Ljubljana, sobna 19. decembra 1942-XXI Cena so cent* UREDNIŠTVO IN UPRAVA: LJUBLJANA, PUCCINUEVA ULICA 5 — TBLEFOM: 31-22, 31-23, 31-24, 31-JB IZKLJUČNO ZASTOPSTVO za oglase lz Kraljevine Italije ln inozemstva Ima Računi pri postno čekovnem UNIONE PUBBLICITA ITAL1ANA 8. A^ MILANO Ljubljana Štev. 10-351 opoldne — Meseca a naroć nlna 11.— Dr OONCESSIONARIA ESCLUSIVA per ki pubblicita di provenienza italiana ed eatera: UNIONE PUBBLICITA ITALIANA S. A., MILANO. Irti se nadaljujejo boji oklopnih oddelkov Živa delavnost izvidnic v Tunisu — Letala razbiia*o sovražne kolzne — Napad bombnikov na Phllippeviile Glavni stan italijanskih Oborožrnih sil jo objavil dne 18 decembra naslednje 937. vojno poročilo: V Sirtiki ^e nadaljujejo borbe motoriziranih sil na obeh straneh. Sovražni izpadi z lahkimi oklopnim! vozili, ki so se hotela spopasti z našimi edinicami v premikanju proti zapada, so bili zatrti. Zaplenili smo 5 manjših tovornih avtomobilov in Djeli nekaj ujetnikov. Izvidniski oddelki so vršili živahno delovanje v Tunisu, kjer so italijanske in nemške letalske skupine tolkle sovražne motorizirane kolone. V letalskih spopadih z nemškimi lovci je angleško in ameriško letalstvo izgubilo 5 letal, medtem ko so dve nadaljnji letali uničili lovci nad Tunisom. Navzlic neugodnim vremenskim razmeram so naši bombniki z dobrim uspehom napadli pristanišče Philippeville. Napad britanskih letal na otok Lampe-duso je povzročil dva mrtva in 6 ranjenih med prebivalstvom ter lahko materialno škodo. Pri tem sta bili sestreljeni eno letalo tipa Bristol Blenneim in eno letalo tipa Curtis in je bil en oficir pilot ujet. Eno naše letalo se z operacij včerajšnjega dne ni vrnilo. V teku spremljevalnih operacij pri oskrbovanju Airike smo izgubili neko svojo torpedovko. Del posadke je bil rešen. Družine umrlih so bile obveščene. Iz nemškega vojnega poročila Nemško vojno poročilo pravi o bojih v Sredozemlju in Severni Afriki: V Libiji potekajo operacije nemško, italijanske oklopne armad«* po načrtu dalje. \ si poskusi angleških oklopnih sil, da bi jih motile S Minki i/, boka, s<» ostali brezuspešni. Sovražnik jo imel velike izgube. V Tunisu samo delovanje izvidnišklh od_ delkov. Nerusko in italijansko letalstvo je obstrelj v;ii„ motorizirane sile in topniške postojanke sovražnika. Nočni napadi letalstva su bil] usmerjeni iui železniške napra. ve v Alžiru. Na področju Sredozemlja so nemški lovci sestrelili osem sovražnih letal pri ^tirib histnih izgubah. Vladar sprejel nacionalnega svetnika Fania Rim, IS. dec. s. Nj VeL Krali m Cesar ic sprejel v zasebni avdienci nacionalnega svetnika Amedea Fanla, predsednika fa-i-stiOncpa zavoda za Italijansko Afriku, ki jc Veličanstvu pokloni! najvažnejše publikacije zavoda. Sredozemlja ni massče zavsjevati iz Afrike Monnkovo, is. dec« s. j Munchner Zei-tung« objavlja članek znanega raziskovalca in pisatelja Rossa. v katerem so zanimiva razmišljanja o vojaškem položaju v Sredozemlju, člankar trdi, da je Sleilski kanal usodni prehod v Sredozemskem morju in da obvaduje tisti, ki ga ima v rekah, vse Sredozemsko morje, ki je tipično zaprto morje in ga ni mogoče obvladovati kakor oceane z mornarico in bojnimi ladjami, temveč z vojskami, ki nadzorujejo o^ale. Zaradi tega je Rim premagal Car-tago. Zgodovina nam potrjuje, da se Sie-dozemsko morje osvaja z izhodom z evropskih obal in nikoli ne z afriških, kajti za hrbtom te se nahaja nepremagljiva zapora peščenega morja, za hrbtom evrop-sikh obal je pa ogromna množica civiliziranega in bogatega prebivalstva kontinenta. Mnogi narodi so skušali z odskočne deske afriške obale polatiti se Evrope, toda vsi ti poizkusi so se izjalovili tako za Arabce kakor za Turke. Perzijce in Asirce. Enaki izgledi na neuspeh se kažejo za nove vpadalee, ki prihajajo z Atlasa. Dokler bodo italijanske in nemške čete trdno držalo obrežja Sicilskega kanala, nc bo mogoče nikoli govoriti o anglosaškem obvladovanju Sredozemskega morja. Iz Beneške palače: Ditce je osebno © vodite f, ?! Rim, 18. dec. s. Duce je davi sprejel v Benešk; palači voditeljice ženskih faš:stie-n|h organizacij v Rimu. ki so si zaslužile odlikovanje za zasluge zaradj neprekinjenega 10 letnega hierarhičnega delovanja v ženskih Fažijih in v GILu. Voditeljice, ki so jih pospremil' v* Beneško palačo zvezni tajnik, inspektor Stranke za ženske Fa-Sije, inspektorica Stranke Franceschini in poverjenica zveze borbenih Fašijev za mesto Rim. so se najprej p.-klonile na groba Neznanega vojaka in v grobnici padlih Fašistov. V Beneški ra^ači so se ženske predstav-n ce. med katerimi so bile tudi prostovoljne bolničarke Rdečega križa. GILa in GUFa, razvrstile v satenu Globusa, kjer so se predstavile Duceju Petem ko je tajnik Stranke odredil pozdrav Duceju, je inspektorica Stranke preči tala naslednjo poslanico: >Ducc. predstavljam vam 27 voditeljic ženskih fašističnih organizacij Rima. ki so si po 10 letnem neprekinjenem delovanju zaslužile odlikovanje, ki ste jim ga vi naklonili. Nadaljnjih 3000 tcvarišic, kj so prav tako živahno in goreče delovale bodo danes z istim odi kovanjem nagrajene od zveznih tajnikov. Tudi one so tu v m:s-lih navzoče in za njimi so razvrščene žene vse Italije. To so legije. Duce. ki so pclne vere in pričakovanja in katerim smete vedno zaupati, s katerimi smete vedno računati, kajti sledile vam bodo iskreno in požrtvovalno do neizbežnega zmagovitega cilja.« Duce je nato odlikovanke pohvalil in iz-r izil svoje zadovoljstvo nad njihov'm delom ter dal smernice za nadaljnje delova- nje vseh prisotnih in vseh fašističnih žen Nato je vsaki izmed njih izročil odlikovanje jn diplomo. Obred, ki je simo lizira' navdušenje in vero. ter junaškega duha fašistične žene, se je zaključil s pozdravom Duceju. ki ga je odredil tajnik Stranke in ki so mu siedia navdušen? vzklikanja Naslednjih 27 voditeljic fašističnih ženskih organizacij v Kimu je imele čast sprejeta iz rek Duceja odlikovanja za zu-lurje-Magdalena Amicci Gn»s: N ob ili Pii V:ca-rk>, Nerina I\isqui Toscan■. Beatrice Dan dria Boschano. Gabrie!!a Lubiano" Elena Cruchmi Ferruzzi, Mara Vascin.uuv Benan-ti. Olga Adami, Gjanna Ro^s Vrtetfa. Anita Contj Valentin:- Anna Let;z a VoJchi Vici, Ada Go/zi di Pietro Pavdimi Meddi G risan ti. Maria Ventur:. Mama Irene Ba-ro/tto. Mara Luisa P;a//a:v Mara Mocfael ti. Ltriggla Baldassa. Antoni« rta Cittati Magda Madalcrba. Floriana Mantredi Darda-no. Giuseppma Greco Maria Pagani Elda Ghtsdanzo, Zena Mar:cd:m Zenobi, Maa a \ bttoria Trtngali Casanouva in G.ovanna Zucccgna Mcrini. Duh žrtvovala preveva italijanske žene Berlin, 18. dec. s. Komentirajoč manifestacije, ki so bile v Italiji ob priliki obletnice Dneva zvestobe.. poudarjajo berlinski listi pomen darovanja poročnih prstanov pred 7 leti ter pocičr tavajo, da prevevata enak duh žrtvovanja in neporusljiva vera tudi danes vse italijanske žene. Tudi danes bo. kakor tedaj, žrtvovanje nagrajeno z najvišjo nagrado: z zmago. Nenadomestljive sovjetske izgube Priznanja ameriškega lista Berlin, 18. dec. s- Trditve angleških pro-pagandistov, da se nemška ofenziva letos na vzhodni fronti ni posrečila, demantira zanimiv uvodnik 1-sta »New York Times«, ki ga berlinski tisk objavlja z velikim poudarkom. Sovjetska zveza je izgubila, piše med drugim ne\vyorški list. večji del svojih industrijskih sred šč. izredno visok odstotek svojih človeških virov in gigantske razsežnosti najbolj plodnega ozemlja, prehranjevalni položaj v Rusiji je katastrofalen. Uvoz iz Amerike je majhen, ker je pristanišče v Murmansku hudo poškodovano od bomb nemškega letalstva. :n je skoraj neuporabno, od ledu pa je blokirano pristanišče v Arhangelsku. Železniško omrežje je popolnoma neprimerno potrebam države, dočim je Volga izgubila slherni pomen kot rečna prometna žela. Sovjetska zveza, zaključuje ameriški Ust. gre precej hudim časom nasproti- Anglosasi so moskovskim zaveznikom najprvo zagotavljali, pravijo v Berlinu, da bo afriška avantura pravcata druga fronta, ki bo prinesla največjo razbremenitev. Zdaj ta teza ne velja več ker angloame-riška izkrcanja v zapadnem Sredozein j-j indirektno škodijo v znatni meri pomoči boljševikom. Operacije v afriškem odseku absorbirajo skoraj v celoti razpoložlj vo angleško in ameriško brodovje. Dobava boljševikom, ki niso nikoli bile obilne, postajajo zaradi tega vedno bolj skromne. Angleži in Američani morajo zdaj misi ti nase in so še manj kakor prej sposobni dobavljati boljševikom večjo pomoč. Lakota v Indiji Bangkok, 18. dec. s. Glede nemirov v Indiji se doznava, da so demonstanti kongresne stranke v Ahmedibadu zopet napadli angleško policijo. Bomba je eksplodirala pri policijskem komisariiatu. vendar ne poročajo o povzročeni škodi. Vlada v Bombavu je obsodila številne kraje v okrožju Bardolija ni kolektivno globo 10 tisoč rupij. iz Bombava se doznava nadalje, da v okrožju Biapoura umira 50.000 prebivalcev o I lakote. V pokrajini Madras je postalo vprašanje prehrane še resnejše. Angsleži imajo konference, ki so posvečene tem uvprašanju in so precej velikodušni z nasveti, vendar jim ni mar. da bi izvedli ukrepe, s katerimi bi se položaj zboljšal. Prodor sovjetskih utrjenih postojank med Volgo in Donom Razbiti sovražni napadi ob Tereku, pri Stalingradu, v kolenu Dona In na srednjem odseku — Ponovne hude izgube sovjetskih čet Iz Hitlerjevega glavnega stana, 18. dabra, s Nemško vrhovno poveljstvo je izdalo naslednje porečilo: Sovražni napadi na področju Tercfca, na prostoru okrog stabngrada in v velikem loku Dona no se razsuli ob visokih izgubah za nasprotnika, Uničenih je bilo nad 20 oki pnih voz. Med Volgo in Don oni so nemške divizij1' prodrle nučiio zasedene sovražnikove postojanke na obvladujoči višini in pridobile v napadu dalje na prosta ni. Pri ditlje trajajočih hudih obrambnih bojili na fronti ob Donu so nemške in ita-I ijamske čete s sodelovanjem letalstva uničile dne 16. in 17. decembra 101 oklopni voz. Jločni letalski oddelki, med njimi tudi romunski, italijanski in madžarski odrrc!i letal so p* nočj in podnevi podpirali nemška in zavezniške čete. Več sto sovražnih vozil je bilo zadetih do uničenja in mnogo težkega orožja prisiljenega, da jc moralo utihnti. Neprestani napadi Sovjetov na področju srednjega odseka En nte so bili razbiti ob sodelovanju kopne vojske in letalstvu tt^z-bitih je bilo oklopnih voz, razen tega pa j<- sovražnik utrpel hude izgube. V severnem odseku fronte so zavzeli od_ delki kopne vojske in orožja SS pri napadalnih akcijah številne bunkerje in vojne postojanke. Krajevni napadi Sovjetov so bili zavrnjeni. Dne 17. decembra je sovjetsko letalstvo izgubilo 90 letal. Pogrešanih je 11 lastnih letal. Angleško letalstvo je doživelo preteklo noč pri motilnih poletih nad nemškim obal. nini ozemljem in pri vojaško bre/potm inb-nih napadih na nekatere kraje sevcroan, padne Nemčije hude izgube. Nočni lovei in protiletalsko topništvo je sestrelilo 21 sovražnih letal, med temi 11 štirinmtornih bombnikov. Stražni čolni in protiletalski topniearji pri mornarici so razen tega podnevi sestrelili še 5 sovražnih letal. Nemški bojni letalci so bombardirali v noči na 11). decembra iz majhne višine za vojno važne naprave in preskrbovalne ob. rate ob Hiimberju in na v/hodni obali Anglije. Videti je bilo močne eksplozije in obsežne požare. 1'cgrešani sta dve letali. Pri obrambnih bojih okrog Kževa ae je posebno odlikovala IVZ. divizija iz sSr/;jt> Vzroki neuspeha sovjetske ofenzive Sodba nevtralnega vojaškega strokovnjaka Stockhohn, IS. dec. s. V svojem voja- | škem komentarju obravnava Afton.Bla-cict sovjetsko ofenzivo in jo primerja z lansko. Značilnost druge ruske ofenzive je po mnenju lista v tem, da je bila pripravljena do najmanjših podrobnosti v upanju ..a bo naletel i na izčrpenega in neboibe-nega nasprotnika. Ofenziva se je pričela z nezaslišano silo ter z uporabo ogromnih motoriziranih sredstev v južnem in srednjem odseku. Cilj je bil pregnati sile Osi iz Stahngrada in zopet zasesti ves lok Dona, toda sovjetskim četam so dali tudi razumeti, da je bil razen tega cilj tudi do_ Sv;-a obrežja Dnjep;a. Nemci naj bi na ta način z enim samim udarcem izgubili vse pridobljeno ozemlje in se dokončno Odpovedali peresu petrolejskih vrelcev. Rezultati so pa bili skromni in nepomembni . Sovjeti niso pridobili nobenega ozemlja, dočim so njih izgube bile nepre-računljive. Ofenziva je zastala po nekaj dneh. Rusom ni več uspelo storiti koraka naprej in zdaj morajo biti pripravljeni m* zimsko protiofenzivo nasprotnika, ki bo lahko imela hude posledice za rusko armado. Glede vzrokov sovjetskega neuspeha misli list, da jih je treba iskati predvsem v tem, da so bili Nemci popolnoma pi i-pravljeni ustaviti ofenzivo o kattui je bilo nemško vrhovno poveljstvo v naprej ob_ veščeno, dugič pa v dejstvu, da so Rusi spi ožili -ofenzivo m TtPlfi ŽtmkftlT1 odseku fronte ter so tnko razpršili svoje lastne sile v škedo končnega rezultata. Ob zaključku je obveljala. kakor v vseh prejšnjih bitkah, nesporna superiornost sil Osi. ^ tatice ŠM planinci ob Dotm KVmsfci vojni poročevalec pereča o bojih cb Donu paln otsudavanja za hrabrost italijanskih čet Berlin, 18. dec- s. v dopisu »Planinci ob Donu<:. ki ga objavlja ^Volkischer Be-obachter« na štirih stolpcih, poveličuje Ernesi Veit hrabrost čet Armira Htalijan-ska vojska v Rusiji), ki operirajo v tem težkem odseku vzhodne fronte. Sovražnik — pravi nemšk. vojni poročevalec — ponavlja v zadnjh dneh svoje poskuse, da bi prekoračil reko m se po-\s lil važnih obrambnih postojank, ki jih drža Italijani Ti poizkusi se izvajajo zlasti v mraku ali ponoči ter zahtevajo od strani branilcev neutrudno budnost. Sovražnik se ne meni za izgube na ljudeh ali vojnih potrebščinah. Njegovi napadi so dostikrat nezaslišano siloviti in vzdržijo jih lahko 52 mo jeklen živci, žilavost in hrabrost italjanskih planinskih čet. ki so pripravljene za kakršno koli žrtev in za najhujšo borbo. V nočnh urah postanejo borbe še bolj dramatične- Vse pehotno orožje do težkih možnarjev se brez odmora uporablja. Na napadalce se vsipa vulkan železa in ognja. Ko je napad strt. se je treba pripraviti še isto noč in odbiti drugi že hujši napad. V svojih položajih na gričih. k: so utrjeni z vsemi modernimi sredstvi za obrambo, nud jo Italijani sliko neukrotljive sile in varnosti. V nekem izredno nevarnem prehodu odbijajo sovražne nroti-napade tudi po 6 zaporednh dni pred izmenjavo. Bojišče je doslovno prerešeta-no z eksplozijami granat in letalskih bemb- Ponoči se kraterji spremene v strejn ška gnezda, s katerimi se blok:ra-jo napadi rdečih Noči so zelo mrzle Re- ie ob obrežju zamrznjena. Od brk in brad planincev vise ledene sveče. V teh nadvse doTgih nočeh je tišina ►raj bolj strašna kakor trušč bi4ke. Uše- sa se napenjajo, da bi ujele najmanjši šum. Oč iščejo v temi. saj sovražn k napade lahko vsak trenutek lahko prekorači reko na splavih, ki ne povzročajo šuma. Povsod se nahaiajo zasede- Ob določeni uri ponoči poizkušajo boljševik i na tej aH oni točki fronte znova svojo srečo. Sovjetska topništvo prične s'lovito obstreljevati :ta!:j?nske postojanke, nakar skuhajo sovražniki na splavih, velikih ribiških čolnih in manjhnih izkrcevalnh čolnih prekoračiti reko. Mcčn-; reflektorji iz italijanskih črt raziskujejo temo in odkrivajo z žarko lučjo sovražne c lje. na katere se vsuje topniški ogenj in ogenj iz metalcev bomb. možnar-jev in lahkega pehotnga orožja. Pekel se je pričel. Po telefonu se dajejo povelja. Srditost na obeh straneh postane strašna-Prvi sovražni čolni že gorijo sredi reke. ki je vsa razsvetljena. Krvav madeži pordečijo kalno vodo Čolne, ki dospejo do majhnega polotoka. napadejo metalci bomb. Čolni se prebmejo z vso posadko. Število sredi rek zažganih čolnov strašno narašča. Planinci se poslužijo tudi ročnih granat Sovjetsko poveljništvo da končno ukaz za umik, da bi preprečilo popolno katastrofo. Toča projektilov vseh kalibrov zasleduje zadnje splave z decimira-nimi posadkami- Potem utone postopno vse skupaj v noč. v tragično t šino, ki sledi in je značilna za vsak boljševiškj poraz. Vojna^ ki se bije cb obrežju Dona, pravi dopisnik, je huda vojna z mnogimi neprevi-denimi obrati. Vojaki, ki se v njej uveljavljajo, so nepremagljivi borci. Vedno ni mogoče napadov takoj streti. Včasih podpi_ rajo živalsko srditost rdečih slabo vreme, slučajnosti, zemljepisna tvorba terena. Rdečim uspe, čeprav samo začasno, postaviti mostišče. Te laj postane bitka najhujša in tedaj se branilici najbolj odlikujejo s svojim junaštvom. Hrabri itilijanski tovariši vodo, da se morajo ključne potsoj?nke ob Donu držati za vsako ceno v svrho zaščite boka armad, ki operirajo pred Stalingra-dom in na področju Kavkaza. Tega poslanstva se italijanski vojaki po_ polncma zavedajo, pa naj bodo planinci, bersaljeri, pešaki. topničarji. konjeniki ali sanitejci. Vedo, da so bili pozvani, da opravijo na fronti cb Donu nalogo najvišje od- govornosti. S svojim požrtvovalnim duhom in prezirom nevarnosti, so zapisali in še pišejo prekrasne strani riavn, ki so vre«!n<*. da se za večno uvrstijo v zgodovino tega ogromnega konflikta. V osmih mesecih so Sovjeti izgubili 12.S21 letal Berlin, ls ti> i . s. Od piirrtUt |»»nd;t-du, z.v-sedenih 22. S finskega odseka Hrl^inki, IS. dec. s. Finski) vojno poročilo javlja: V zadnjih 24 lirah je bil odbil v odseku Rukajiirvija sovjetski oddelek, k: je skušal zasesti zapadno obrežje nekega jezera, katerega je prekoračil po ledu. Izgube oddelka fo bile tako hude. da se je moral v neredu umakniti na lzhodfi£ne postojanke. Z ostalih fronti ni ničesar po-l očati. Nov švicarski poslanik v Rimu Bern, 18, dec, s. Zvezni svet je Imenoval dr. Petra Vielija za švicarskega p"sh»njk l v Rimu. Vieli je bil rejen leta 1890. Bil je dolga leta tajnik in svetnik pri Švicarskem poslaništvu v Runu. Pred leti je opustil diplomatsko službo in vstopil v ravnateljstvo enega izmed velikih švicarskih bančnih zavodov. Poštni premet med Japonsko in Južno Ameriko Tokio, 17. dec. s. Po zakljm itvi pogajanj z argentinsko in čilsko vlado je bilo sklenjeno obnoviti postni promet med Japonsko in obema južnoameriškima republikama preko Sibirije. Promet je bil preki-njon ob pričetku sovraznosj v Vzhodni Aziji. Slovo japonskega veleposlanika v Rimu Izrazi občudovanja za Italijo in Duceja Rim, 18. dec. s. Predsedništvo družb'! pr jateljev Japonske, je pozdravilo v sedežu družbe v palači Orsini Eksc. Zembej.l Horikirija. ki je opravljal dve leti posle veleposlanika Japcnske v Runu in mu je zdaj poverjena druga važna funkcija. Prišli so veleposlanika Paolucci in Malene, adm'rala Bernotti in Lais, minister Siuniti Čase, general Mor;akjra šimizu. svetnik Mase, minister Silenzi. akademik Tucei. senator Morgagni, grof Rivetta in drugi od'ičnik"'. Predsedn k baron Pompeo Aloisi, je izrekel tople poslov'Ine besede, cmenj-i-joč delo rdličnega diplomata za čim trdnejše prijateljstvo med obema državam«. Veleposlanik Horikiri je odgovoril takole »Gospod predseanik! Predvsem bi želel zahvabf se gospodu predsedniku, da je priredji sestanek cb pribki mojega bližnjega odhoda iz Italije, ker sem bil razrešen poslrv veleposlanika pi'i Kvirinalu in določen za novo mis'io. Zahvaljujem se tudi za ljubeznjive poslovilne besede. Moje bivanje v Italiji, je trajalo dve leti in smatram, da je bila ta doba najsrečnejša V jem življenju. Med tem sta se Japonska in Italija znašli druga ob drugi v vejni. V dobi italijansko-japonskega prijateljstva, ki je postalo še tesnejše, se je mogočno razvila družba prijateljev Japonske in ustanovila v raznih mestih svoje odseke. Tudi vse prireditve vaše družbe, so imele vedno velik uspeh. Kakor je naravno, mi je b'lo v tej dobi zelo olajšano izpolnjevanje mojih pcslov veleposlanika v Rimu. vendar ne morem pozabiti, da je k temu močno prispeval- nc^rec" v0" vseh v tem mestu. žal mi jc, da moram zapustiti Italijo in njeno dobro ozračje in se ločiti cd mnog1 h dobrih prijateljev, ki sem jih nasol v Italiji, zlasti v tem trenutku, ko se valovi Sredozemskega morja še višje dvigajo. Vendar sem prepričan, da si bo veliki italijanski narod pod visokim vodstvom Duceja, ki ga kar najbelj spoštujem, OSVOJU gotovo končno zmago in uničil vse sovražnike. V stari dobi, ko so v Japonsko vdi le velike oborožene sile iz Mongolije, so na.«i predniki uničili tolpe, boreč se junaško v zaupanju v enega samega moža, v Hojo Tak'munea, velikega državnika, ki je bil tedaj za Japonsko prav to. kar je Due« danes za Italijo. Za italijanski nared, zedi-njen pod Ducejem, ne bosta Anglja n Amerika nikoli sovražnik, ki bi se ga bilo treba bati. Povedal sem ta zgodovinski dogodek Japonske kot spomin na meje bivanje v Italiji. S temi čustvi želim zdravja gospedu predsedniku jn vsem navzočim v trdem prepričanju, da bo zmagn naša ter dvigam spoštljivo misel Nj. Vel, Kralju a Cesarju!': Rim, 18. dec. s. Japonski veleposlanik pri Kvirinalu Zembei Horikiri je pred s*vo_ jim bližnjim odhodom priredil v salonih veleposlaništva sprejem. Med mnogimi navzočimi osebnostmi so bili minister za n~-2-odn ovzgojo, podtajnik PNF Ravisio, podpredsednik Zbornice fašejev in korporacij Ezio Maria Gray, prefekt veleposlaniki, senatorji in oficirji, številna je bila tudi japonska zajednica iz Rima. Sprejem |a potekel v ozračm tovarištva. Stran 2 »SLOVENSKI NARODc, sobota. 19. decembra 1942-XXI Štev. 2Q0 Sestanek Pokrajinskega odbora za posredovanje dela Ljubljana. 19. decembra. Včeraj - .? jc v IV-krajinskem uradu za p sredo van je dela sestal 1'okraj'nski <*ibo«r. P« odobritvi zapisnika prejšnjega sestanka sta predsednik in inspekt« r Pet ronio poročala o delu te ustanove. Ko-.ično je bila prečrtana uredba, ki ho uveljavila obvezno novo, za vse enako in dvojezično delovno knjižico. V razpravo so posegla predstavnik Stranke, korporacijski inspektor in navzoči sindikalni vx J: tel ji. N*:'.črt razvoja -n izpopolnitve, ksdeian v skladu / obema uredbama Visokega komisarja / dne 25. junija 1941 in 8. aprila 1942-XX. nanašajočima se na pravno ureditev povpraševanja in ponudbe dela. ie mogel biti v znatnem delu skoraj povsem uresničen. Obsežm •: dela. opravljenega na področju posredovanja dela od junija 1°41 do novembra 1942. jc znatna. Razvidna je iz spodaj objavljenih številk, ki jo odražajo v vsej popolnosti, saj gre za sestavo in spremembe listov, ki označujejo življenjepisne in poklicne podatke /anunancev. Gibanje deiovnih moči se izraža za omenjeno razdobje in vso pokrajino v nasled-ni-h Številkah: vpisanih jc hilo 27.930. odpravljenih na delo pa 20.069. Cc sc upošteva, da je biilo 15. decembra t. i. registrirano skupno 825 nezaposlenih, od teh 170 mo-skib ;:i 655 žensk, se na podlag stat:stičnih podatkov lahko reče. da je sedaj neza-pošlerioM skoraj odpravljena. Me.l n i. ki >-i bile uvedene v teko- čem letu v poizvedovalno postopanje, naj b o < menjena uporaba barvnih kartotečnih 1;- <;v. r<> je sćsrtema, kakor je \ rabi v dru-£ h p* krajinah Kraljevine. Po tem sistemu je mogoče takoj ugotoviti spol in glavne pok! ene kategorije. Uvedene so bde tud: nove dvojezične tiskovine, ki omogočajo lažje in hitrejše registracijsko in statistično delo. P<> smernicah Visokega komisarja bo v kratkem obavljena nova uredba, k? bo Uveljavila obveznost enotne delovne knjižice za vse delovne kategorije brez razl:kc. Nova knjižica, tiskana v dveh jezik?h. vsebine v celoti uredbo št. 63 z dne 21. aprila I941-XX kakor tudi vse podatke, pogrebne za ugotovitev poklicne preteklosti in zavarovalnega |v 'očaja imetnika knjižice. P< sebn • urada za posredovanje dela v Ljubljani ie. da ie raztegni) svoje delovanje tudi na gospodinjske pomoćnice. Tako * jc odvzel privatnemu posredovanju in špekulaciji vsako pobudo te vrste. Od novembra 1941 do 15. decembra 1942 je bilo vpisan h 172<> u spodinjskih pomočnic, s-lu/bo pa jih je dobilo 1458. Na glavnem sedežu ustanove v I.iubljani jc bila napravljena kartoteka, kakršna ic v rabi v I tali j:. Z njo ie mogoče vedno imeti v evidenci zelo pregledno ves poJodpaj nc-feap lenostj \ p krajini. Vsak okrajni urad poroča tedensko zabeležene spremembe v p;edinih občinskih uradih svojega okrožja. Nedvomno je torej, da je oprema glavnega urada kakor tudi podrobna organizacija prilagođena kakršnemu koli bodočemu razvoju. Kar se tiče končno 'izpolnjevanja nc/vega zakona po delodajalcih, je mogoče trditi, da so ga zainteresirane i sprejeli večinoma z zavedno d:sciplino. čc se iz v zame jo redke sporadične krčitve, ki so v ostalem neizogibne v vsaki spremembi metod in sistemov p:^to»panja. Maloštevilni primeri kršitev* so bili in so prijavljeni pristojnim oblastem, da jih primerno kaznujejo. Sestanek odbora za koordiniranje cen Ljubljana. 19. decembra Visoki komisar je predsedoval v vladni palači ob navzočnosti Zveznega tajnika sestanku odbora za koordin ranje oskrbe, razdelitve in cen industrijskih in kmečkih pridelkov ter služb. Ekscelenca Grazioli je orisal razna vprašanja, ki se nanašajo na dobavo in razdelitev najnujnejše potrebnih predmetov ugotavljajoč, da sta obe v normalnem razvoju. Dal je natančne odredbe, da bodo ra- cionrani in kontrolirani predmeti, stavljenj detajlistom in drugim razdeljevalnim društvom na razpolago v pravem času, da jih bodo mog"li potrošniki nakupiti v določenih dneh in dobah. Nadalje je sporočil, da bodo s 1. januarjem odpravljeni luksusni in drugi davki, k; obremenjujejo najnujnejše potrebne predmete in ki niso v rab: v notranjosti Kraljevine. Tako bo omogočeno, da bodo odgovarjali običajnim in da bodo stroški življenja prilagojen; normalnim. Razpravljalo se je nato o raznih točkah dnevnega reda. Razprave so se udeležil-; vsi domači. Predmet posebne pažnje so bili: oskrba in razdelitev mleka, mesa in jajc. kakor tudi premoga in drv. Državnim in samoupravnim upokojencem in vdovam v vednost železniške legitimacije se za leto 1940. podaljšujejo pri finančni direkciji v sobi št. 3. pritličje, med 10. in 12. uro dopoldne. Vhod je iz Poljanske ceste. Obenem z legitimacijo je treba izročiti markice za SO centezimov. ki se dobi pri blagajnicah na kolodvoru. Oni. katerim poteče letos veljavnost legitimacije, izstavljene leta 1938. za petletno dobo. lobe vložek k legitimaciji. Vsi ti pa naj predlagajo legitimacije v podaljšanja šele po novem letu, ker finančna direkcija teh vložkov zaenkrat še nima na razpolago. Vsak vložek stane eno liro. Od Združenja javnih uslužbencev Ljubljanske pokrajine v Ljubljani. Wclfova ul. št 10 II. Bežično razpoloženje na živilskem trgu Gospodinje so se začele skrbno pripravljati na prazmke — Razno božično blago Ljubljana. 19. decembra. Ko začne na Kongresnem trgu tako priletno dišati po smrečju kakor daleč od mesta sredi gozdne tišine »n ko Zvezda ozeleni pred božičem, se ne moremo več upirati bož enemu razpoloženju. Mesto se prerodi znova v novem slogu in meščani mislijo dan na dan na bližajoče se praz-n Ike kakor na največji dogodek. Morda se kdo v začetku posmehuje vplivom te poezije, a končno jim sam podleže ter rad zahaja dan za dnem v Zvezdo, da se na-užije gozdnega zraka. Toda glavna reka ljud: se usmerja na živilski trg. Čeprav bi gospodinje vedele našteti na prste, kaj je naprodaj na trgu in četudi bi tam nič ne kupovale, bi vendar zahajale dan za dnem tja. Pod vplivom pi edprazničnega razpoloženja so — ki ga lahko imenujete atavizem ali trad-cijo in ni se mogoče upirati- Sleherni dan posebej je treba izdelati in predelati kuharski načri za praznike: gospodinja neprestano preži na vsako nenadno priliko, da bi kaj kupila, čeprav še sama ne ve. kaj namerava kupiti. Sele na trgu se ji razodene ideia. Zri a ] za hojajo ljudje na trg tudi zaradi mnogo manj prozaičnih zadev. Marsikdo s»; rad ogleda božični sejem, že zato. da se tem laže preda predprazničnemu razpoloženju ter si pričara iluzijo božiča. Med tera ko se je na Miklavževem sejmu rada mudila predvsem mladina, se na božičnem ustavljajo tudi odrasli Izbirajo gradivo za jaslice, a nekateri se radi pozanimajo tudi za drugo blago, ki ga je priporočljivo položit: pod božično drevo, čeprav je le preprost pulover ali rokavice. Na praznike se spomnimo že, pri tri-mostju. Na Cankarjevem nabrežju, kjer je sicer naprodaj preprosto cvetje, je zdaj precej izbranega smrečja, mahu in po- dobnih pripomočkov za ustvarjanje božičnega razpoloženjaa. Tudi ta prodaja spada božičnemu sejmu- Leto^ menda ne bo primanjkovalo smrečja -n mahu. ker še ni zapadel sneg ter so se prodajalci lože oskrbeli z njim. Tud! na Kongresnem trgu je vedno več smrečja, čeprav se je v začetku zdelo, da ga ne bo mnogo. Branjevci na živ'lskem trgu so se danes še posebno potrudili da so razstavljali blago čim bolj vabljivo ter da je bilo tudi v tem nekaj praznične slovesnosti. Dobro so se založil; zlasti z oranžami in mandarinam:, ki so jih naložili v stožcih in pi-ramidaah v slogu svoje posebne aarhitek-tonske umetnosti. Da smo pred božičem, se je kazalo tudi v izbiri blaga. Predvsem je bilo vsega blaga več. ker so prodajalci pač upravičeno pričakovali, da bo živahnejša kupčija. Naprodaj je bilo tud: blago, ki ga sicer prejšnje čase niso redno prodajali, saj pač ni bilo zanimanja zanj. Tako je bilo dane? naprodaj tudi precei rozin. Tudi orehovih jedrc je bilo več kakor prejšnje tržne dni. Gospodinje so precej kupovale cele orehe, a tud po orehovih jedrcah so posegale bolj kakor bi kdo pričakoval. Med uvoženim blagem, ki gre zdaj najbolj v denar, je treba omeniti cve-tačo. Prodajalci so pa tudi založeni tako z njo. da si žele še živahnejše kupčije. Upanje je. da bo večina cvetače zadnje pošiljke razprodana do praznikov. Prej kakor navadno so prispele danes na trg tudi zelenjadarice. Toda tudi gospodinje so se davi podvizale, tako da je bilo že ob 8. precej živahno na zelenjadnem trgu in prodanega mnogo blaga- Tudi danes so gospodinje najbolj posegale po zeljnatih glavah. Endivija. ki je zdaj naprodaj po večini lepo bela. je bila tudi j kmalu razprodana. Mnogo večja je pa bila izbira med motovjlcem in špinaeo: ta pridelka zdaj prevladujeta na zelenjad-nem trgu. Manj je rumene kolerabe in korenja. Tudi repe ni mnogo, a za njo se gospodinje ne zanimajo posebno. Kakor vedno, je bilo danes živahno tudi pr; ^e-ljaricah. ki razprodajo vselej vse kislo zelje in repo. kolikor ga pripeljejo na trg. — Davi je malo pršilo, a vreme ni motilo tržnega življenja. Mnogo bolj živahno kakor je bilo danes, menda ne bo več na trgu pred praznik:, čeprav se bodo gospodinje še zalagale z zelenjavo za prihodnje dni- Živahen promet bo najbrž še vse dni prihodnjega tedna pred prazniki, kar bi naj predvsem upoštevali prodajalci ter trg dobro založli kakor so ga danes. Šušteršičeva razstava V izložbenem oknu A. Kcsovega umetniškega salona je razstavil slikar Miloš Šušteršič devet svojih najnovejših del, ki pričajo o njegovem lepem napredku in razvoju. Ostal je zvest svoji Dolenjski, odkoder zajema svoje slikarske motive, ki jih obdeluje z vso ljubeznijo. — »Simfonija jeleni«, imenuje ciklus slik. ker so vse v notranji zvezi in predstavljajo jesensko dobo od poznega poletja, ko je še drevje v polnem zelenju in se šibi od bogastva, pa do žarečega in kričečega ognja na drevesih in do golega, strahotnega ogrodja štrlečih debel. — >Večer v poznem poletju na Luži« je naslov prvi sliki. Vročih, jasnih dni, poletja, ljubezni je konee. večer je še soparen in težak, dievje je v sočnem zelenju in se kar nagiblje od teže. To razpoloženje je podano s pravim umetniškim čutom in ljubeznijo do predmeta. — Jesen v vsej svoji polnosti je motiv drugi sliki, kjer se drevje žari v barv in plamenih. Umirajoče življenje, zamirajoča svetloba je obdelana v naslednjem d Narava in človek sta se sprijaznila z jesenjo, saj tudi jeseni je življenje, so barve in sonce. — Toda prihaja smrt da uniči zadnje ostanke življenja. — In potem se začne borba narave v jesenskem viharju. Življenje preteklega poletja mora ugasniti, da napravi prostor novi pomladi. A borba s smrtjo je huda. drevje je golo. pi azna so polja. — Svojo simfonijo zaključuje slikar s pomladjo na Bledu in na Vel. Planini. Novo življenje se redi, zopet cvet-* zrak in nebo. oblaki niso več mračni, temveč veseli in svetli. Lep razvoj je pokazal slikar od zadnje razstave, njegovi jesenski motivi so polni turobnosti in zamišljencsti. ki jih najboljše oblikuje v vaških idilah in samotnem življenju kmetskih hiš. — Mladi slikar vidno napreduje glede zunanje forme kakor tu li notranje vsebine, ki postaja bolj občutena, globlja in poduhovljena. —- Ker se slike odlikujejo po umetniški vsebini, zato gotovo najdejo hvaležnih kupcev. Glasbeni uspehi ljubljanske mladine Tuđi na drugem javnem nastopu so fclli gajencl SGŠ ter GA deležni toplega priznanja Ljubljana, 19. decembra V mali filharmcmični dvorana se je zbralo v sredo 16.decembra naše pla^bo ljubeče občinstvo, da prisostvuje drugemu javnemu nastopu odlično izve/ban h gojencev ter go-jenk ^dš ter GA iz šote prof. V t e; ic r-j a, prof. T r o s t o v c. prot. Zaroikove, prof L a u n c. prof J Ravnika m rektorja Bet et ta. Tudi to pot so izpričali nastopajoči svojo nadarjenost m plemenito glasben/o hotenje ter p: izarievanic. Vsem sodelujočim je občinstvo toplo fer iskreno vzklikalo m iim izrazilo na ta način svo»je priznan ic. Poslušalci so z zanimanjem sledili izvajaniu mestom;: težjih skladb in so lahko pri nastopajočih — znanih z vsakoletnih produkcij — Ugvtovili !cp napredek, vidno težnje k izpopolnjevanju. Glasbeni uspehi naše ljubljanske ru'r.dinc so nedvomno od nastopa do nastopa lcp.-i. prepotčlji-vej'i. Mladini ter ničnim vzornim glasbe-n:m vzgojiteljem želimo tudi v bodoče čim p:r.do'v:tei::h sadov amorfaie glasbene vzgoje ter obl'kovanja. V o&vttru drugega javnega nastopa se je najprej predstavil naš dobri znanec s prejšnjih produkcij Ig r O z mu. gojenec tretjega letivka SGŠ. S poglobljenostjo m za njegova leta nenavadno tehnično spretnostjo je izvajal S. J. Bachove, težjo skladbo »Koncert v K-duru« (prni stavek). Mali !■_: ■ Ozun je izvrsten g< -I.jč. siguren v lepem podajanju, spreten v lahkotnem cb!:k vanju čistih tonov. Spominjamo ee njegovega prode noega uspeha na zadnjem nastop u Vr.d: sedaj je p žel toplo priznanje, saj so sc p^Vu'.ilci lahki; prepričali o nadaljnjem napredovanju tega našega imenitnega mladega g.-ohič-.i. ki vzbuja s sv: jo ocft'Čno izvež-b&act t;o Ure nade za bouočnobt. Zatem je nastopil gojenec tretjega letnika SGš Franc L a n g u s S svojem polnim baritonom je uspešno odpel Mascagnijevo »Tvoja zvezda««. B. Ipavčevo »Romanco* a Premricvo prisrčno »Pasti rčkovo pesem«. Izgovarjava je ml ča^a do časa nekoliko motna m zabrisana. Njegov glasovni ma-rcral se naiučinkoviteie uveljavlja v Srednjih legah Z marljivim šolanjem si bo lah ko znatno okrepil svoj bariton in s a n a. Ki'tja D ž a n g a ie po uvodnem sporočilu rek t rja .1 Bete t ta zbolela in ni im gla i nastopati z obema najavljenima spevoma. Najvišje ceste na ljaMjaiiskein žrrifskeui trga veljavne od p3ne^e£;ka 21. t. m. zjutza] do objave nsvesa cenika Ljubljana. 19. decembra Po dogovoru z zastopnicami in z3s*".opn;-ki konsumentov, pridelovalcev in prodajalcev je mestni tržni urad Visokemu komisar atu spet pr?dl3ž:l najvšje cene za tržno blage v Ljubljani ter jih je ta odobril. Z odi kom VIII 2 št. 4192 29 Vi?, komi-sarbjta za Ljubljansko pokrajino veljajo za Ljunllano določene najvišje cene oo p»_ iii (loljka 21. decembra 1!)42-XX1 zjutraj dalje do objave BOvega cenika. Najvišje < ene. ki je po njih dovoljenj / Ljubljani prodajati v ceniku navedeno bla°\-> in ga plačevati, so naslednje: Zelnate glave pod 10 kg 1.50 L.; zelnate glave nad 10 kg 1 L: rdeče zelje 2 L: kislo zelje 4 L; ohrovt 2 L; repa na drobno 1 L: reps na debelo 0.75 L: k;sla repa 2.50 L; endivija I. vrste, lepo rumena. 5 L; endivija II. vrste 4 L: motovileč 10 L; radi'' 4 L: gojeni radič 8 L: špinača 5 L: rdeča pesa 3 L: rdeče korenje brez zelenja 3 L; rumeno korenje 1.50 L; peteršilj 4 L; zelena 4 L: rumena koleraba 1.50 L: kolerabice 4 L: črna redkev 1.50 L: čebula 2 L; Solata 4 L: česen S L; osm.ženi hren 4 L: jabolk i I. vrste, namizna, izbrana 5 L; jabclka TI. vrste 4 L; kilogram suhega lipovega cvetja 18 L; jajca 2 L komad. Kjer ni posebej naveden liter, veljajo cene za kilogram. Opozarjamo pa. da vse te cene veljajo s-mo za blago, pridelano v Ljubljanski pokrajini, ker je za iz drugih pokrajin uvoženo blago v veljavi cenik za zelenjavo in sadje št 22 na rumenem papirju. Posebno pa opozarjamo prodajalke in prodajalce, da mera biti po teh ceni)b naprodaj vse blago zlravo, otrebljeno in v takem sta.iju. kakor je opisano v ceniku. Vse povrtnma moi "> hiti osnažena in oprana, vendar pa ne več mokra, pač pa 9vj2s Vse te najvišje dopustne cene in tudi vse nižje cene morajo biti vidno označene pri vsem v ceniku navedenem blagu re samo na Vodnikovem in Pogačarjevem, temveč «.-«d' na živi.?kih trgih v Mostan. r.a Viču, r.a Sv. Jakoba trgu in v Šiš'vi, enako pa s; leh pri vseh prodajalkah n r>iodajalcl - po vsej n < stni občmi Hub!ja*t- Učiteljeva zadrega Učitelj Kalič je sedel v parku na klopi in vzdihoval. Globoko je vzdih;val. Vzdihoval je zaradi gospodične, o kateri so vedeli vsi v mestu, da ji je ime Ana. Zdaj je sedela gospodična Ana na isti klopi kakor učuelj Količ. Kraj njega je pedela. Na mesto je legla g-sta megla, toda to seveda gosp da učitelja in gospodično Ane ni niti najmanj motilo. Nasprotno, bilo jima je zelo prijetno in ljubo. — če še enkrat zvem. da si bila s tem učiteljem. — je dejal prejšnji dan gospodični Ani njen cče — te pošljem k teti. Ona ti bo Se Izbila toke muhe iz glove. Očetu gospodične Ane namreč gospod učitelj ni bil simpatičen in prepovedal je sv ji Anici hoditi z njim. Ana je poznala i svojega očeta i svojo teto tnko dobro, da je raje sklenda prekiniti stike s svojim učiteljem. A gospod učitelj je prav zaradi tega vzdihe val. — Ne merem živeti brez tebe! — je dejal svoji Anici. — Jaz tudi ne brez tebe. — mu je odgovorilo objokano dekle. In ker v bližini ni bilo žive duše. sta se objela in vroče poljubila. Kar se je zasvetila v bližini iz megle vžigalica. Iz megle je stopila podoba «iečka ln v naslednjem hipu se je že zope;. raz- blinila v nič. Toda tudi ta kratki trenutek je presenečenemu m bistrovidnemu učitelju zadostoval, da je spoznal v dečku cve-jega učenca. — Seveda, kdo drugi bi pa kadil, čc ne ta Lenčck . . . No. le čakaj, jutri ti že pokažem! — jc zamrmral učitelj sam pri sebi. Drugi dan je prišel gospod učitelj v šolo močno prehlajen. Stepal je po razredu m pregledoval naloge. — Lenček. povej nam ... je dejal pre-hlajeni uč:telj s piščečim glasom. — Pridi sem in povej nam. kje si bil včeraj. Lenček. največji falot v vsem razredu, je prišel pred kateder in mirno obstal. — Lenček. povej nam. kje si bil včeraj! — Jaz? ? ? Nikjer! — Dobro, — a kaj si počel včeraj ? — Jaz?... Učil sem se. gospod učitelj. — No. to je lepo od tebe. da si se končno tudi ti lotil knj;g. Kaj si pa še počel" Pomisli dobro in poskusi spomniti se. Včeraj po četrti uri ? Lenček je molčal ko grob. — Lenček. — je prekinil gospod učitelj molk, — pridi k tabli. Lenček je počasi pristcp;l k tabli. — Vzemi kredo in napiši: — Kdo je včeraj v parku kadil? — Kako presim? — Kdo je včeraj v parku kadil ? — je zarohnel učitelj. — Prosim, gospod učitelj, ne razumom niti besede. Učitelj je osupnil in uprl pogled v Lenčka. — Zares, gespod učitelj, mčesar ne razumem, — je začel Lenček zagotav;jati učitelja s tako neddžnim glasom, da bi mu človek res lahko verjel. — Vidim, da gospod uč telj govori, ne slišim pa niti besede! Nič se ne slLši. gospod učitelj, čisto n:č. Učitelj je strogo pegledal dečka v oči. rekoč: — Pazi. Lenček! Stopi sem k mizi. kjer stojim jaz. jaz pa stopim k tabli. Ti me boš nekaj vprašal, potem boa*a pa videla, ali se sl'ši ali ne . . . će se sliši, se pazi! Uč:telj je postavil LenčTLa h katedru, sam je pa stopil k tabli. — Zdaj pa pazite-! — se je obrnil učitelj k razredu, p:tem je pa dejal Lenčku: — No. vprašaj me zdaj kaj. — Kdo se je včeraj ... je zašepetal Lenček. — Kaj? Kako? — Kdo se je včeraj v parku z gospodične Ano ... — Prav pravišt — ga je prekinil učitelj hitro. — Tu se ne sliši niti besedica. Babic in Jer'č. pridlta sem. da postavimo kateder bliže k tabli ... A ti, Lenček pojdi no svo_ je mesto. ^ertoa pregled Umetnostna razstava v znamenju šperta Umetniško ustvarjanje v na-i pokrajini, ki se kaže v najrazličnejših obl.kaii pr mnoojh znanih s! kar jih r.sarj-.h in kiparjih, bo dobilo nevo področje na razstavi, ki jo razpisuje tukajšnji CONI z na/ivom: Umetnostna razstava posvečena Športu, Razstava ie b'.'a prvotno namenjena za preteki, september, vendar iz tehničnih razlogov ni dala prirediti; sedjj so imcia-torji prelozli njen termin na dneve od S. do 20 i u n i j a 1943 Mnogo umetnikov je že do prvega termina p«?sialo svoje priiavc zda i bo pa ta odgoditev omogočila še drugim, eia se bodo lahko pridružili prejšnjim hi pokazali da ljubljanski umetniki z veseljem >prejcmajo vsako novo pobudo. Ćas^i tio otvoritve razstave ie >c več ko dovolj, tako da bodo na>i umetn k; medtem lahko temeljito proučili marsikateri noA motiv, ki jih je vprav s š-pormeLia področja zelo veliko kakor nalašč za upodo-b'tev v plastiki ah barvah. Mladih umetnikov ki so živeli v večji bl:ž:ni športa, ta razstava gotovo ne bo po> stavljala pred težko nalogo, toda prav tako bo lahko vzbudila zanimanje tudi med Starejšo generacijo, saj umetnost kakor š-port ne poznata ovir. Po razpisu je treba za to razstavo upodobiti -portni do£od*.k ah kretnjo v onem znaCIncm borbenem razpoloženju, ki jc lasten samo športniku. In !vdo 'z-Died naših umetnikov ^e ni občudo/.al smučarja skakalca med poletom 5 skakalnice ali atleta med metom njegovega orodja ali kolesarja, ki je pravkar prvrzil na cilj a!i recimo plavalca, ki kakor rba drsi po vodi Mnogo je tak h edinstvenih prizorov v športu, ki dajejo umetniku možnosti, da jim lahko da urnetni-kega izraza Na raz srtavo bodo pripu-čena umetniška dela v vseh oblikah od oljnate slike do krpa. Preprie.ini smo, da ta po^rv ne bo oentail brej odziva Saj je to tud: zahteva umetnosti in umetnikov samih. — Jutrišnje XII. kolo italijiui*kix.i ■'.•^\ : r.i . i Brescia in v La Spezzi: SpcmU - A :u HitllM — Mndinraho nogometaš prvenstva bilo s kolom, odigranim v nedeljo 6. decembra, zaključeno v jesenskem delu. Sadnje tekme so prinesle delno zelo presem ;-ljive rezultate. Najvažnejšo tekmo sta odigrala Ferenevaros in Ujpest. Pereacvmroa je zmagal 5:4 (3:0). ifed ostalimi tekmami preseneča visoka zmaga Waajaajaj nad VOdeČhn NACom in zmaga Rlspeta nad \VMFC 2:0. Tekma med Gamnio i:i Rj lao-kom se je končala neodločeno 1:1, SBTC je premagal Haladas 4:2. dočim sta tekmi med Szegedom in Dima vagom ter Kolos-varjem in Terekvosom ostali neodlučeni 2:2. - Ar-iiitiiut-l rug\ a j J ■ 1. K narjev River Plate je zmagal v letošnjem argentinskem nogometnom prvenstvu. Urugvajsko prvenstvo pa si jc priborila moštvo kluba Nacional, Obe moštvi sta ■« sedaj sestali na stadionu v Montevaleu v borbi za klasični pokal Rio de la Plata. Tekmi je prisostvovalo okoli 100.000 glodalcev. Zmagalo je argentinsko moštvo 2:1. — Nogometa« prvenstva Jasne Francije, Nedeljske prvenstvene tekme v južni Franciji so se končale z naslednjimi Izidi: Ni-mes-Toulouse 1:1. Annecv-Ganm s 3:2, Al-ies-st. Etienne 4:1. Brlve-MarseiUe 3:2, Peiv pignan-MontpeUier 4:2, Eiyon-8ete lvd, Avi-gnon-Clcrmont 2:0 in Qrenoble-Nics 2:1. — Fina!o ca ukrajinski pokal, V i. je bila prejšnjo nedeljo tinalna tekma za ukrajinski pokal. Sestala sta so Ukrajina iz Lvova in Sian iz Pizomvsla. Zmagala jc Ukrajina 4:3. — Sijajna BmSg padovanskib akadond-kov ■ShtJMčeV. V soboto jo bilo v Padovi Eakljueeno tešnnovanje mod sabljači padovanske univerze in sabljači 1 •;i< 1 i npeStSS-sko univerze. Tekmovanje Je obsegalo bor* he v foretu, meču in sablji, v končni oceni so padovanski akademiki premagali bu-dimpestanske 15:S. (Bel K O L i: D \ i: Danes: Sobota. 10. decembra: Urban. Jutri: Neieij'1, 20. decembra: Ubcrat, Evgenij. I> A N A š N J F. 1» R ! R E I> I T V E Kino Matica: Srčna pota. Kino Sloga: Hiša stl b >" Kino Inion: Nopozabljeni poljub. Kino .Moste; Opereta in AI Razstava Mnžjfr 8edej-Zonič \ MkeaalBe- viin pa\iljonu. BiSiatsva Francii Pavlovca v galeriji ()l>ersnel. Bssstava slikarja MUheUes ta kiparji Tim-ta Kosa v salonu Jo t' I' - žakovi ulici. PRI RED IT V E V NEDELJO K inemstografl nespremenjeno. Vodstvo po rasstmvi Mnsič-SadeJ-Zsnli ob 11 dopoldne v Jakopičcevru paviljonu. Vod: slikar prof. Stane Ktegar. I) Kž l R \ E I- E K A !! N F Danes In jutro m?-. Bakarčič, Sv Jakoba trp 9: Rmior, Miklo.^ii." «va cesta št. 20; Murmaver. Sv. Petra eests 78, Nedeljsko dežurno zdravu ško sb:?b<> \x> opravljal od sobote oJ 20. do pone leljka do 8. zjutraj mestni višji zdravnik dr. Fr. Ciber, Štefanova ulica 7 1. lani bilo Do-po- Po-ba- Po- Iz Hrvatske — delavskih stanevsnjskili h,s;c. Lani so pričeli na Hrvatskem graditi nsnm delavskih stanovanjskih naselbin, v katerih je bilo zgrajenih 572 stanovajskib hišic. Gradnjo Je prevzel Urad sa gradnjo stanovanjskih delavskih rodbinskih domov, ki deluje v okviru glavnega ravnateljstva za javna dela v notranjem ministrstvu. Delavske stanovanjske naselb?ne jO sačel! graditi v Zagrebu. Varaždinu. Sisku, Karlovcu. Osijeku, BanJalukJ in Sar : \m. Vsaka hišica Ima dve stanovanji. — S3,000.000 kun za gradnjo ?n popravilo šolskih poslopij. Za gradnjo in popravilo šolsk'h poslopij je potrošila Hrvatska 32 milijonov kun. Za letošnje loto je dolečeno v ta namen 32 OOO.OOn kun. slej je bil> zgrajenih 93 nov;h šolskih slopij. mnogo -jjh pa še giade. — Baron fia^orn pr1 Poglavniku glavnik dr. Pavelič je rprojel nedavno iona Nikolo Gag-erna. Baron je izroči1 glavniku neko staro Tstino, last njegove rodbino, m naša joče se na star- mesto Mokrice. S to listmo je podelil ee sr ECsi 1 \T. tedanji l:\stnici Mokrici Ani Barbari grofici Auersperg pravico, da -^me ena in njegovi potomci prirejati v Mokr cah sejmo dvakrat na leto. Listina je bila I sds na leta 1719. Baron Gagorn Jo jo podari P glav. n:ku zato. ker je cb razmejitvi med Nemčijo in Hrvatsko en del posestva Makrice pripadel Hrvatski. — Predavanje rsssMsnskega generala w Zagrebu, v nedeljo svečer Je prispel v Zagreb na povabilo generalnega .štaba hrvatske vojske rumunski general George. Da-bia. bivši načelnik generalnega štaba ru-munsko vojske v prvi svetovni vojni. General Dabia je predaval v ponedeljek zvečer v dvorani kina ^Danioa^ v nemškem jeziku o udeležbi Rumunije v vojni proti boljševizmu lani in letos. Predavanje so pojasnjevali zanimivi grafikoni. — Svečano«! v rsgrcbjkcm gledališču. V nedeljo je bila v zagrebškem gledališču lepa svečanost. Odkrili so spominsko ploščo v spomin obnovitve Nezavisne Države Hrvatske in prvega Poglavnikovega posota v državnom gledališču — Posvroanjo blagovnega prometa v Zagrebu. Navzlic omejenemu železniškemu prometu se je blagovni promet v Zagrebu v novembru povečal. V skladiVo io prišlo 599 vagonov ali 5250 ton raznega blaga, uvoženega večinoma iz Nemčije. V oktobru je pa znašal uvoz 421 vagonov odn >sno 3592 ton. Štev. 2 v. O >SLOVENSKI NAROD«, sobota, l». decembrn 1^2-XXI Stran 3 Vrstice o Uršulinhah in njih ioll: Mater Bernarda Ljubljana. 19. decembra Hčerka ribniškega šolskega upravnika Raktelja, lepa Cecilija, je stopila v red Ur-šulink. Na dan njene zaobljube je zapel novo mašo v ljubljanski uršulinski cerkvi njen brat Leopold. To je b la dvojna sve-- Q08t za učiteljsko družino Raktelja. katerega brat je bi ravnatelj šole na Grabnu v Ljubljeni. Mater Bernarda je izhajala iz učiteljske družine, ki je prav posebno g jila glasbo. Bila nam je v meščanski šoli učitelj ca P'^tja in to so bile ure. ki vsem njenim učenkam še vedno obujajo lepe spomine. Me, dekleta v sončnem m3ju svoje mla-i ti, smo pele o naši prelepi zemlji, o S t vi, ki se preteka, o vsem. kar je dvigalo mlado dekliško srce k ljubezni do vsega, kar je najdražje in najlepše vsem omm. k: vedo kaj je naša vas, naša gera in naše polje. Zvenela je pesrm ob akordih, ki so j'h u inrjale njene roke na tipke klavirja. Ob •ršolanih glasovih svojih součenk sem \ e'a kontraalt in v spričevalu mi je zaznamovala red z rimsko številko I. Pozdravljene bodite cb tej priliki vse i loje sešolke-pevke. Izmed 33 učenk Mater ISernarde, nas jc bilo 30 učteljic, ki so ne- sle njeno pesem do zadnje gorske vasi To je bilo delo naše učiteljice redivnice. Mater Bernarda je položila strokovne izpite za meščansko šolo in nas je tudi poučevala v drugih predmetih. Prrodoslovje je bila njena tečka. Uvajala nas je v ljubezen do narave, živane in cvetane in vzljuble smo stvarstvo in na rvao. Z izredno besedo nara je podavala o svojem predmetu in v tem nam je bila vsaka ura prekratka. Mater Bernarda je bila učiteljica po božji volji Učenke ji nismo bile učenke, nad katerimi naj bi vladala stroga beseda uč teljice. temveč bila nam je materinska prijateljica in to nas je tako tesno povezalo in vezalo sreč na srce. Pesmi, katere smo prepevale nekoč in nekdaj, še danes zvenijo v naših srcih, ki jih spremlja zlat spomin na vzorno redov-nico-učiteljico Mater Bernardo Raktelj. Ni bila književnica, vsa njena duša je bila tesno navezana na tabernakelj in od t^ga je puščala s-vejim učenkam žar ljubezni do vsega, kar je našega. To je bila pesem in z veselo pesmijo je poslala svoje učenke v svet, pa naj je bila to Zofka Kvedrova in druge njene učenke, ali Mara Tavčarjeva EVNE VESTI — Papež ie sprejel novesa španskega posla '-a. Papež je v svečani avdienci Bi novega španskega poslanika pri kanu Dominga de Las Barcenas. Svečanost je potekla po običajnem ceremonialu. Začetek delovanja madžarskega kul-nnrnega instituta v Rimu. V madžarski akademiji v Rimu je bila v četi tek slovesna otvoritev madžarskega kulturnega instituta. Svečano otvoritev je vodil baron L v. I vik Villa ni. Glavna točka otvoritve j^ Lilo predavanje pmf. Josipa Revava. znanega ma Ižarskega jezikoslovca in pisate_ I; Otvoritvi ie prisostvovalo poleg zastopnikov političnih in kulturnih oblasti številno izbrano občinstvo. — Svečan pogreb jezuitskega predstojim *k a. Y četrtek so v Rimu zelo svečano pokopali pred dnevi umrlega predstojnika ; mitov Ledochowskega Truplo pokoj-r -a patra je ležalo na mrtvaškem odru v Jezusovi cerkvi. Pogrebu so prisostvo-v '. i številni kardinali, člani d plomatske-g-,t zbora pri Vatikanu, zastopnik rimske-£ . guvernerja, številni drug- ugledni za-stopnikj verskih in posvetnih organizacij in polnoštevilno vsi v Rimu bivajoč; jezuiti- Tri leta konfinacije za brezvestnega Izkoriščevalca. Enrieo Ramenghi iz Castel San Pietra v bolognski pokrajini je zahte-val za opremlj.eno stanovanje treh prosto-iov, za kat Tega bi bila pravična najemnina največ 2500 lir letno, po 50 lir dnevno. Zahteval je tudi, da sklene najemnik po-golba za eno leto n3prej. Pokrajinska komisija za policijske ukrepe ga je poslala za tri leta v konfinacijo. — Aretacija nepoštenega odvetnika. V Firenci je bil aretiran odvetnik Alessandrio Ganiacchio, ker si je neupravičeno prilastil in porabil 108.000 lir ki mu jih je neka stranka zaupala v hrambo. Električni tok ga je ubil. 471etni Ros-so Eatista iz Mondovija je pred dnevi prišel po opravkih v Firenco. Ko je v dopol_ danskih urah stopal po ulici Vecchietti, ga je zadela žica tramvajskega voda, ki se je odtrgala. Udaril ga je mečan električni tek. Med prevozom v bolnico je umrl. -— Sladkosnedež brc/ denarja. V sredo popoldne je vrtopil v slaščičarno Cenmni v Firencah 501etni Mario Nannucci. Naročil je, naj mu prinesejo čekolado. Med tem ko mu je natakai pripravljal naročeno pijačo, se je Nannucci približal razstavljenim slaščicam in jih v hipu pojedel 25. Ko bi pa moral plačati, kar je pojedel, se je izkazalo, da nima niti eentezima v žepu. Odpeljala ga je policija. — Ločitev tri dni po poroki. V okolici Mondovija sta se pred dnevi poročila 27-letni ženin in 421etna nevesta. Poroka je že glede na razliko v starosti zbudila me 1 prebivalstvom veliko zanimanje. Predmet splošnega pogovora pa je postal nenavadni par. ko se je zvedelo, da je bilo njunega medenega t- dna že po treh dneh konec in da sta se že *cčila. Kaj je vzrok, da so se tako n.glo ohladile simpatije »mladih« za_ koncev? PripoveiujejOf da ona ni ne mlada, ne lepa, pač pa zelo bogata. »One pa je zelo lep mož, k: je imel mnogo skritih oboževalk. Do poloma je prišlo, ko je tretji dan po po: oki na poročnem potovanju zaw hteval od svojo žene, naj mu podari vse svoje premoženje. 2enn pa mu njegove želje ni lir;e'a izpolniti. Zato se je takoj ločil od nje in se vrnil v svojo fantovsko sobo. \ — Dragocena žoga. V torek proti večeru so se hoteli no trgu Sv. Lucije v Benetkah trije dečki igrati z žogo, ki so si jo napravili iz velikega zavoja rumenega papirja polnega raznega drugega papirja. Pap mata žoga pa se ie kmalu raztrgala in iz nje ?o se na splošno presenečenje vsul: številni bankovci po aO in 100 lir. Bilo jih je za okoli 3000 Lir. Bližnji stražnik je de-nar zaplenil in ga izroč 1 pristojnemu uradu- Ce se nihče ne bo javil v predpisanem roku bo denar razdeljen med dečke IGRAČE DARILA •eilK*^ sosic vabi i; N G E L H A N LUBUA.VA, TAVČARJEVA 3 — Prevoz prašičev iz ene pokraj:ne v drugo. Ministrstvo za kmetjstvo in gozdove v Rimu je izdalo odredbo, da mora vsak. kdor hoče prepeljati prašiče iz ene pokraj ne v drugo, presti pri pristojnem pokrajinskem živinorejskem uradu za prevozno dovoljenje. Dovoljenje je treba imeti neglede na starost in težo prašiča — Loterijski dobitek pol milijona Pr. Pri najnovejšem žrebanju torinske loterije je neka ženska z Genove, k; ji je uspelo ostati anonimna, zadela dobitek pol milijona lir. Okoli njenega dobitka se n:?o napletle izjemoma enkrat nobene romantične zgodbice. Srečna igralka je imela v Številke, v katere je stavila, zelo velko zaupanje. Vložki so bili precej visoki. Sreča je tokrat pešteno nagradila njeno trdno vero. KIN O MOSTE VVillv Forst v filmu arij: Netopir. Cigan baron. Dijak prosjak Opereta in film napete vsebine A^azsrnia Delavnik: 16.30. nedelja 13.30. 16.30 Predprodaja v nedeljo od 13.30 dalje — »Zadrugar«, glasilo Nabavljalne zadruge železničarjev Ljubljanske pokrajine, izhaja menda najbolj redno med našim: mesečnimi glasili. Zdaj je izšla 12 številka, zopet z bogato vsebine kakor vse letošnje kljub skromnemu obsegu. Objavljen je izčrpen ilustriran članek o številnih, vsege apoštevarja vrednih gospodarskih akeiinh Zesoze »Splošne železni-čarske gospodarske zadruge) ob njeni desetletnici. Gospodinje bodo našle mnogo poučnega gradiva pod poglavjem »Nekaj jedil za sedanji čas«. Zaključen je zgodovinski, monograf :čni opis Ljubljane (D. Vahen). tudi dobro ilustriran. V rubriki > Naši slavni možje« je objavljen Cankarjev življenjepis. V zadružnem vestniku se pouče zadrugarj: o razmerah v prodajalnah ZA SPOMIN — Od kol vam vitrihi. s katerimi ste { vlomili? — vpraša sodnik vlomilca. — Podedoval sem jih. gospod sodnik. To je spomin na mojega pokojnega očeta. L3UBLDANSKI ' KINEMATOGRAFI Predstave ob delavnikih v kina Matici in Unionu: ob »2 18. in »/218.- uri; v Slogi neprekinjeno od 14. ure dalje. Ob nedeljah in praznikih v kinu Union ob 10.30, v kinu Matici in Slogi ob tO., v vseh treh ob §£ 14., J-16. in ^18. uri KINO 1'NION — TELEFON 22-21 Bogato dekle išče svojega neznanega izvoljenca! Nepozabljeni poljub V glavnih vlogah: Valentina Cortese, Carlo Campanini, Otelio Toso KINO MATICA — TELEFON 22-41 Očarljiva Clara ( alamat v pretresljivi ljubavni drami. Razkošje, ples! Srčna pota Odlični soigralci: Sandro Ruffini, Miria di San Servolo, Adr. Kimoldi KINO SLOGA - TELEFON 27-30 Največji Giglijev film, film pretresljive vsebine In krasnega petja je Mati Kmina (iramatica, Beniamino <»igli IZ LJUBLJANE — lj Lep življenjski praznik jc praznoval te dnj znan. Ljubljančan, lastnk parnega barvarstva in kemične čistiln ce za obleke g. Jcsip Reich. čil in zdrav se je srečal z Abrahamom. Samo ožji krog nje-g vih domačih in prijateljev je vedel za slavljenčev življenjski prazn k. T stim. k' so mu prišli stisnit roko se pridružujemo tudi mi z iskreno željo, da bi estal sla"ije-nec tako čil. zdrav in podjeten še dolgo vrsto let. —lj Včeraj najtoplojši dan decembra. Južno vreme, a sorazmerno suhe, še vedno traja. To je pravo babje leto. nenavadno toplo vreme ob začetku kiledarske zime. Zdaj ie najkrajši dan, vendar je toplo kakor ob začetku pomladi in kakor ni vedno njti v začc'ku aprila. Včeraj jc decembrska temperatura desegla rekord: na; višja temperatura sredi mesta je znašala 12.3". Popoldne je od časa dc časa pes jalo solnce, zato se je še tem bolj ogrelo. Zračni tlak je estal na isti višini kakor včeraj Menda se vreme ne bo poslabšalo tudi dane?, čo-prav je davi pršilo. Današnja minimalni temperatura znr'.ša 5.2° in je nek7j dese-tink stopinje nižja kakor v preišnj h dneh. — lj Prošnja upravi čistilnega kopališča Zavoda za soc'alno zavarovanje. Stalni oh-'skovalci parn? kopeli v čistilnem kopališču Zavoda za socialno za var: vanje prosijo upravo, naj bi odredila, da bi bila voda v bazenu pred vhodom v parno kepel topla. To jc v:ižno zato. ker to sicer iz parne kopeli pr'hija^oči kopalci v nevarnost:. da se prehlade. Važno je pa to tudi :z higijenskih razlogov. Vse parne kopeli imajo na razpolago tud' toplo vod v bazenih. S tem gotevo niso združeni tako veliki stroški, da bi ne bili zmogljivi. —lj Umrli so v LJubljani cd 11 do 17. t. m.: Burja Marija, roj. Bizovičar. 80 let. žena posestnika in bivšega mesarskega mojstra. Cesta Ariele Rea 88. Gorjon Karla, roj. Blaž, 65 let. posestnica. Hrenova ul. 5, Cerne Marija, roj. Janež č, 85 let, vdova železn. uslužbenca. Galetova ul. 10, Potočnik Franc, 71 let, poročen. Slomškova ul. 17. Štrukelj Antonija, roj. Janko-v:č. 49 let. žena ravnate';a Učiteljske tiskarne. Prule 3. Svetlin Katarina, roi-Krušnik, 72 let. žena vpok sluge. Tržaška C 81. Kočevar Amalija, roi. Ogorelec. 84 let. vdova posestnika, Pražakova ul 10-1. Sattler Alojziji 48 let. uslužbenec SK >IIi-r je . Ljubeljska ul. 13. Ogrizek Matilda, sestra Vera. 49 let, šolska sestra. Celovška c. 98, Zajec Mar ja, roj. Dime, 55 let. vdova žel- zvaničnika. Prečna ul. 1. Co-brenja Slavko. 27 let. trgovec. Šušteršičeva ul. 3. Kozole Angela, sestra Kri=tida usmiljena sestra sv .V:nc. Pav.. Slomškova ul. 20. Zaje Apolonija. 83 let, delavka t ob. tcvame v p.. Vidovdanska c. 9. Ro-nač Franc. 79 let. dvorni svetnik v p.. Puc. cinijeva ul. 2. Andlovie Marija, roj 2-rovnik. 79 let. po^estnea, Sodarska steza 2a. — V ljubljanski bolnici so umrli: Stekel j Jože, 34 let. čevljarski mojster. Obir-ska ul. 7. Gela Marjan, 19 let, ?in poštn. inšpektorja. Rudnik 80. Jamnik Bojana. 5 mesecev, hči ključavn carja. Lipičeva ul. dečji dom. Petkovšek Franc. 67 let, Podli-pa 24 pri Vrhnki. Feffer Leopo'd. 29 let. posestnik. Kamnik pri Preserju. Mikoč Stanislav. 20 dni. sin knjigov. delavke, Lipičeva ul. 3. Kraljic Marija, roj. Kozjek, 73 let, žena vpok. žel- uslužb., Alesevčeva ul. 30. M tsehe Franc. 53 let, žel. uradnik. Zalog. Marolt Anton. 3 mesece, sjn delavke. Dobrim je 101. Bizjak Julija, roj. Požek. Malo lezikovne paše Dasi ne moremo pričakovati, da bo komu pc^ša vsaj toliko koristila kakor škodovala, naj vendar nadaljujemo. Naj ostanemo pri veznikih *da« in »naj«, ker smo skromni. Morda se nam bo posrečilo, da ju bomo ob tej priliki pravilno rabili. »Da* :n ~naj« sta se v novejši slovenščini tu in tam združila na življenje in smrt. vendar nezakonsko. Na podobno kuplčenje pojmov ali pojmovno jecljanje naletimo tudi pri drugih besedah. Tako se n. pr. nekaterim ne zdi dovolj veznik »in«, da mu piismolijo še »pa«. Prav tako bi povedali isto s »tudi«, venda mu pridružijo vše . Ce torej želite, naj bi nekaj povedali, vam ni treba želeti, »da bi naj«; dovolj je sam -naj« ali »da«. Neštetokrat čitamo: naj da bo...; da naj pove; da bi naj nikogar ne bilo; da se naj kmalu konča; naj da ga v u h piše; da naj nekaj ukrene itd. Tako se je med »da« in »naj« razvila — v trgovskem jeziku — nelojalna konkurenca. Med vezniki ne moremo pričakovati po reku. da bo pametnejši popustil. Priporočamo pa lahko varčnost piscem. Četudi so včasih v zadregi, kaj bi naj napisali: razbliniti jim moramo iluzijo, da povedo kaj več ali bolje, če ku-pičijo »naj« in »da«. Ze včasih, ko besedice naj še niso poznali, so znali marsikaj lepega napisati. »Naj« je še sorazmerno mlada beseda in menda se ie zaradi tega tako priljubila mlajšim piscem; nastala ie iz velelnika glagola nehati — nehaj! Malo nenavadno fjoreklo. Ko »naj« še ni bil ustaljen, so ga spregali: naj, najta, najmo, najte. Breznik nas v svoji Slovnici tudi opozarja na narodno pesem, kjer se naj še tako druži z nehaj: »Solnce štir' sto kron velja; kdor jih ima. naj jih da; kdor jih nima, naj neha (= pusti).« Pleteršnik navaja tudi primere, ko se »naj« čred: z da : naj da tvoja vest tebi govori: najte da izvemo: najmo da stoji. »Da« je pa izpuščen v naslednjih primerih: najte se učimo (Trubar): najte vas vprašam (Jarnik); najmo zvon hladiti (Slomšek); najmo se zbirati (Caf): najte! (= nikar! — Cigale). — Po Pleteršniku veznik maj« izraža v glavnem stavku zahtevo, ukaz, željo: naj vidim; naj se joče; naj gre: naj se jezi: naj bo v božjem imenu: naj v miru počiva: naj prideta oba; mlajši naj posjuša starejšega: kam naj grem? — V odvisnih stavkih rabimo veznik »naj« za izrazi, ki pomenjajo zahtevo, ukaz: rekel mi je, naj počakam (ne: da naj...); ukazal je, naj se vojaki umaknejo: v koncesivnem pomenu: naj delam ali ne. nikoli n:č nimam; naj si je on bil božji sin, naučil se je pa pokorščine (Kastelic). — Naj navedemo še primere iz Breznikove slovnice: Kateri v me veruje ter naj si je mrtev, bode živ (Trubar). Peter in Janez, naj sta si ujeta, srčno pričujeta, da Jezus je Izveličar vseh ljudi (Trubar). Delaj, govori, piši. kar hočeš in kakor hočeš, imej najboljše namene, tuja ti bodi dobičkarija in slavo-hlepnost. naj te povsod vodi sama ljubezen do naroda — vse ti nič ne pomaga, če te svet nima za poštenega (Stritar). Ce se vam ne zdi prav, da vam priporočamo varčevanje z veznikom »da in »naj«, prečitajte. kaj prav: Pravopis, morda se boste umirili: pri glagolih zahtevati (terjati), ukazati, veleti, prositi, opominjati itd. stoji lahko želelni naklon brez veznika da. n. pr.: rekel mi je, naj pridem (namestu: da naj pridem): pri odhodu so cee naročali, naj se pridno učrm. Prav je. da še kaj zvemo o rabi veznika »da«. Precej izčrpno nas pouči Pleteršnik: -da« rabimo v finalnih stavkih: privezal sem psa. da bi mi ne ušel: ne sodite, da ne boste sojen:! Brez glavnega stavka: da boš vedel! — V želelnih in ve-lelnih stavkih rabimo »da« tako: želimo ti. da bi srečno živel še mnogo let; prosi ga, da ti pomore: brez glavnega stavka: da si mi zdrav! Da mi ne prideš več pred oči! — Za besedami, ki pomenjajc strah: bojim se. da bi padel; bojim se. da bi me pes ugriznil. — V deklarativnih stavkih: Naj zmisli. kdor slepoto ljubi sveta. Da smrtna žetev vsak dan bolj dozori (Prešeren); ne da bi mu pomagal, še bežal je; še videl ga nisem, ne pa da bi bil z njim govoril. V odvisnih vprašalnih stavkih: kako da. koliko da. — V konsekutivnih stavkih: ljudi je bilo v cerkvi, da se je vse trlo: v okrnjenih stavkih: toliko da (toliko da se ga 'e dotaknil, pa je že zakričal): Mogla umreti ni stara Si-bila. Da so prinesli ji z doma prsti (Prešeren). — V koncesivnih stavkih: sprejemamo vsako darilce, da je še tako majhno. — V kazalnih stavkih: zato da; zato da nisi veroval mojim besedam (Krelj). — V pogojnih stavkih: da sem jaz na tvojem mestu; da ni bilo tebe. bi jaz utonil. Zdaj bi pa naj končali, ali ne? Da bi nas ne napelo na predolgi paši! Spoštovanim čitateljem in oglaševalcem! Stara, lepa navada, da lastniki naših tvrdk i/rekajo v »Slovenskem narodu« svojim odjemalcem božične in novoletne Čestitke, je tudi letos v častni meri ohranjena. Zaradi omejenega obsega pa ne moremo hkrati objaviti \\seh čestitk, niti nam ni možno, dd hi v novoletni številki objavili tudi male oglase. Z at u smo se iz tehničnih razlogov odločili za naslednji razpored: Božične čestitke bodo izšle v »Slovenskem narodu* dne J/, decembra, novoletne čestitke pa se bodo zvrstile od božičnih praznik* pa do sv. Treh kraljev, če bo potrebno. Priporočamo se uglednim tvrdkam tudi za nadaljnjo naklonjenost, spoštovane naročnike in čitatelje pa prosimo, naj upoštei ajo naše upravičene razloge. 105a-N UPRA VA »S J.O VEN SK EGA NA RO DA* 7! let. vdova trgovca. Krfževn&ka ul. 5. Kronegger Emilija, roj. Lutman. 37 let. vdova strojnika. Janševa ul. 12. Weiss Jožef, 46 let. poštni zvaničnik. Vodovodna c. 30., Prepeluh Frančiška. 64 let. Bizovik 90. obČ- Dobrim je. u— Cistdnn kopališče Zavoda za socialno zavarovanje v Ljubljinj na Mikl~š:čevi cest* št. 20 bo pred bož čnimi prazniki odprto v torek 22*. t. m., v sredo 23. t. m. in v četrtek 24. t. m. Kopališče bo odprto ves dan, to je od 8. zjutraj do 1830 zvečer Parna kopel bo pred prazniki odprta za ženske v sredo 23. t. m. cd 14. do 17.. za moške pa v četrtek od 14. do 17. ure. Cpra-va kopališča prosi vse cenjene obiskovalce, da se blagovolijo posluž ti kopeli že v torek in v sred:, ker le tako bo vsem kopalcem mog-eče zadovoljivo ustreči. Ta sprememba velja samo za teden pred božičnimi prazniki, ob drugem času pa bo kopabšče odprto v petek, v soboto in v nedeljo. Parna kopel pa bo cdslej za moške stalno odprta le ob sobotah od 14. do 1". ure. — lj Spored IV. sinfoničnega koncerta, ki ga bo dirigiral violinist Karlo Rupel v ponedeljek, dne 21. t. m. bo naslednji: 1. Co-relli: Sarabanda, Giga. Badinerie za godalni orkester; 2. Osterc: Religioso za godalni orkester: 3. Bach: Koncert v a_molu za violino in godalni orkester. Violin-solo bo igrala gospa Francka Oinik-Rojčeva: 4. Beethoven; Sedma sinfonija v A-duru. Na koncert opozarjamo. Zanimanje je tudi za ta sinfonični koncert izre '.no veliko, vendar opozarjamo, da bo jutri še nekaj sedežev v predprodaji v knjigami Glasbene Matice. - lj Javne produkcije šole Glasbene Matice. Za letošnji Božič so pripravljene tri javne produkcije, in sicer bodeta prvi dve pred prazniki, tretja pa takoj po novem letu. Prva letošnja javna produkcija bo V torek, dne 22. t. m. cb pol 6. uri v mali filharmonieni dvorani. Nastopilo bo okrog 30 gojencev iz klavirskega in violinskega od "elka ter za čelo. Iz klavirskega oddelka bodo nastopili gojenci ge. Marte Bizjakcve. gdč. Zorke Bradačeve, gdč. Silve Hrašev-čeve, ge. Olge Kolaričeve. gdč. Vide Šese_ kove in g. Viktorja sonca in ge. Milene štrukljeve. Violinski oddelek bo zastopm s šolo g. Avgusta Ivančica. Jurija Gregor-ca in prof. Karla Pahorja. Oddelek za čelo pa bo iz šole gd6. Karble Jerajeve. Podi ob-ni sj>orc 1 prve javne produkcije se dobi v knjigami Glasbene Matice, ki je obenem tud ivstopnica v malo filharmonično dvorano. Opozarjamo na začetek točno ob pol 6. uri. Druga javna produkcija bo v sredo 23. t. m. cb tnčetrt na 6. v veliki filhar-monični dvorani. —lj Diplomirali so na pravni fakulteti Ljubljanske univerze gospodična Batič R->-zalija iz Labod. g. Namer Emil zi Virmane in g. Petrič Franc iz Vidma. Čestitamo. —lj Razstava del akad. slikarja Franceta Pavlovca v galeriji Obersnel vzbuja splcsno pozornost. in vabimo ljubitelje umetnosti, naj si jo v čim večjem številu ogleda. Razstava je odprta dnevno od 10 do 17. u— Nobona gospodinja ne s?me ost.it i brez »Gospodinjskega koledarja«, ki je pravkar izšol v knjigarni Tiskovne zadruge v Ljubljani. Selenburgova ulica 3 ker ji nudi dragocen pripomoček za gospodinjstvo in bogptn sodebna navodila za prehrano hfi kuhanje. u- - Italijanski jezik se z lahkoto naučite, ako si nabrvte CJraucv: Italijanski t* . čaj za Slovence, k j ga dobite v knjiga ni Tiskovne zadruge v Ljubljani, selenburgova ul 3 —lj Amabile passito, gambellara pa.ssito. kro.sno črno in bolo vino toči tudi čez ulico gostilna Lovšin. Iz ns&rafine Trieste — Škofa BartolomasM in Jsantin v Sesan«. V četrtek popoldne sta «p mudila v Sesani vojaški škcf Baitolomassi in trie-stinski škof Santin. Odzvala sta se povabilo poveljnika artilerijske vojašniee v Sesani in posvetila cerkvico, k: so jo zJdali vojaki. V cerkvici je postavljen kip sv. Barnaro. ki ga je vojakom podaril škof Santin. — Kratko prekinitev tramvajskega pr*. meta. V četrtek zjutraj je bil po vsem mestu prekinjen tramvajski promet. Prekinitev je povzročila okvara na električnem vodu jakosti 130 000 voltov. Vod je pokvarilo vreme. Bil je kmalu popravljen, nakar je bil takoj obnovljen tudi tramvajski premet. — lmr!i »o v četrtek v Triestn: 69-lf»tna Antonia Hrovatin vd. Gulievscig. 79-letn: Anclrea Ferfolia. 74-letna Ivana Sosič vd. Hrovatin. 83-letna Eugenia Rudan vd. Win-ter. 40-Ietna Medved Rcsalia. 82-!etni Fe-lice Pernieh in 40-!etni Giorgio Ferluga. GLEDALIŠČE OKAMA Srbota. 19. dec: ob 16.: Ples v Trnovem. Izven. Znižane cene od 20 lir navzdol ! Nedelja. 20. decembra: ob 14.: Deseti brat. Izven. Ob 17.: Primer dr. Hirna. Izven Ponedeljek, 21. decembra: Zaprto. C. Golar: »Ples v Trnovem«. Burka v j treh dejanjih. Osebe: Cešnovar-Cesar, Loj-ze-Drenovec. Polona-Goi inškova. Metka-Levarjeva, Mica-Rakarjeva. Mina-Starče-va. Poldka-Remčeva. Tone-Bratina. Sodeluje velik del dramskega ansambla v manjših vlogah. Režiser: M. Skrbinšek. Jurčič-«;olia: »Deseti brat«. Dramatizacija romana v 16 slikah. Osebe: Benjamin-Bratina. njegova žena-Gabrijelčičeva. Ma-nica-Levarjeva. Balček-Bajde. Dolef-Lipah. Piškav-Peček, Marijan-Verdonik. Martinek Spak-M. Skrbinšek, Kvas-Drenovec, Krja« velj-Cesar. lcktoi iea-Ki aljeva. V manjših vlogah sodeluje velik del dramskega ansambla. Režiser: p:of. O. Sest, scenograf: ing. arh. E. Frana. OPERA Sobota. 19 decembra: Trav lata [zven Zi - žane cene od 20 lit navzdol Nedelja, 20. decembra: ob 16.: Thais. izven Cene od 2 1 lir navzdol Ponedeljek. 21. decembra: Zaprto. Verdi: »Traviata«, Opna \ fttiril kah. Oseb»v Violetta-Vidalijeva. Flora-Po-ličeva. Anina-Polajnai jeva, Alf red-emdea. Germont-Janko, Gaston-B. Sanci n, ivtu-phol-AnžIovar. Obign.v-Dolnii ar. Grenvil-Petrovčič k. g., sluqa-Gregorin. Diri£ s.«-dobnem pojmovanju problema nesmrtnosti človeške duše. Al; si kaj razurm-1 ' — Nič. toda to nič ne de. vstopnica sen namreč dob 1 brezplACOO kakor OĆ i Mlad zakon.-ki mož postane OCe in odhiti ves srečen k .svoji tašči povedat ji radostno ve-4. — Pomisli, fant je! — zakliče |e na pragu — Ob sedmih zjutraj je |»r*šH na svet. — No, ta bo pa čisto po očetu. — se namuzne tašča. 1 PRODA SE Velika in visoka iz železobetona /.'_;: «t-jens tovarna in v pt \u-, sw-t.i ob prometni c*»sti tik mesta in blizu železniške postaje. — Ve£ V pisarni odvetnika dr. Karla Kulu J j, RfteHvei-sova cesta št. 6, II. nadstropje. CAPvTE SENAPATE GORCICN1 PAPIR Importante fabbrn a Velika tovarna c e r c a grossisti o išče grealste ali rappresentanti. zastopnike. Scrivere - - Pisati rasni Hi iifi .M., i nione Publilitila Itaba na. Milano Mali oglasi POHIŠTVO po naročilu in vse vrste stolov izdelujem. Pohtiram oprave in Izvršujem vsa popravila najceneje. — Josip Zoriuan Ljubljana. Creg 11. SOSTANOVALKA starejša, se sprejme brezplačno proti malenkostnemu gospodinjstvu: irvsJni stroj na razpolago. Naslov v oglasnem oddelku »Slov. Naroda«. GOSPODJE, POZOR! Klobučarna »PAJ!Ju* Stran 4 >SLOVENSKI NAROD«, sobota. 19. decembra 1942-7OT fitev. 200 visi koledar sadjarja in vr Opominja in svetuje nam, kaj in kakj moramo opraviti v sadovnjaku in na zelenj adnem vrtu v posameznih mesecih — Nasveti za december in januar Ljubljana, 18. decembra. Zamisel delovnega koledarja je srečna; k ledar je kakor ura. ki nas neprestano op.minja, da čas hiti ter :ma vrednost le če ga izkoristimo za delo. Delovni ko^dar je smotrni delovni načrt; v njem je delo razdeljeno kakor zahteva čas. da bi nič n? opustili in ne zamudili. Potreben je tudi izkušenim delavcem ki so sicer že vpre*e-ni neprestano v k Mesnicah dela. da nc mo-rej jztjriti. kajti koledar lahko tudi v t:m piimeru pr merjamo z uro; sicer vemo. kako teče čas, vendar čutimo od časa do ča-sa potrebo, da pogledamo na uro. Najbrž b bili delavni koledarji potrebni še za marsikatero strokr, ne le za sadjarje in vrtnarje, kakršnega je zdaj izdala Tiskovna zadruga pod naslovom ^Delovni koledai za vrt in sadovnjak«. Podobni koledar ;zdaja Kmetijska družba, a namenjen kmetom. ne predvsem sadjarjem in vrtnarjem. Delovni koledar, ki ga je sestavil sadjarski strokovnjak Andrej Skulj za sadjarje in vrtnarje, ba pa posebno uporaben za meščane, ki se udejstvujejo na svojih vrtovih. Nedvomno ga bodo jemali v roke s pridom vse leto. Ta koledai ne potrebuje dru.Tpesra keledarskega dola kakor na mesece razdeljene nasvete, kaj m kaka naj delata sadjar in vrtnar. Na 20. straneh je zgoščeno toliko koristnih ter poučnih navodil kakor bj jih našli le v deheli knjigi. Vsa navodila so pa lahko razumljiva in res strokovna, zato pač smemo pričakovati, da bo koledar dosegel popoln uspeh. Tfsk je lep. papir dober ter trpežen, tak da ima koledar trajno vrednost ne le enoletno (Tisk Narodne tiskarne.) Delo na vrtu decembra Kr«t primer, kaj vsebuje Skuljev teleći t. je tudi dobro ilustriran da še slike i/.pcpolnjujejo ter pojasnjujejo nav.dila. I nemamo naslednje nasvete za delo vrtnarja in sadjarja decembra in januarja.. — čeprav nastapa zima in so pospravljeni pridelki z vrta. zelenjadar vendar ni nastopil počitnic. Kaj delamo še decembra na v?tcvh? Ob ugodnem vremenu gnojim:: in globoko prekopivamo grede. Ob toplih jn sončmh dneh zračimo v zasipnicah in toplih gredah vzimljenc zelenjavo, zlasti ■ ndivijo. V stavkah vzimijeni ohrovt. rdeče zelje in por pokrijemo s smreke v imi vejami, če nastopi oster mraz. Najbolje je pa zelenjav shranjena pod snegom. Da lahko : zimi nabiramo motovileč izpod snega ali ko močno zmrzuje. gn tudi pokrijemo s smrekovimi vejami. Črni koren pa pokrijemo s kompostom ali preperelim gnojem. — Ko zaradi neimodnega vremena ne mo-jemo delati na vrtu. čistimo nabrana se-i'"ina. pregledamo stare zaloge in dolo- 0 mo kntera semena bo treba naročiti. Delo sadjarja decembra V sadovnjaku ob ugodnem vremenu snažimo drevje. Na osnaženo drevje obesimo valilnice, da se jih duplarji čim prej navadijo in vanje vselijo. Z rodvitnih in zdravih dreves režemo cepiče in jih zakcpljemo na senčnih gredah Nadaljujemo z gnoje- 1 jena s hlevskem gnojem in kompostom, pa tudi z gnojnico, ki ji dodamo superfosfata. kalijeve soli. knjnita ali pepela. Kopljemo tudi jame za pomladno saditev drevja. Skrbimo za potrebni gnoj. Prekopati je tre-n kompost in ga zal iti z gnojnico Ž* zdaj je treba skrbeti, da bomo založeni tudi z umetnimi gnojili: zato jih naročamo že decembra. Če nam sneg ustavi delo v sadovnjaku, ured'mo sadjarsko in vrtnarsko orodje. Pregledamo sadne škropilnic^, naročimo škropiva za zjmsko in tudi poletno škropljenje, da ne bo spomladi sitnosti in zamude, če še nismo zavarovali drevja pred zajcem, je treba to storiti takoj. Ob koncu meseca pa lahko poberemo z debel lepljive pasove in ,ih sežgemo. — Ob hudem mrazu ko ni snega, namečerre na vzimljenc vrtnice listja ali prsti, na občutljive trajnice pa listja ali komposta. — Tudi v h'ši bodo našli dovolj dela. Će gojimo sobne rastline jjm moramo zlasti oo-zinv posvečati veliko pozornost. Moramo jih zmerno zalivati in skrbeti, da imajo svež zrak, a varovati posebno pred prep lirm. Listnate rast'ine moramo večkrot poSkropiti s prestam, vodo. dn speremo prah. V lončkih rahljamo prst. Dobro vkc-reničene hiaeinte in druge čebulnice postavimo na svetel in zmerno topel prostor — Zanemariti pa tudi ne smemo v k!e*i vzmiljene zelenjave. Moramo jo ^ečkrf*t pregledati in ob talem vremenu prostor prezračiti. Sadje naj bo v temi. da počasi dozoreva. Če začne veneti, zavijemo sadove posamezno v papir in jih vložimo v zaboj ali drugo pr'mcrno p-sodo. Pomaga pa t udi, če prezračimo shrambo ob vlažnem vremenu, če je shramba vlažna, jo pa moramo zračiti ob suhem vremenu. Nognlto sadje je treba odstranjevati sproti in že z radi tegs ga je treba pogosto pregledovati. Tudi prihodnji mesec dovolj dela Ta-.dj prjh"dnji zimski mesec bodo bav.i sadjarji in vrtnarji dovolj dela. Če jih bo vreme oviralo pri delu v sadovnjaku bodo našli še vedno kaj dela v hiši. Predvsem je treba temeljito popraviti sadjarske :n vrtnarsko orodje, da ga bomo lahko spomladi takej vzeli v roke. Nabrusimo cepi Ine nože. škarje in žage. Preglejmo, ali so dobro nasajene lopate, vile. motike. Po potrebi je treba biusiti tudi to orodje in namažemo ga z vazelmom ali oljem, da ne bo rjavelo. Preizkusimo sadne škropdnice. če delujejo pravilno, in jih namažemo s strojnim oljem. Vedetj moramo, da mraz Xcoduie medi zato m ramo škropilnice hiamti v prootorih. kjer ne zmrzuje. Kuhamo tudi ceplno smolo: raztopljeno smrekovo smolo preced:mo skozi staro p'atn> ali vrečevino. Vsakemu litru očiščene smole dodamo 10 dkg voska ali prav toliko lcja. Preden se začne smola trditi, dclije-mo vsakemu litru smole osminko Špirita, cv bi bila pretrda.. jo moramo ponovno raztopiti in dob ti še toliko špirita, da bo dobro mazava K-- sneži ali hudo zmrzuje. zlasti, če drevje pokrjva srenj, trosimo na krmilnice konopljimo ali laneno some. seme sončnic, pa tudi neslano mašč bo. a nikdar kruhovih drobtin al^ slane maščobe. Ob talem in toplem vremenu ne polagamo krme; ptice si jo naj iščejo same. da bodo uničevale sadne jn vrtne škodljivce. Če še nismo obesili valilnice, je treba to storit: januarja čim prej. da se jih bedo ptice privadile in se vselile v nje. Dela na vrtu januarja Čim dopušča januarja vreme, popravimo vrtno t grajo obreiemo seči, stare in razrasle pomladimo, okopljemo jn po potrebi jim pognojimo. Urejujemo in utrjujemo vrtne poti. — Na zelenjadnem vrtu ob talem vremenu, če je zemlja dovolj suha, gnojimo in prekopavamo zemljo (delamo praho). če tega nismo naredili že prej. Vse prazne grede naj prezimijo v prahi, da mraz zemljo zrahlja in uniči škodljivce. — Preudarimo, kam bomo sejali in sadili salto, kapusnice, paradižnike kumare in buče. Grede za te pridelke je treba posebno dobro pognojiti. Grede za korenje, pe-teišilj. partinak, česen, šaloto, čebulo in por gnojimo le z dobro preperelim gnojem; še boljši je kompost. Grahu in fižolu ne gnojimo, če je bila zemlja gnojna prejšnje leto. Če pa že gnojimo, mora biti gnoj preležan ali pa gnojimo s kompostom. Tudi umetna gnojjla so priporočljiva. Iz toplih gred izmečemo prsL in gnoj, če tega nismo naredili že prej. Da nam prst preveč ne zmrzne, jo pctrosimo z gnojem ali pokrijemo s slamo ali z listjem. V prazne tople grede namećemo listja, da ne zmrzne zemlja na dnu in okrog tople grede. Na listje bomo naložili spomladi gnoj. Delo v sadovnjaku januarja Izkopavamo suho. staro, hira ječe sadno drevje. Kopljemo jame za saditev mladih dreves in pripravljamo kole. Naročimo sadno drevje. — Redčimo pregoste vrhove, izrezujemo suhe pol-mijene, bolne in v vrh rastoče veje. Večjo rane zamažemo s ce-pilno smolo ali vsaj z dobro predelano ilovico. Izrezujemo v živo z vej in debel raka, rane pa zamažemo z lesnim katranom ali vsaj s 30 do 50 cdst. karbolinejem^ m sicer na mlajšem drevju s šibkejšim, na starejšim z močnejšim. — Proti raku in smol jenu gnojimo drevju z živim apnom. Na 1000 m- ga potrosimo 30 do 40 kg. Prc.v v živo moramo izrezati omelo, rane pa zamazati. Z debel in vej porežemo ved-ne poganjke ali roparje, če odganjajo tudi iz koienin al; iz debla tik zemlje, zemljo odprnemo odrežemo poganjke v živo in potrosimo /i\ega apna ali tobačnoga prahu, da uničimo krvavko. ki k.ai rada prez'-muje na koienjači in koreninah, čc sneg načesne kakšno vejo, jo trdno pri vežemo v prejšnjo lego. zamažemo s cepilno smolo in trdno povijemo z vrečevino. Obveza naj ostane na mestu do poletja. — Pri obrezovanju in snaženju nabran debelejši les porabimo za kurivo, drobiž, lubje. lišaj, mah in suho, po moniliji uničeno sadje ter razne zapredke. pa tudi po škrlupu napadeno listje sežgemo, da uničimo zalege sadnih škodljivcev in trese glivičnih bolezni. — Mlademu drevju potrosimo kolobarje s preperelim gnojem ali kompostom. — Starejšemu drevju, ki rase na travnatem svetu, gnojimo pod kapom z gnojnico, ki ji dedamo na 100 litrov nekaj kg superfosfata in dvakrat toliko pepela, če napra.vimo v zemljo jamice, bo gnojenje več zaleglo. — Z zdravih in rodvitnih dreves režemo cepiče in jih zagrebemo v senčno gredo, najbolje na severno stran. Za precepljanje določenemu sadnemu drevju porežemo veje, pustimo pa za pedenj daljše; pravilno jih bomo prirezali pri cepljenju. — Ob talem vremenu razredčimo in pomladimo grmiče ribeza in kosmulj. iz malinjakov pa izrežemo lanski les. Obrezujemo in po-mlajamo tudi lepotično grmičje. Spomladi cvetoče grme c brezu jemo šele po cvetju. Ob hudem, brezsnežnem mrazu pokrijemo občutljive trajnice. Trate potrosimo s preperelim gnojem ali kompostom. Režemo potaknjence. Oddelki Italijanske vojske v Rusiji prihajajo v sprednjo postojanko, da ustavijo sovjetski pribli ževalni poskus 34. ali. 35. ua. 36. tek. 38, an, 39. mrva, 40. rob, 41. met, 43. ar. 45. strup, 47. psa. 4S. Or, 49. hrt, 50. Dakar 53. žep. 55. Ana, 56. opora, 5S. Novačan. Navpično: 1. salem alejkum, 2. enklave. 3. na, 4. etan. 5. god. 5. amulet, 7. literatura, S. ej. 9. Capodistria, 14. Atakama, 16. vela, 20. la, 23. re, 26. me, 28. Ararat, 29. Altamura. 31. alaba^ter. 33. je, 37. krt, 42. ep, 44. Ra. 45. Sedan, 46. rokav, 47. pr-žon, 51. ano. 54. Pan, 57. pa. Bolgarija je pridelala 220,000.000 litrov vina Trošarinska uprava v Sofiji je zbrala točne podatke o letošnjem vinskem pridelku v Bolgariji. Največ vina so pride'a v Bolgariji okrog Suhindola. Letos je pH-eelala Bolgarija okrog 220 milijonov litrov vina. Na nedavno zaključenih trgovinsk h pogajanjih med Nemčijo in Bolagrijo jo bilo sklenjeno, da bo izvozila Bolgarija važna postavka v zunanji trgovini Hrvatske. Gost Hrvatska doslej ni Izvažala, pač *1 va ravnateljstvo za kmelijs'vc prizadeva do-seči izboljšme tudi v ;em pogledu. Zlasti važen bi bil izvoz gostega p*%r'a. lin igo je že prej izvažala Hrvatska jaj< in . \t -letno za 50 do 60 milijonov din. Spričo važnosti perut ninarstva za narodno gospodarstvo Hrvatske jo bila ob koncu oktobra preosnovana Zveza perut-ninarskih zadrug. Vse zadrugo in več i i rejci perutnine so bili tesneje povezani 7. Zvezo. Zveza je priporočila vsem včlanjenim zadrugam in rejcem, naj rede pr -hodnje leto več perutnine. Treba bo pa peskrbeti za zadostne množine piče. To skrb je prevzela Zveza. Druga važna naloga je zboljšanje pasme. Zveza pripravi a rodovnik vse plemensko perutnine In nadzorovala bo njeno razdelitev. Snuje se tudi petleten načrt za povzdigo perutm-narstva. Njegovo uresničenje je v tesni zvezi z ustanovitvijo velike perutninar-ske farme v bližini Zagreba. V doglednom času bo perutninarstvo Hrvatske na znatno višji stopnji kakor je bilo v b:\ Vprašal sem se, kdo ima prav in kdo nima prav, Francozi ali Angleži, pa nisem mogel najti nobenega odgovora mimo tega, da je drug bolj črn od drugega. Dvajset let hodim ob meji sem ter tja in poznam stvari, kakršne so, pa naj kasneje govore in pišejo kar jim drago. Tisto, česar me je pri tej vojni najbolj groza, je vloga, ki jo bodo igrali Indijanci; in vsaj polovica krivde zanjo pada enakomerno na obe nasprotni stranki. Spodaj v kolonijah hujskajo Angleži Indijance proti Francozom ter jih z denarjem, whiskyjem in vsakršno nepoštenostjo pripravljajo ob pamet; Francozi delajo proti njim isto in z istim krvoločnim namenom; in oboji kličejo Boga na pomoč. Zato ti, sinko moj, kot človek, ki se rad bojuje, kadar je stvar docela jasna, še enkrat pravim, da ti ne morem dati drugega odgovora mimo tega, ki sem ti ga dal. Ko pride čas, bova že videla, kaj nama je storiti.« V naslednjih dneh in tednih se je tovarištvo med stricem in nečakom čedalje bolj poglabljalo. Tesna zaupnost z' možem, ki je poznal meje in življenje ob njih kakor malokdo, je bila Jeemsu nad vse koristna in mu je dajala mnogo snovi za premišljevanje. Hepsiba ni bil samo neizčrpen vir podatkov o bližnjih in daljnih pokrajinah na okrog, ampak je imel tudi svojo posebno, ljubeznivo in tako rekoč domačo filozofijo, ki je skoraj zmerom zadevala v bistvo stvari ter odpirala Jeemsu široke poglede, na katerih je mogel zgraditi svoje bodoče življenje. Hepsibi je bila tesna skupnost z dečkom, ki se je duhovno in telesno naglo razvijal, močan nagib, da se je še in še mudil pri sestri; dnevi so minevali, stric in nečak sta kopala štore in opravljala druga dela, in njuna vzajemna ljubezen je rasla in rasla, dokler ni Jeems malone pozabil sovraštva do Pavla Tacha in ni začutil potrebe, skriti skelečo rano, ki so jo bile Tonijetine besede zadale njegovemu srcu. Tonteur se je po odkritem izzivu, ki ga je bil Hepsiba iz obzirnosti do sestrinih čuvstev odbil, obnašal kot viteški vojak, kar je tudi bil, in brzdal svoje bojevite nagone; od tistega trenutka naprej sta se oba neustrašena veterana vedla drug proti drugemu kakor prava brata. Toda Tonijeta ni nikoli prišla z očetom k Bulainovim; kaj drugega Jeems tako in tako ni pričakoval. Minila je pomlad, prišlo je poletje, a Hepsiba ni kazal še nikakih znamenj tistega nemira, ki ga je vsakikrat obšel, kadar se je pripravljal, da spet za dolgo časa odrine z doma. Poletje je bilo za prebivalce gozdov vselej mučna doba. kajti po zraku je brenčalo brez števila žuželk. Jeems je pomagal očetu in stricu pri težkem delu, ki so ga ovirale žuželke z | neštevilnimi skelečimi piki. Hepsiba je sam pri sebi kar vriskal, videč, kako ta način življenja krepi mladega tovariša: ob koncu avgusta je bil Jeern^ le tako močan in izurjen, da bi bil zlahka premagal Pavla Tacha, če bi se bila znova spoprijela. Fol< drugih stvari ga je bil naučil borbe po vseh pn-vilih in streljanja s pištolo; v tem je postal deček tak mojster, da je na trideset korakov s tremi streli izmed petih pognal svinčenko v nekaj centimetrov širok štirikotnik. Jeems je bil na to pištolo skoraj enako ponosen kakor na svoj lok, v čigar rabi je bil zdaj dosegel tolikšno spretnost, da je stric kar strmel nad njim in ni nikoli skoparil s pohvalo. Jeems ni šel več v Tonteurjev grad in je le kdaj pa kdaj kaj zvedel o njegovih prebivalcih. Henri in Hepsiba sta bila dvakrat tam, in dvakrat je bil baron v nedeljo pri Bulainovih na kosilu. V gradu je bilo vse narobe: pripravljali so se na odhod, kajLi sklenjeno je bilo, da se septembra meseca vsa rodbina preseli v Quebec. Tonijeta je odhajala v šolo k uršulinkam; med tem, ko je bila njena častihlepna mati zadovoljna, da bo hči vendar že deležna vzgoja, kakršna se spodobi gospodični plemenitega rodu, in zaupana nadzorstvu pobožnih sestra, je Tonteur tožil, da zdaj za zmerom izgublja škrata, ki ga je oboževal, kajti čez tri ali štiri leta mu bodo vrnili bleščečo gospodično, pripravljeno, da se poroči s kakim srečnim tepcem, ki je niti vreden ne bo. Jeems je poslušal te razgovore in komaj skrival svojo žalost. Bilo mu je, kakor da se bliža tudi njemu trenutek nepopravljive izgube. Urejuje Josip Zupančič — Za Narodno tiskarno Fran Jeran — Za inseratnj del lista: Ljubo mir Volčič — Vsi v LJubljani