Ruski fcrižar »Dimitri Donskoj« in uničevalec torpedovk »Odrv Bedov« Bta se tukaj vsidrala ter bodeta nadaljevala vožnjo v Kronetadt, kakor hitro vkrcata živila in premog. Ogrska zbornica. (Brzojavno poročilo.) BUDIMPEŠTA 12. V začetku današnje seje poslanske zbornice se je dogodil slučaj nanašajoč se na vojno ladijo »Nadvojvoda Friderik«, katero spuste tekom tega meseca v morje. Ko je bil prečitan poziv mornarič-nega poveljništva, ki vabi poslance na sveča no3t, je zahtevala opozicija, naj ee vabilo prečita doslovno, češ, da hoče vedeti, je-li isto sestavljeno v madjarskem jeziku. Posla-ncc Gabanyi je zaklical : Mi ne gremo v Trst, ker tam svirajo »Big ohrani, Bog ob vari«. Po kratki debat-, v kateri je opozicija ugovarjala tudi proti nemškemu imenu ladije, je bilo vabilo vzeto na znanje. Predsednik je na to predlagal, naj se na jutrajšnjem dnevnem redu razpravlja o nekaterih manjših predlogah ter je prijavil več odgovorov na interpelacije. Poslanec Polonvi je predlagal rešitev proračuna za 1 1904, najprvo pa ureditev posestnih razmer na Sedccograškem in izvrši tev volilne reforme. Ministerski predsednik je priznal veliko važnost komasacij (zlaganje zemljišč) na Sedmograškem zlasti pa volilne reforme. Začetna dela te poslednje se že pri pravljajo. Vlada utegne že v nekoliko dneh predložiti proračun ; ker ga mora pa prej pretresti fin. odsek, pride pred zbornico v razpravo še le v nekoliko tednih. Medtem reši lahko zbornica nekatere stvari, ki eo v zvezi s proračunom in ki že dolgo eaea zanimajo deželo in širše družabne sloje. Na to je bil sprejet predlog predsednikov in seja zaključena. Brzojavne vesti* Noto zasedanje državnega zbora. DUNAJ 12. — »NViener Zaitung« je priobčila sledeče lastnoročno pismo cesarjevo : Ljubi dr. Koerber ! Jaz sem določil sklicati državni zb:r na novo zasedanje za 19. t. m. Pooblaščam Vas torej, da ukrenete potrebno. Dunaj, dne 11. aprila 1904. Fran Josip 1. r. Koerber 1. r. DUNAJ 12. Na dnevnem redu prve seje državnega zbora, ki bo v torek ly. t. m. ob 11. uri preipoludne, nahaja se načrt fi nančnega zakona in državni proračun za leto 1904. O tej priliki bo prvo čitanje cesarske naredbe od dne 29. juaija 1903 glede na-daljnega pobiranja davkov in državnih naklad ter glede državnih Btruškov zx čas od 1. ju lija 1903 do 31. decembra 1903 in cesarske naredbe od 29. decembra 1903. glede nadalj-nega pobiranja davkov in državnih naklad ia glede državnih izdatkom za čas od 1. jan 1904. do 30. junija 1904. Novi italijanski odposlanec Imperiali. BELIGRAD 12. Novi italijanski odposlanec markiz Imperiali je dospel včeraj semkaj. Včeraj je bil na čast odhajajočemu odposlancu Maglianiju dvorni obed, katerega sta se udeležila ministerski predsednik in minister za zunanje stvari.* Princ Henrik. LONDON 12. Pruski princ Henrik je dospel semkaj. Atentat na španskega ministerskega predsednika. MADRID 12. »Agenzia Fabrac poroča iz Barcelone : Ko je ministerski predsednik Maura šel iz palače generalnega sveta, ga je nekdo ranil z nožem. Podrobnosti manjkajo. BARCELONA 12. Sodi se, da ne bo poškodba ministra predsednika imela resnih posledic. MADRID 12. Kakor poroča »Agenzia Fabra« nadalje iz Barcelone, se preklicuje vest, da je bil ministerski predsednik ranjen z nožem. Ko je prišel ministerski predsednik Maura iz palače generalnega sveta, se je zaletel lepo oblečen mož proti ministrovemu vozu ter hotel udariti s pestjo ministerskega pred sednika. Mladega moža so zaprli. * BARCELONA 12. (Agenzia Fabra.) Vest, da je bil ministerski predsednik ranjen z nožem, ni resnična. Gre se za sledeči slučaj : Ministerski predsednik je prišel iz palače generalaega sveta, potem ko se fje prej peljal s kraljem obiskat ubožnico. Ravno v trenotku, ko se je začel voz ministerskega predsednika pomikat', je priskočil črno oblečen gladko obrit mlad mež k kočiji ter je s pestjo nameril ministerskemu predsedniku. Vsled tega je nastala zmešnjava. Ljudje, ki so bili v bližini so začeli na vse strani bežati. Raznesla se je vest, da je bil minister ranjen z nožem. Policijski agentje so se vrgli na mladega moža ter ga aretovali. Ministerski predsednik se je odpeljal. Demisija polkovnika Marckanda. PARIZ 12. »Agence Havas« potrjuje resničnost poročila, da je polkovnik Marchand podal pismeno vojnemu ministru svojo ostavko. Vlada hoče baje sprejeti to demisijo, ki je bila že večkrat podana, potem pa na prošnjo prijateljev zopet preklicana. Vprašanje bo čim prej rešeno v ministerskem avetu. Pismo Marchan lovo ne navaja nobenega vzroka za demisijo. Ruski odposlanec Gubastov. RIM 12. Ministerski rezident Gubastov, ki je imenovan odposlancem v Belemgradu, bo izročil papežu 14. t. m. avoje odzvalno pismo ter odpotuje 16. t. m. v Beligrad. Papež je podelil Gubastovu red sv. Gregorja. Vest, da je imenovan ruski diplomatični agent v Sredcu za ministerskega rezidenta pri Vatikanu, je neosnovana. Gubastov naslednik ni določen. Italijanski kongres socijalistov. BOLONJA 12. Po tridnevni burni debati je glasjval danes kongres socijalistov o uloženih dnevnih redih. Za revizijonistični dnevni red B ssolatijev je glasovalo 315 od- PODLISTEK. „i Teodora. Povest. Hrvatski spisal Erpenij Knmieie, prevel J. S. Drugi del. IV. — Nimate miru ? se je začudil Fran- cetic. Francika se je pripognila sedaj pred starčev obraz, se ozrla v kuhinjo, od koder jej je Jovanino mahnil z roko, naj molči, pa je zaprosila tiho : — Recite mu, naj se umiri! — Komu ? se je začudil Francet'6. — Jovaninu. On se hoče maščevati nad mojim gospodarjem. — Francika, ne bojte se ! je zamahnil z roko Franceti« in »e zasmejal glasno. Jovanina je to razjezilo, pa se je začel Ludovati kolikor je le mogel, ee pripognil pred luknjo ognjišča ter se je z vao silo znašal nad ogljem, tako da so okolo lonca žarke iskre švigale in pokale. Francika je pohitela na p<.što in potem domov... Kapitan Dak c je vstal okolo 03me ure. Izpivši črno kavo je šel na vrt, kjer se je dolgo sprehajal in kad,l. B I je truden, sprehajal se je pripognene glave. N;kdar še mu ni napočilo tako neprijazno jutro kakor tega dne. En udarec za drugim mu je lcmil srce, oblival ga je žolč, in zastrupljal ga je grenak strup. Njegova duševna moč je podlegla tem težkim udarcem : občutil je, da je telesno obnemogel. Ko je jadral po velikem morju, oze nivši se v drugo, vsikdar se je užalostil, ko se je domislil svoje žene, svoje zakonske nesreče. Nekoliko časa po poroki je spoznal, da §e je prenaglil, oženivši se z Malvino ; no, tega vendar ni mislil, da doživi toliko sramote. Že na ladiji je bil začel piti, da si ogreje srce, da pozabi na svojo žalost. Privadil se je prekomernemu pitju, ali tudi v teTii ni nkdar našel tolažbe, pozabljenja. poslancev, ki so zastopali 12.355 glasov ; za revolucionarni dnevni red Labriolov so gla-savali 204 odposlanci z 7410 glasovi. 28& vdeležencev kongresa z 12.500 glasov se je glasovanja vzdržalo. Ker ni dobil noben dnevni red absolutne večine, je glasoval kongres o dnevnem redu Ferrijevem, ki je bil sestavljen v posredovalnem smislu in ki je bil sprejet od 424 odposlancev s 16.304 glasovi. Nemški držami zbor. BEROLIN 12. Na razpravi o proračunu za državnega kanceiarja je govoril posl. Sattler (narodni liberalec) o zunanji politiki. Državni kancelar grof Biilo\v je odgovoril glede na angležko-francosko kolonijalno pogodbo, da ni misliti, da je pogodba obrnjena proti katerikoli državi. Zdi se, da so se pre-pome točke mej Anglijo in Francosko rešile mirnim potom. Zahvala kneza Ferdinanda. CARIGRAD 12. Knez Ferdinand Ba je zahvalil bolgarskemu diplomatičnemu agentu Načeviču v laskavi brzojavki na patrijotičnem delu, ki ga je zvršil glede na sklenjeno pogodbo mej Bolgarsko in Turčijo. Povodom sklenjena pogodbe so se vršile včeraj zahvalne službe božje. Dividenda. DUNAJ 12. Upravni svet društva državnih železnic je sklenil predložiti glavnemu zboru, da se razdeli 27 frankov dividende ua akcijo ter da se prenese 2,481.243 K v novi račun. Italijani, socijalisti in šolsko vprašanje. v. »Lavoratore« je potisnil »Piccola« v zagato, da se ne more obrniti na nobeno stran. Proti ideji nacijonalne avtonomije ne more naravnost nastopiti, ker se Italijani sami in svojim postulatom v prilog navadno sklicujejo na pravo, ki izhaja vsakemu narodu iz nacijonalne avtonomije, iz načela samodoločbe narodov. Ko bi hotelo glasilo gospodovalne italijanske stranke hkratu zatajiti to načelo, izpodkopavalo bi fundament, na kateri se opirajo narodne aspiracije Italijanov v naši državi. Za drugo alternativo, za brezpogojno pripoznanje principa narodne avtonomije — brezpogojno v tem smislu, da bi ta princip veljal tako za Slovane kakor za Italijane v primorskih pokrajinah — se pa noče odločiti, ker bi se potem moral odpovedati svojim hegemooistiškim aspiracijam, svojim zahtevam po nadvladju nad primorskimi Slovani. Tu imamo eklatanten izgled, kako je glavna poteza na vsej politiki uaših Italijanov — neiskrenost. Oni prisezajo na zastavo nacijonalne avtonomije, v kolikor morejo na ta princip oslanjati svoje aspiracije ; čim pa naj bi princip narodne avtonomije veljal tudi Žalost ga je prevladovala vsikdar, ko se je spominjal svoje prve žene, dobre matere svoji a otrokoma. Spominjal se je srečnih dni mladosti, kako je ljubil svojo prvo ženo, spominjal se je onega časa, ko se je rodila Lucija. Nadejal se je, želel je, da bi mu bil prvo dete sinko; nu, malo dekletca je bilo vendar vsa njegova radost. Kako sta jo gledala on in njena mat;, kako sta jo poljubovala ! Kolikokrati je vstajal po noči, da je jemal dete na roke in je umiril! A kako se je mati tresla za dete, ako je le zakašljalo ! Spom'njal se je onih noči, ko ga je prebudila žena in mu govorila : »Dragi Ivane, zdi se mi, da dete peče! Djtakni se mu čela!« In on je polagal roko na ono malo čelo ter miril skrbno mater. Kje si ti časi ? Kdaj je bilo to? Ko se je rodila Teodora, bil je doma. j Žena se mu je nasmihala in mu govorila, kako ve, da on želi sina. Ali zopet je pr.šlo dekle! Je-li bila to nesreča za-nju? Ne! Deklici, sestrici, se bosta igrali skupaj, dobri in ljubeznjivi, materina radost, ubogljiveji: nego so dečki. Tako sta se tolažila. — Da-ki<5 se je sprehajal po vrtu, pa so g"a tudi sedaj, kakor večkrat na ladiji, obletavale take misli. Spominjal se je onih milih časov, ko sta Lucija in Teodora bili še mali, ki je stareja že lepo hodila, a druga se zibala za njo na negotovih otroških nožicah, kojima je pomagal oblačiti se in slačiti, nerodno, ker ni vedel, kako se to in ono kje veže in spaja, tako, da se mu je žena smejala. Kako dobra in mila mu je bila, a umrla je še mlada. Bil je na vrhu vrta, ko se je spominjal mrtvaškega odra svoje prve žene. Sveče so gorele okolo njene glave ; njen obraz je bil bel, nekoliko pormenel; njene roke, ona lepe in delavne roke bile so kakor iz voska, sklenjene na prsih, kjer mu je mnogokrat počivala glava, ko je bil prišel z daljnega pota. Kako miren in bled je bil njen obraz, njeno čelo, obrobljeno od črnih las ! Ne, on ne pozabi nikdar, kako se je bil naslonil na njen oder, kako je jokal, kako jej je p >ljub-Ijal ledeno čelo! (Pride še.) za primorske -Sio.ane, p etavljajo mu nasproti Bvoje nam s ;eno p*avo do nadvladja ! Oni so hkratu za princip s: m določbe narodov, če gre z\ Ita!,ne ; in s) proti temu principu, če gr- za SI >vane ! Ali »Piccoloc si zaa pomagati. Ni je zadrege, iz katere se ne bi izkopal. Seveda le pred svojim občinstvom ! Slepa vera tega občinstva, ki se nikdar ni učilo misliti, mu je zsg tovljena tudi Če p:še najdrzneje, naj-absur neje trditve, najvratolomneje logične — nesmi-e. Da nima tacega občinrtva, bi bc pač ne upi i lotiti »izkazovanja«, da duh brn=ke ra programa nacijonaiue avtonomije govori pr.o«tula'.ov na šolskem polju krili princip na^ijonalne a v -t o s u m i j f. Čitatelj ali ae prijemljes za glav , ker si gotovo ne moreš predstavljati, kako rt« e laško glasilo lotilo d-.kaza z* tako vrato mnj trditev! Program narodne avto-Djtu ;e gre za t: m — pravi »Piccolo« — da prenehajo veiai narodni prepiri ;n dn pride do p isirjenja duhov. Iz teg* razloga je tudi socijal a demokracija vs^rejela nncijonslno avto :< m jo v svoj program. Tržiškt Sovenci r z ur ajo Italijane se svojimi narodnimi in ku ture n mi zahtevam;. V »led tega na v sta ajo boji in prepiri ; torej ravno to, kar se ho*e preprečiti z na-eijoa-. no avtenom jo ! ! Ergo — takov je k ju'« k »Picctlove« — j>«rfi«iije : kdor podpira :u>s:u z te tržašic;h Slovencev na šolskem polju, ta je sTvražnik miru, torej tistemu plemen oc mu ciiju, do katerega naj nas dovede narodna avtonomija. Ali z dragimi besedami v imenu cilja nac j -nalne avtonomije zahteva »Piccolo«, naj za tržaške Slovence ne velja — ntcijoaalna avtonomija. Vidite, tako je »Piccolo« dospel do svojega »dokaza«, da ravno iz razlogov, radi katerih n*j bi se uveljavila narodna avtonomija, treba tržaške S.ovtnce zadušiti ! Kadi miru ! Ali mirt ki ga zahteva »Piccolo«, ne bi bil tisti mir, do katerega naj nas dovede narodna avtonomija, tisti mir, ki osrečava vse in ki pomenja življenje in svobodo za vse ! Kar insinuira »P,cco!o«, to bi bila profanacija vzvišenega principa narodne avtonomije in nje namena, ki ni ta, da jedni nacijonalno ekscedirajo, drugi pa naj naojonalno umirajo ! Amptk duh, bitstvo, vsebina pojma nacijonalne avtonomij« je : sami nacijonalno živet n j uščati tudi drug m, da žite naci-jonalao ! ! H čete li praktičnega izgleda?! Italijan sko glasilo je podobno hudemu pravdarju, ki vedro kriči , da mora biti justica taka, da uživa zaupen e ljudstva. On sam pa, seveda, bi imel zaupanje le v take Eodnike, ki bi vedno sodili le Djemu v prileg. Mari pa je re* kršena justica s tem, če je ta pravdar izgubil — krivično pravdo in če radi tega on sam nima več zaupanja do justice ? Tuli narodna avtonomija ne bo prav čisto nič kršena, če na nje podstavi italijansko-gosp dovalna stranka izgubi svojo krivično pravdo! Rusko-japonska vojna. Trst, 12. aprila 1904. Z bojišča še vedno ni nikakih vest*. Pač pa nam je danes zabeležiti neki drugi dogodek na polju velike mednarodne politike, ki je nemale važnosti za bodoči razvoj vojne na skrajnem Vztoku. Sporazumljenje med Anglijo in Frane jo je doseženo. Dogovor je sicer provizorične naravi, ali zadobi defiiitivno veljavo po kontraktih, ki bodo sled li : 1) glede Maroka in Egipta; 2) glede Madagaskarja, Hebridov in Siama ; 3) Nove Fundlandije in zapadne Afrike. Prevažna točka doseženega sporazumljenja je ta, da Anglija pristopi h konvenciji od leta 1888, ki ptoglaša nevtraliteto sueškega kanala ter garantira svobodno vožnjo po kanalu. Ta koncesija je v sedanjem hipu velike važnosti za Rus jo, ker se je Rusija udeležila konference od leta 1888, Japonska pa ne. Posledica temu je, da je Rusiji zagotovljena svobodna vožnja po eueškem kanalu, dočim Japonska nima pravice do take vožnje. S tem je Rusiji jako skrajšana pot od Baltiškega morja na skrajni Vztok, ker ruskim vojnim ladijam ne bo treba delati dolge poti okolo vse Afrike, da pride v Indijski ocean in od tu v južac-kitsjsko oziroma japonsko morje. Za vee one, ki žele Japonski zmage, ker menijo, da nima Rusija veljavnega razloga, da se protivi aspiracijam Japonske na Korejo, je zelo. poučna eodoa francezkega učenjaka in učitelja polit 'škili ved na Coll&ga de France v Parizu, Jaccjiiesi Fiacia, o posledicah, ako bi Japons-ta zavladala v Koreji. To ne bi bila — tako je predaval rečeni učenjak — le jednostavna kolonija, ampak sprednja postojanka, s katsre bi Japonska širila svoj upliv proti Pekingu in nad ves kitajski svet. Lahko bi se pos-ečilo Japonski, da si podjarmi vs » rumeao raso in pahne kit ijsko dinastijo s prestola. Grozna masa, ki je še vedno barbarska, bi dobila evropsko oborož^nje in oiganizaeijo, bi postala s^e-tovra sila, ki bi vpiiva'a na splošno politiko. Ta »rumeaa nevarnost« ne bi bila potem več le gospodarska, ampak bila bi to tuli politična in vojaška nevarnost, kakor za časov Atile, Tamerlana Džingiskana. Pr šel je trenotek : ali bo Japonska pogažena, ali pa bo nadaljevala svojo triumfalno pot. Rusija, ki se trudi, da zaustavi Japonsko, je pred-straža bele rase in predboriteljlca za padne civilizacije. Ako se Rusija nahaja v Mandžuriji, v Dalnjem in v Port Arturu, ss ni zgodilo to le radi tega, ker je tam zadnji kos, izhodna točka gospodarske poti Rusije, ampak tudi z*to, ker ie poluotak L a Tung opazovalna točka med Korejo in Pekingom. Rusija te trudi, da odreže Japonce od »rumenega svet..« na kopnem in ga odtegne japonskemu vplivu. Seveda go govore nevoščljive?, da bi bila Rusija grozna, ako bi vrgla ob tla Japonce. Skoda, da ne sodelujejo, kakor Evropejci, z Rusijo. Potem bi imeli la dobičeK, da bi lahko stavili meje ruski ekspanziji. Tako pa le dražijo Rusijo in jo eilijo, da za vse slučaje kohkor le možno na daleč poteza kroge svojih garan-c j za bodočnost. Jacques Fiach je za pred dvema letoma predvidjal fedanjo vojno. Po enem in istem tiru — je menil — voziti dve lokomotivi, ena proti drugi s polno paro. Spopad je bil neizogiben. Renč Henrv, znani izborni pariški so-trudnik praške »Politike«, obeča, da sporoči v kratkem, kako usodo prorokuje JacTimes« javlja iz Petro-grada, da so tamkajšnji krogi mnenja, da bo trajala vojna mej Rusi in Japonci najmanje dve leti. Vojaške operacije in gibanje čet se za morejo vršiti samo tri mesece v letu, k*r podnebje in vreme delata v ondotnih pokrajinah velika zapreke. Od junija do avgusta vtegnejo trajati silni boji, a potem bosta morali obe vojaki mirovati ter nadopolniti izgube svoje vojske in vojaškega materijala. kar naravnost izreka bessda graje na adreso ministra Tittonija, ker je šel v Opatijo, in mu očitajo da je s tem škodoval na p >menu pred-itoječega obiska predsednika francozke republike v Rimu in italijanako-franeozkega pobratimstva. Odločni lit t vidijo slej ko prej v avstro-ogerBki monarh ji dednega sovražnika Italije. Drugi listi, ki morajo biti bolj rezervirani, pa molče, »kakor da je v O, atiji dogodio nekaj groznega, prokletega«. Ali za onega, ki pozna razpoloženje in čut-stvovanje v Italiji, ni težko uganiti, kaj pomenja ta molk. Ta molk izraža soglašanje z gonjo proti av3tro-ogrski monarhiji. Nočemo izrekati s U m nikake zatožbe, nikakega očitanja. Marveč smo hoteli le konstatirati, da je smešno, neslano, ako se hoče dopovedat, da je bil sestanek v Opatiji vidno znamenje fenomenalne spremembe v razpoloženju italijanskega naroda. Kar čuti ra narod nasproti naši monarhiji, je tradicija, je v krvi, je dozorelo iz nespremenljivih zgodovinskih dejstev in dogodkov. Dopisnik v »Neue Freie PreBse« brani z vbo vnemo ministra Tittonija in se raduje na sestanku v Opatiji. Vendar ne more drugače, nego da pripominja: »Italijanska vlala ve, da je prav storila, ali povedati bi morala to glasno; videz zadrege, s katerim se obdaja, ni prav odkrit srčen ; podoben je nekako nežnemu pordečenju lepa vdove, ko sledi svojemu drugemu možu v spalno sobo!« Ni težko umeti te rimske nemščine. Vladni bati poznajo javno mnenje Italije, ki vidi v Avstro-OgrBki svojega dednega sovražnika in mu ne nasprotujejo. Stvar j e taka kakor smo ž d rčkli : mieel na trgovinsko pogodbo, misel na ekonomične pridobitve je v prvi vrsti privela ministra Tittonija v Opatijo nikakor pa ne prijateljstvo Italije, o katerem ee govori, da je naenkrat vskrsniio iz globin najgloblje antipatije. Ne, dandanes se ne goda več čudež'. Najmanje pa v duševnem življenju in čutstvovanju narodov. To eno je gotovo : italijanski narod bi se morda sprijateljil s slovanskim svetom, nikdar pa z našo oficijelno monarhijo. Avstrijska monarhija bi morala računati s tem momentom v mejsebojnem razmerju obeh drživ, če noče doživeti britkih razočaranj. Stro3?maver odločen nasprotnik snovanju take stranke. Sedaj pa prinaša reš*i »Novi liste poročilo iz zanesljivega vira, da so tudi Dekateri dalmatinski šxtfje, ki slovć za narodnjake, proti snovanju »klerikalne stranke«, s ka-koršno bi hotela Hrvatsko osrečiti tuja politika s posredovanjem neknterih zavedenih domačinov. Odstop francozkega ministerstva za vnanje stvari ? V parižk h pol t čnili krog.h ee sodi, da vtegne priti v kratkem času do sprememb v francoskem ministerUvu. Minister zunanjih stvari Delcas$e se b»je že d>je časa bavi z mislijo o svojem odetopu, a v tem bi ga vttgnil vtrditi spopad ki ga je imel z ministrskim predsednikom Comhe?om g'ede pc-tovarja predsednika Loubcti v Italijo. Del-oa«"se je priporočil misel, da bi se predsednik sestal tudi s papežem, a Combes je bil v m nisterskem svetu odl' čno proti temu se-siaaku ter je protestiral tudi proti temu, da bi se Delcas^ sestal s papeževim državnim tajnikom Merry del Vaiom. Radi tega nasprotstva da ce more D-l-casse sa nadalje ostati na svojem mestu ter odstopi ; t teoi slučaju bi mu daii kako odlično poslaniško rae^to. Demonstracije na Španskem. Iz Madrida poročajo 11. t. m., da so svoboiomisleci provzročili povodom neke procesije izgrade. Prišlo je do protidemonstraeij z vskliki ca vojsko. Slišati je b.lo tudi več strelov, ki so provzročili mej množico paniko. Izgredniki so obmetavali hišo mestnega župana s kamenjem. Orožništvo in redarstvo sta se posluževala orožja tel ranila več oseb. Tudi je bilo več o3«b aretovanih. po sesftMktt v Opatiji. Še niso prav zgoreli kresovi, ki so jih razne novine prižigale v ča-t in slavo sestanka v Opatiji, komaj se je nekoliko porazgubil dim, ki se je valil iz neštevilnih kadilnic, že vidimo, da smo v Italiji tam, kjer smo bili poprej, vidimo, da od vsega tega ognja je o3tal le kup pepela, pod katerim tli dalje neprijatelj etvo do nafe mornahije. V hipu še. ko je minifter Tittoni stiskal v Opatiji prijateljsko roko grof* Golucho\v ikega, je bil odposlan iz Rima dunajski »Neue Freie Presse«, članek, iz katerega izhaja — če ga Čitamo le z aekoliko mero kriterija — da je minister Tittoni prišel v Opatijo le v imenu oficijelne, računajoč® in neiskrene Italije, da ga pa nikakor niso spremljali tjakaj blagoslovi italijanske javnosti. C«la vrsta vplivnih listov Gibanje med slovanskimi dijaki. Srbski dijaki na visokih šolah v Avstriji so izdali proglas, v katerem poživljajo slovansko dijaštvo, naj pohaja češko vseučilišče i v Pragi in naj ne hodi na Dunaj in Gradec. Vesti iz Hrvatske. Včeraj smo na kratko sporočili o krva-v h nemir h, dogodivših se minulo nedeljo povodom narodnega shoda v Samoboru. Predvčerajšnji »Obzor« je prinesel po-! drobnosti o škandalu, ki so ga izzvali pristaši dr.a Franka, da bi onemogočili shod. Očividec pripoveluje v »Obzoru«, kako je šestin-ski župnik Miletič, ta fanatični pristaš stranke »čistih«, stal povsem mirno poleg poslanca in predsednika shoda, Kiepacha, na katerega so navalili Beljaki s silo. Župnik Milelič ni niti z eno besedo poskušal umiriti razburjene kmete ter jih odvrniti od brutalnosti, na katere ata jih nahujskala on in neki Mirko Pisačid fran-kovec. Žalostno je, da se duhovnik tako daleč spozablja. Dolžnost je bila župnika Miletica ne samo kakor svečenika ampak tudi kakor človeka, da bi bil branil poslanca Kiepacha, ko so ga razjarjeni kmetje napadli. »Obzor« pripisuje vso krivdo na teh izgredih izlaBti župniku Miletiću in se nekema drugemu njegovemu tovarišu, katera sta s svojimi govori najprej nahujskala kmete, a se potem, ko so ti začeli divjati, mirno odstranila, namesto da bi gasila zapaljeni ogenj. Vedenje Frankovcev na narodnem shodu v Samoboru označuje v pravi luči nakane dr.a Franka. Ti narodni shodi, na katsrih se narodu tolmači o njegovih pravicah, s;> za madjaronsko vlado velika neprilika in naravno je, da ona išče vsakega najmanjšega povoda, da bi te shode prepovedala. Tukaj jej je zopet priSel na pomoč dr. Frank, čegar pristaši so issvali velike škandale in tako vladi dali v roko orožje, da bo rabranjala take shode. Ra vdo ti svečeniki, ki tako divjajo na shodih, so glavni propagatorji za snovanje nove posebne klerikalne stranke na Hrvatskem. Pred nekoliko dnevi smo posneli po »Obzoru« komunikč, da je škof djakoveki Dogodki v Makedoniji. Govorč o bjlgarsko-turški pogodbi opaža, »Novoje Vremja«, da je sprejela Bo'garija velike dolžnosti, katerih ne bo mogla izvršiti. Tudi obstoja še vedno, vzlic sklenjeni pogodbi, možnost, da pride do novih konfliktov, toda Bolgarska sedaj lahko zmanjša svoje vojaške izdatke. Dnevne novice. Slovenski jezik na tržaškem brzojavnem uradu. Dne 11. t. m. je došla z Rakeka na brzojavni urad v Trstu (pod št. 298) brzojavka, katero so dostavil, naslov-ljencu v tej le sestavi : »Pridem Pcstous zuecer se urem. Simon«. Gospodje jezikoslovci, glave ukup in učenost v roko, da pogodite, v katerem jeziku je sestavljena ta brzojavka ! To je res že žalostno. Ljudje, ki s> bili v Rimu, nam pripovedujejo, da so tam oddajali in prejemali brzojavke v slovenskem, hrvatekem, nemškem in madjarskem jeziku, a vee bo prihajale v jasni in pravilni sestavi ! V Trstu, ki je menda nekoliko bližje slovenskemu naseljenju, pa take kolobocije ! Se na adreso Italijanov. Dva dni zaporedoma smo se bavdi z nastopom veentm-škega poslanca Schreiterja v Trstu. Danes moramo posebno opozoriti tudi italijansko go spodo na zaključni pasus poročila v nemak h listih o »večeru«, prirejenem rečenemu poslancu na čast. Ta zaključni pasus se je glasil; »GoBp. Th. Mayer je povdarjal v svojem zaključnem govoru potrebo ustanove nemškega političnega društva. S pesmijo »Deutschland uber - alles« se je završil ta večer«. Italijani so se vedno dajali zamamljati od Nemcev a tem, da jim ti poslednji prepuščajo tu politično vodstvo. Ali Nenci so dobri račuuarji, Italijani pa fanatični — slepci Če ne bi bili slepi, bi bili mogli pogoditi, da jim Nemci prepuščajo nalogo — dušenja Slovanov le v ta namen, da se morejo oni sami utrjati v Trstu trgovsko in s <• jalno ter ustvarjati fundamente za pozneje po.itiČne aBpiracije. Italijani ostajajo gluhi in slepi za vsa opozarjanja od slovanske strani na pogubnost njihovega slepega brja proti Slovanom. Na onem vsenemskem »večeru« sj gotovo tudi pridno j raznih čase. Saj to je bil običaj star t =tih žensk, ki so pevale. Mož miru in »-eda j h je posvaril, naj ne p-»jo. Ta opomin je imel ta efekt, da je ena njih začela — še močneje peti. R^dar jo je priglasil za aretirano, ali ona se je uprla z vso silo in ga ugriznila v roko. Prihitela jej je še druga tovar šiea sa pomcč, da jo osvobodi iz redar-jevih ruK. Poslednja je potrgala redarju trambe od suknje in mu poškodovala kapo. Obe sta bili besni in moral je priti še ne redar, da je pomagal ukrotiti ženski furiji. Samomor. 18 L Amalija Stolfa, ki je služila pri neki rodbini v ulici Canova št. 14, se je preds nočnjim zastrupila z fenilno kislino. Proti 10. uri zvečer jo je nje lastni gospodar privel v ho!n enico. Da-s: so zdravniki poskus li veo svojo umetnost, da bi jej rešili življenje, je nesrečno dekle že proti 11. uri izd>hn?l > dušo. Vzrok samomoru ni znan. Slika iz tržaškega življenja. V stanov* nje zakonskih Ccen v ulici Farneto št. 33 s) udrli neznani tatovi. Poizvedovanja so pa kznuiu privela na sled dvema tatovoma, enemu mcžkega in enemu ženskega spola. Ulomila sta hišna dekla in nje ljubimec. Ta poslednji je bil nekdaj zapeljal s?stro sedanje ljub mke :n postal nezakonski oče, a sedaj je ob enem — zakonski mož ene tretje, v ne-kol ko mesecih pa postane zopet nezakonski oče se sedanjo ljubimko. Radi t« okolnosti — tako je vsaj zatrjevala policijskemu komisarju — jo je nagovarjal, da skupno okradeta nje gospodarja, da bosta mogla potem bežat ; nagovarjal jo je toliko Časa, da se je res udala. V karakteristiko tega zakonskega moža in l^ub mca služi okolnost — če je resnično, kar pripoveduje njega ljubimka —, da jo j« po izvršenem grdem delu rotil, naj ga ne izda nikar ! Raje naj laže. Sedaj sta oba pod ključem : ljubimec in zakonski mož, in njegova ljubimca, sestra njegove b vse ljubimke. so-leten — Ijabimee in zločinec. Iz Maribora javljajo : 80 letni posestnik Ivan Hleb v Jelovcu pri Mariboru je-imel vzlic svoji visoki starosti in vz ie mali oviri, daje bil — oženjen, ljubimsko razmerje z lastno 50-letao deklo Julijano Glodež. Zato je skušal iznebiti se svoje *5 letne soproge Terezije. Enkrat jej je dal v kavo neko strupeno rastlino, kar pa ni imelo druge posledice, nego da je ženi bilo malce slabo. Drugi pot je zopet poskušal z neko strupeno koreniko, ali zopet brc z zaželjenega vspehs. Te dni pa je posegel po arzeniku in ga jej je natrosil v kavo precejšnjo množino. Ali žena je, ko je mešala kavo, opazila zrnca ter jih izročila občinskemu zdravniku dru. Kornfeld, ki je konstatiral, da so zrna od arzenika. 80 letnega ljubimca in zločinca so že izročili okrožnemu sodišču v Mariboru. Drzen ulom Nulla dies, sine linea. V nedeljo popoludne — ko ni bilo nikogar doma — bo udrli tatovi v stanovanje gOBp. Karla Sovrano na Bsrrieri št. 15. Odnesli so 4*0 kron v denarju in razno zlatenino in srebrnino. Škoda znaša okolo 1200 kron. Sovrano pa je bil zavarovan proti ulomu. Prijeten »oprosr. Aretirali so50 letnega Evgen'ja St., ki je pod policijskim nadzorstvom. in je že enkrat težko ranil svojo ženo. Pred osmimi dnevi jo je zopet hotel z nožem, toda ušla je k neki s>sedinji, kjer je prenočevala. Nekega večera jo je srečal na ulici ; zagrabil jo je za roke in je zopet hotel potegniti nož. Toda rešila se je in dogodek priobčila policiji. Razburljiv prizor na ulici. Pišejo nam : Pred neko hišo v ulici delle Acque so nakladali umazano perilo na voz. O tem delu sta se voznik in gospodinja zbesedila. Kar je začela neka stara babnica v prvem nadstropju dreti se in psovati voznika z >m.... p....!« — Voznik — nekoliko vinjen — je zavrnil žensko, kaj to njo briga ! Na to je začela še huje kričati in še nesramneje zmirjati. Došel je stražar, ki je velel gospodinji, naj odvede ! voz naprej, voznika pa je kar, tebi nič, meni ! nič, hotel vzeti seboj. Voznik pa se je rotil, da je nedolžen in se je protivil aretovanju. Na to ga je stražar prijel za vrat ter ga pehal proti Ac<|uedottu. Tam pa se je voznik vrgel na tla in ni hotel dalje. Ta prizor je pr.vabil veliko Ijudij. Ker stražar ni mogel ukrotiti voznika, mu je prišel na pomoč še eden in potem še eden. In potem so ga trojica stražarjev z združenimi močmi nesli, kakor na tronu, na komisarijat v ulici Chiozza. Naša navada ni, da bi se utikali v posle stražarjev, ker umejenao, da oni morajo vršiti svojo službo. Ali tudi tu velja : est modus in rebus ! Ob vsej vestnosti in točnosti v izvrševanju svoje dolžnosti je takov javni organ lahko obziren in takten ! Celo v posebno dolžnost mu je, ker zaana stvar je, da ee ob takih ie uličnih prizorih često ravno radi netaktnosti javnih organov dogaja marsikaj, kar bi se sicer ne, ako bi bil javni organ malce bolj — recimo — hladne krvi ! In marsikdo, — ki je kaj nerodnega bleknil le v nepremišljenosti in brez vaacega slabega namena — bi bil obvarovan nesreče, ne da bi radi tega trpela avtoriteta oblasti. Pač pa zgubljajo — po našem mnenju — javni organi na ugledu pred javnostjo ravno po takih prizorih, ki niso brez komične primese. Fakt je ta, da se množica ni smejala le vozniku, ampak tudi — redarjem ! Truplo novorojenčka v morju. — Včeraj v jutro, ob 5. uri in tri četrt Bta hotela ribiča brata Anton in Jakob Remec odpluti se svojim čolnom ven iz luke na ribji lov. Kakih 6 metrov od brega sta pa zagledala v morju plavajoče trupelce utopljenega deteta. Vzela sta truplo v čoln, je prenesla na kopno ter potem obvestila o tem policijo, katera je poklicala sodnijsko komisijo. — Pozvani zdravnik se je izjavil, da je bilo dete 2 dni staro in da je bilo šele malo časa v vodi. .Jasno je, da je bilo dete vrženo v morje od brezsrčne matere, katero bo sedaj policija iskala. Ko je bili stvar vzeta na zapisnik, je bilo truplo utopljenčka — ki je moškega spola — prenešeno v mrtvašnica pri sv. Justu. Strašna nesreča se je pripetila pred-včerajnjim popoludne proti večeru na gradbi n »ve žeeznioe blizu Dutovelj. Neki voz, na katerem so se vozile tri osebe, mož, žena in en fant ć, je hotel preko tira. V tem hipu je pridrčal vlak brez stroja, ki prevaža materijal ter je s tako silo zadel v voz in konja, da je žena ostala mrtva na mestu, mož pa je umrl uro pozneje. Fantič je tudi hudo poškodovan. Voz je bil popolnoma strt in konj hudo poškodovan. Mandeljnov se je včeraj popoludne najedel 27 letni težak Valentin Matijašič, iz Barkovelj it. 93. A mej mandeljni je bilo mnogo onih takozvanih grenkih mandeljnov, kateri so strupeni. S tem se je Matijašič ostrupil in jelo mu je prihajati vedno slabeje. Slednjič je moral na zdravniško postajo, kjer je dobil potrebne pomoči. Okraden. Luka Mezgec, ki stanuje v Skednju št. 94, je prijavil včeraj na policijskem komisarijatu pri sv. Jakobu, da bo mu tovariši, s katerimi skupno stanuje, ukradli is kovčega razne obleke v vrednosti 20 kron. »Ženski Oteloc Uprizoritev minole nedelje v Barkovljah na korist ženske podružnice družbe §v. Cirila in Metodija, vršila se je v občno zadovoljnost gledalcev in igralcev. Igra je vspela prav imenitno, za kar gre vsa čast osobju dramatičnega društva. Gs. K. Ponikvar je igrala goapo Štrukljevo prav mojsterski in še mnogo boljše kakor zadnjič pri sv. Ivanu. Enako so prav dobro pogodili g. J Stoka (Maksa), ga. Štular (pl. Rosič), gd. Kjuder (kapitana pl. R^siČ). Gospića Odinal je bila prav dobra mala fcVida, g. Ponikvar fiv notar in g. Bergant prav pošten in zanesljiv sluga Tone. Mnogo smeha je vzbudila igrica »Šest tednov po poroki c ki sta jo dobro igrala ga. Štular in goap. J. Štoke. Hvaležno nam je omeniti rodbino Dež-man, ki je blagohotno svirala na predstavi. Ga. Dežman je znana izborna piaoistinja, a posebna hvala jej gre, da je takoimetco izvež-bala tudi svoje otroke. Mali hčerki Olga in Natalija sta tako lepo igrali na gosli in klavir, da se je občinstvo Čudilo. Vrl naslednik ga. Matere bo tudi mladi sinko Fran. Hvala torej spoštovani rodbini Dežmanovi na toli lepem sodelovanju. Nadejamo se, da nam bo še večkrat prilika čuti nje lepa izvajanja. Žal, da ne moremo izreči takega zado voljBtv8, kakor z moralnim, tudi z materijalnim vspehom. Udeležba ni bila tolika, kakor je sicer navadno na dramatičnih predstavah in kakor bi bilo še posabno pričakovati ozi-rom na okolnost, da je bil čisti dohodek na menjen naši šolski družbi. Izlasti iz inteligence jih je bilo jako mnogo, katerih — ni bilo. Ne preostaje nam druzega nego nada, da bomo o prihodnji priliki zadovoljneji tudi v tem pogledu. Društvo »Vesna« priredi svoj II. redni občni zbor 16. aprila 1904 v restavraciji R chter, Dunaj III. Renmveg 3. Dnevni red : 1. Čitanje zapisnika zad- j njega izvanrednega obč. zb. 2. Odborovo poročilo. 3. Poročilo odsekov., 4. Slučajnosti. Slovanski gostje dobrodošli. Družba sv. Cirila in Metodija. V seji družbenega vodstva dne 24. marca je izkazal blagajnik za dobo od 1. januvarja pa do 22. marca 1904 9161' K 34 st. dohodkov in 7097 kron 80 st. troškov, torej prebitka 2063 kron 5-4 stot. Z gotovinskem saldo od dne 31. decembra 1903 v znesku 1021 K 27 st., se povišuje gornji znesek na 3084 K 81 st., kar pa ne bo zadostovalo v pokritje tekočih troškov. Vsprejeta je bila ponudba g. Jerneja Babovca, trgovca v Ljubljani, da založi peresa v družbeno korist. Ženska podružnica dražbe sv. Cirila in Metodija imeia bo prihodnjo nedeljo svoj občni zbor v prostorih »Slovanske Čitalnice« Na ta občni zbor se posebno opozarjajo nsše rodojubke. Udeleže naj se ga mnogoštevilno in naprošene so, naj prineso seboj udnino in tudi svote za razprodane društvene čeke. Nekatere rodoljubke si asojajo uprašati, kje se tu v Trotu prodaja pralno milo v korist naši šolski družbi ? Društvo slovanskih in Hrvatskih dijakov vpodabJjajočih umetnosti, »Tesna« naznanja, da si je najelo s prvim aprilom društveno stanovanje. Ob tej priliki prosi podpisani odbor vse stare podpornike, naj blagovolijo ponoviti podpornino, K 5 — za tekoči III. društveni tečaj. Prosi pa tudi vse prijatelje društva, naj pošljejo društvu, ki je v jako, slabih gmotnih razmerah, blagohotnih podpor v gotovini ali pa knjig za društveno knjižnico. Društveni naslov je: III. B. Thongasse štv. 10. Z odličnim spoštovanjem za odbor : K u ž e L i č k i M. Gaspari to. podpreds. tajnikov nam. Nagrade. Uredništvo »Domačega Prijatelja« razpisuje s tem sledeče nagrade za tri najboljše humoreske ali šaljive črtice in sicer : 1. cena 5 d tika tov v zlatu, 2. cena 3 dukati v zlatu, 3. cena 2 dukata v zlatu. Pogoji so sledeči : 1. Humoreska naj bo pisana poljudno, naj bo originalna in kratka (do 250 vrst našega lista) in naj ima tudi literarno vrednost. 2. Pisatelji naj se na svojem rokopisu ne podpišejo in naj priložijo svoja imena v zaprtem zavitku, na katerem bodi označen naslov dotične humoreske. 3. naj se dopošljej,« najkasnejše do 15. junija t. 1. na naslov: »Domači Prijatelj«, Praga II., Ječna uL. st. 5. Humoreske, katerim ne bo prisojena nobena cena, ali bi jih našlo uredništvo sposobne z« odtisk, se bodo pisateljem takoj honorirale. Uredništvo »Domačega Prijatelja« včeraj danes S+9.75 99.75 99.55 99 oO 119.40 119.r»0 99.60 99.6.J 91.50 91.55 118.25 118.45 9ri. 10 98.05 89.65 89.75 1605 — 160».— 629.25 646.— 239 75 239.80 117.221 L 11717 23.46 23.44 19.07 19.09 95.25 95.30 11.32 11.32 Borna porsžila *»• 11. aprila. Tržaška borza. Napoleoni K 19.08 19.10, angležke lire K —.— do —.—, London kratek termi« K 239.80 240.20, Francija K 95.40—95.60, Italija K 95^10— 95.40, italijanski bankovci K —.— —.—. Nemčija K 117.15—117.40, nemški bankovci K---—.— avstrijska e dno t na renta K 99 65—100.—, ogrska, kronska renta K 97.90—98.20, italijanska renta K 100.75 101.25, kreditne akcije K 646.— — 648.— državne železnice K 638.--641.—, Lombardi K 80.— 82—, LloydoT« akcije K 695 —705.— — Srečke: Tisa K 32«.— 350—, tvredit K 464.— do 474.—, Bodenkredit 1880 K -296.— 305.—, Bo-denkredit 1889 Iv 292.— 296 —, Turške K lćUi.— do 135.—. Srbske —.— do —.—. Dunajska oorza ob 2. uri popol.: Držarni dolg v papirju n „t srebru Avstrijska renta v zlatu n „ ▼ kronah 4*/, Arit. investicijska renta 31/,*/, Ogrska renta v zlatu 4 „ „t kronah 4*/0 „ renta 3'/, Akcije nacijonalne banke Kreditne akcije London, 10 Lstr. 100 državnih mark 20 mark 20 frankov 10 i tal. lir Cesarski cekini Parižka in londonska borza. Pariz. (Sklep.) — francozka renta 97.90, 5*"« italijanska renta 103.35, španski eiterieur 83.75 akcije otomanske banke 584.—. Pariz. (Sklep.) Avstrijske državne železnice —.— Lombardi —-— unificirana turška renta 84.65 menjice na London 251.30, avstrijska zlata renta 100.— ogrska 4°/0 zlata renta 100.50, L&nderbanfc —.— turške srečke 126 50, parižka banka 11.03, italijanske moridijonalne akcije 720.—, akcije Rio Tinto 13.38. Trdna London. (Sklep) Konsolidiran dolg 83::,, Lombardi 31/,, srebro 24* „ špa iska renta 837 ,, italijanska renta 102.1 tržni di-kont 2r,.a, menjice na Dunaju 24.23 dohodki banke 200.0C0 izplačila banke —.— Trdna. Tržna poročila 11. aprila. Budimpešta. PAenica za april K 3.07 do 8.08, za maj od 8.10 do 8.11 za oktober 7.96 do 7.97. Rž za april 6.32 do 6.33, za oktober 6 5l> do 6.51. Oves za april K 5.31 do 5.35, za oktober K 5.54 do 5.55 Koruzi za maj K 5.13 do 5.14, za julij 5.23. do 5.^4. Pšenica: ponudbe srednja ; povpraševanje "omejeno, mimo — Prodaja 18.000 met. stoto v, nespremenjeno. Druga žita nespremenjeno. Vreme: lepo. H * v r e. (Sklep.) Kava Santos good ave-rage za tek. mesec po 50 kg 42.75 frk, za julij 43.—.Mirno. Hamburg. (Sklep pop.) Kava Santoa good average za. maj 35za september 363jA, za dec. 371 .,, za marec 381/*- Vzdržano; kava Rio navadna loco 31—33, navadna reelna 34—36, navadna dobra 37—40. Hamburg. (Sklep.) Sladkor za april 16 90, za maj 17.05, za avgust 17.4o, za oktober 17.70, za dec. 17.75, za febr. 13.— ; mirno. Vreme: lepo. Don d o a. Sladkor ix repe surov 8*/» Sh, Java 9.41/, Sh. Stalno. Sladkor tuzemski. Centrifugalpile, promptno K 66.50 do 68.00, za september K —.-- do —.—, marec-avg. 66.50 do 68.—- Concass6 ia MelispiM promptno K 68.30 do 69.30, za sept. K —.— do —.—, marec-avg. 63.30 do 69.30. N®w-York. (Otvorenje). Kava Rio za bo loče dobave, vzdržano, nespremenjeno. Pariz. Rž za tekoči mesec 14 90, rž za naj 14.75, za maj-avgust i4.75 za september-de-cembsr 14.65 (mirno). — Pšenica za tekoči mesec 22.20, za maj 21.60, za ssaj-avgust 21.60 za september-december 20 65 (mlačno). — Moka za tekoči mesec 28.95 za maj 29—, za maj-avg. 28.90 za september-december 28.10. (mirno). — Repično olje za tekoči mcsec 45.—, za maj 45.50, za »aj-avg. 46.—, za sept.-december 47.75 (mirno.) Špirit za tekoči mesec 37 75, za maj 33.50, za maj-avg. 39.—, za sept.-december 35.— (mirno). Sladkor sarov 88* uao nov 2l®/4—22 (mirno), bel za tekoči mesec 25.50, za maj 25.75 (stalno), za maj-avg. 26.121/,, za okt.-jan. 27.37'/,, rafiniran 57—57l/j— Vreme, oblačno. Dvorana za sodne dražbe v ulici Sanita št. 23—25. Uradne ure (samo ob delavnikih) zjutraj od S. ure do 12, popoludne od 2. do 6. ure, ob sobotah, od . . 2.—7. ure. ■ DRAŽBE: V sredo, 13. aprila ob 9. uri predp. Pohištvo. V soboto, 16. aprila ob 9. uri predp. Pohištvo. Tovarna pohištva Aleksander Levi Minzi =z ulica Tesa St. 52. A. - (v lastni hiši.) ZALOGA: Piazza Rosario (šolsko poslopje). Cene, da se ni bati nikake konkurence. Sprejemajo se vsakovrstna dela tudi po posebnih načrtih. r.uatrovan oiallc br?zpla6no ta franko. KKXXKXXXKKKXaKXX Hermangild Trocca Barriera vecchia št. 8 ima veliko zalogo mrtvaških predmetov za otroke in odraščene. Venci od porcelana in biserov vezanih z medeno žico, od umetnih cvetlic s trakovi in napisi. Slike na porcelanastih ploščah za spomenike. Najnižje konkurenčne cene. XXXKKXXXKXXXXBXX Pozor! Josip Gregorič trgovec z oljem, kisom in milo ter kolonijalnim blagom v Trstu. ul. Barriera vecchia št. Priporoča svojo dobroznano prvo slovensko zalogo vsakovrstnega jedilnega olja, obćuje se strankami vedno v slovenskem jezika. . Pošilja na dom po naročbi. Komur je na srcu geslo »Svoji k svojim« naj ne zamudi se zglasiti Andemo de Franz. V dobroznani gostilni »Andemo de Franz« v ulici Geppa št. 16. se toči: o vipavsko belo.....p > 44 nvč. Tstza na dom.......»40 » istrski teran I. vrste . ...» 40 » za na dom.......» 32 » nad 10 litrov......»28 » Priporoča se krčmarjem in trgovcem zs j rodajo na debelo, slavnemu občinstvu pa za mnogobiojni obisk. Na razpolago s > vedno topla in mrzla jedila. Krčma ie odprta vsak večer do polnoči. Udani Josip F ur lan, krčmar. IT URAR F. PERTOT priporcča velik« izbor ur: Omrga. Sehaft" hause Lonsrfnes, Tavannes itd., kak« r tudi zlste. ^rebrne »n kovinnke ure za jrospe. — Izbor ur za birmo. Sprejema popravljanja po jakonizkih cenah. ■ v z velikim hlevom, ležeča ob glavni ee->ti, pripravna za vsako trgovino, odda se v najem pod. jako ugodnimi pogoji. Več jiove uprava našega lista. Za razvijanje rašče lasij -luži tifmkrat prestupno in poyho<1 priporočljivo sre lstvo VL o v a c r i n" kater^a je n o priznali mnogi pro- fesoiji in zdravniki ter sanitetne oblasti. f/c -vari pred kupovanjem potom sit-parčke reklame hvaljene pomaile za glavo in lani itJ. ..I>o*aeriB * zadržuje izpadnje la*ij. luske, pleše, pravočasno <^ivenje, kakor tu«li vsako bolezen v lasek ter vzdržuje lnsi pri odraslih in otrokih. I nranmn" p° izre^u mnogoštevilnih zdrav-..JjUvabllll Mikov edino pravo sredstvo za raSoo la^ij. povspe-uje ra-<-o lasij na glavi in bradi na čudovit način in tudi na ple-ab ter podeli predčasno osivelim la-em svojo naravno barvo. • ena veliki -teklenici ..I.ovaeritia". ki za-d< -j»ejski zalogi M. Feith. Dunaj, VI., Mariafaittcrstrasee 4."» V dobiva se tudi v miro»iiiu*eah, partumerijah in lekarnah. Nekaj pistovoljnih p zna nj: liaovaerina ". I-tI je do - laj gotovo najboljša voda za lasi. ki je jako pri » tna «n mila. Moji klijenti g* priporočal * v s\o kr>gih. ^led. »Ir. L. Manrulies. •.Lviari ia^-ovo t«x1o za raščo lasij sem v primernem siu< «j ;i pri)toro£il ter potrjujem, da se je pokazal v*peh že po nekaterih tednih. Antiseptično del »vanje na koži glave je bilo v tem sl:i:aju gotov« Me«l. dr. >7.«*n1vi* Itela. S p« ^lauim mi ..Loiarrinom" sem v 4 slu-ča ih zadržal predčasno ople-enje odnosno Izpada nje la-ij ter ga k>odem v moji praksi vedno rad priporočal. Med. dr. 4«»>ip Karo«.. Sem sovražnik zalivalnih pisem in spričeval, toda sclaj delam izjemo ter Vam potrjam. da Ml>evaeriH"* re-ni« no dobro deluje in ga bodem rad priporočal. -Med. dr. Edvard Piekar-ki. Dobroznane katrani nate paštilije Ravasinl, koje se izdelujejo z izvlečkom kemično čistega norveškesra k a trama, imajo same na s*i>i f*s m^dicinalno moč, dobru zdravijo vsakovrsten kašelj, vse b">lpzni dihalu-ga organa ter zlasti odpravijo katare, bronlrjalne, želodčue io črevesne zasliženja. Ena skatljica z navolilom 80 stot. Zahtevati je le paštilije z vžganim imenom „Ravasini" ter zavračati vsakovrstna ponarejanja Po poŠti pošilja proti povzetju najmanj 3 škatljice. Glavna zaloga: Lekarna Ravasini v Trstu. Vdobivaju se v TRSTU v lekarnah: Antoniazzo Skedenj, Biasolctto Ponterosso, Gmeiner ulica Giulia, Jeroniti ul. Caserma, de Leitenburg pri javnem vrtu Leitenburg trg S. Giovanni, Picciola Barr. vecchia, Serraralo ul. Pešce, Suttina Corso, Vidali d' Vardabasso pri gv. Antouu nov.; v GORICI: Crist'jfoletti in Pontoni; na REKI: Prodam in Schindler. in v glavnih lekarnah v A vst vo-Ogerskej. Fo visokoj kr. zemaljskoj vladi proglaftena ljekovitom vodom radnicom čista alkaličko-muriatička fi p a t o v a č k a kiselica nije samo najbolje i najzdravije stolno piće. već ;e i naj- koristnija i najglasovitija liekovita voda, koja je rd pivih liečničkih autoriteta preporučena i djeluje nenadkriljivo kod bolesti želudca, pluća, grkljana, raznih katara, astme, mjehura, kamenca. hemeroida (zlatne žile), natek'ih i zrnatih jetara, žgaravice i raznih ženskih bolesti. Odlikovana sa 13 zlatnih i srebrnih kolajna. „UPRAVITELJSTVO VRELA APATOVAČKE KISELICE", ZAGREB, Ilica br. 17. Dobiva se u sviem liekarnama, trgovinama mirodija, restauracijama i gostionama. oocc Ustanovljeno leta 1832. -O V T3 a ft a 'a' 'd o u 04 Priznano najboljše Oljnate barve zmlete s stroii najnovejše sestave, prekašajo vsako konkurenco po finosti, ki omogočajo z jako majhno množino pobarvati veliko površ ino, razpošiljs po nizkih cenah ^dol/ jfauptmann v Ijubljani prva tovarna oljnatih barv, firneža. laka in steklarskega kleja. Zaloga slikarskih in pleskarskih predmetov. p" »" QQOQQ( 3 9» &> -t O cr » o a Ilustrovani ceniki se dobe brezplačno. »ocoBj Bi SIS CUNARD LINE - Koncesljovana od c. avstrijske vlade - TRST - NEWYORK Redna direktna vožnja za potnike in tovor. Najcenejša in najprikladnejša pot iz Avstrije v Severno Ameriko. Dobra prosta iirana in pijače. (dede pojasnil, podpisov, voznih kart itd. se je obrniti na : - Generalni zastop parobrodne družbe --= „CUNABD LINE' SCHRODER & Co. —. TRST --Via Carlo Ghega štv. 8. —r — ali pa na: Glavni zastrop parobrodne družbe - - „CUNARD LINE' - -Ljubljana, Marijin trg štv. 1. ' . ia vul"*; >q Ltisnv t- ? ~ ^ Zlatar ** ® DRAGOTIN VEKJET (C. Vecch5et). TRST. — Corso štv. 47. — TRST. Priporoča svojo prodajalnico zlatanine, srebrnine in žepnih ur. — Sprejema naročbe, poprave srebrnih in zlatih predmetov ter poprave žepnih ur. (p Kupuje staro zlato in srebro. Cene zmerne. prodajalnica izgotovljenih oblek „m Citta di Trieste" ^ tvrdke XX EDVARD KALASCH S Via. Torrente št. 40 nasproti gledališču „GOLDONI" ^ s krojačaico, kjer ae izvršujejo obleke po meri in najugodnejših ceuah. V CJ pn>dajalnici ima tudi zalogo pe-rila za delavski stan po iz.venradno i niikih cenah" I'.bor t> o 1 j 9 i h in navsdnih snovij. i VELIKI IZBOR izgotovljenih hlač za delavce kakor tudi blaga za hlače, ki se na- Jl^ ^ pravijo po meri. ii' Avtorizovana krojač ni ca. I I Vsakovrstna i kakor: domaŽe, lucerne ali temške m rudtče deteje ; velikau-ke ruaiene, bele iu rudede pese ; repno neme; raznih trav in vaih vrst sa'at ae dobivajo po nizkih cenah pri 3osipu Kordinu v Ljubljani, pred Školijo št. 4. Kupuje pa brinjevo olje po visoki ceni. I 1 ♦ R I I I mr Zaloga izvozno-marčne (E^cport-Marzen) in vležane (Lager) v sodčekih in v boteljkah, kakor tudi = Kvasa — iz tovarne Bratov Reininghaus Steinfeld pri Gradcu. y zaloga jWattonijcvc (jiesshiibler vedno sveže kisle vode po zmernih cenah pn ANTONU DEJAK junior TRST Via degli Artisti št. 9 in 10. M. SALARINI v ulici Ponte della Fabbra št. 2. (Vogal ul. Torrente.) 1'rvu zaToga izgotovljenih oblek za moške, dečke in otroke. Jope črne in barvane v velikem izberu, nadalje bele od satena in platna, koitumi saten ali platneni za otrok*. Veliš izbor snovij za obleke po meri. ki se izgotove v lastnej krojaenici; fiOO oblek po K JO za inoške, 400 po K 8 za dečke. Zaloga je vedno obložena z iz lelki najboljših tovaren Češke, Kormina in L'ervinjana. PODRUŽNICA; , ALLA CITTA DI LONDRA" lil. Poste Iiuore št. 5. (vogal ul. Torre bianca; TRST - Ul. Farneto 8. - TRST priporoča svojo zalogo jestvin, kolonij ali j. vsakovrstnega olja, najfineje-testenine po jako nizkik cenah, na-dajle moko. žito, kavo, sladkon. Razpošilja blago tudi 11a deželo bodisi na drobno ali debelo. LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA" v LJUBLJANI Podružnica v Celovcu. Polno Vplačani akcijski kapital K 1,000.000 jI Podružnica v Spljetu Kupuje in prodaja m mie rent, zastavnih pisem, p rij orite t, komunalnih obligacij. uečk, delnic, valut, novcev is ueviz. PromtM isdfija k vsakemu šrebanju. Zamenjava in eekomptnje 1 izžrebane vrednostne papirje in vnovčuje zapale — kupone. —: Vnkuluje ln dlvlnkuluje vojaške ženltnlnske kavcije. Daje predujme na vred. papirje. Zavaruje srečke proti kurznl _- Izgubi -— Eshampt in Inkattma mmnie. Bor~~im naročila. Denarne vloge vsprejema v tekočem računu ali na vložne knjižice proti ugodnim obre8tim. Vloženi denar obrestuje od dne vloge do dne vzdiga. Promet m Čeki in nakaznicami.