X1V-60-1993_______________________________________________________________________________ACROCEPHALUS Ornitološki atlas Ljubljanskega barja - poročilo o poteku popisovanja Ornithological Atlas of Ljubljansko barje -preliminary report Andrej SOVINC, Davorin TOME, Peter TRONTELJ Pred vami so delni rezultati ornitološkega atlasa Ljubljanskega barja: obdelanih 48 rastrskih kvadratov s stranico lkm na vzhodnem delu Barja pokriva okroglo tretjino vseh. Popis, ki poteka od leta 1989, poleg kvantitativnega popisa gnezdilcev zajema še spremljanje dinamike in razširjenosti vrst prek celega leta. Vanj smo želeli vključiti čim več članov DOPPS, kar nam je uspelo le delno. Stalni sodelavci so bili trije (A. Sovine, D. Tome in P. Trontelj) ter sedem občasnih (A. Bibič, S. Jurečič, G. Petkovšek, S. Polak, B. Rubinič, D. Sere in A. Vrezec). Do letos (1993) smo v gnezdi-tvenem obdobju zadovoljivo raziskali 93 kvadratov, kar je 68 % vseh. Do sedaj je bila evidentirana natanko 101 vrsta ptic v gnezditvenem obdobju. Upamo, da bo naslednjo, po predvidevanju zadnjo sezono sodelovalo rekordno število članov in da bo tako to postala res široka društvena akcija. V vsakem primeru so dobrodošli prav vsi podatki o opažanju katerekoli vrste na Barju. Za vnos in urejanje podatkov uporabljamo tri vrste obrazcev: za gnezditveno poročilo, dnevne obrazce in naključna opazovanja. Zadnja dva sta prirejena tako, da lahko s pomočjo zemljevida vanju vnesemo prav vse podatke, ne glede na namen in način opazovanja. Pri vseh poleg statusa vrste in števila osebkov beležimo še opazovalne okoliščine, vreme, čas ipd. Informacije z obrazcev nato vnesemo v računalnik, kar močno poveča preglednost nad sedaj že veliko količino podatkov in omogoči statistične obdelave, risanje zemljevidov ipd. V petih letih terenskega dela smo dodobra spoznali metodo, njene prednosti in slabosti. Za cenzus gnezdilcev smo na celotni površini kvadrata skušali prešteti vse gnezdeče pare oziroma zasedene teritorije. V bistvu gre za poljubno, vendar čimbolj gosto prečenje kvadrata, pri čemer pazimo, da registracij ne podvajamo. Tako je mogoče z dvema do tremi obiski v sezoni (april, maj, junij) in enim nočnim zadovoljivo obdelati tipičen barjanski kvadrat z visokim deležem odprtih površin in majhnimi grmišči in živimi mejami. Težje je v kvadratih z veliko gozda in grmovja ter v večjih naseljih. Metoda se le pri velikih in lahko odkrivnih vrstah približa natančnosti pravega kartiranja teritorijev, ki pa za tako veliko površino ni izvedljivo. Kot je pokazal testni popis več ornitologov v istih kvadratih, precej velik prispevek k odstopanjem doda tudi subjektivni faktor, za katerega je metoda še posebej občutljiva. Odstopanja od dejanskega števila vrst in števila teritorijev so predvsem v negativni smeri. S tem lahko tudi delno pojasnimo razmeroma nizko število odkritih vrst v enem kvadratu, ki znaša 29,1 + 7,9 vrste. Delo je za popisovalca zahtevno, saj v 3-4 jutranjih urah, ki so dnevno na voljo za popis, terja popolno zbranost. Pogoj je dovolj dobro poznavanje vrst in njihovega oglašanja. Je pa možno že z majhnim časovnim vlaganjem (nekaj dni v aprilu, maju in juniju po 2 do 4 ure) dobiti lepe in zanimive rezultate. Poleg samega avifavnističnega raziskovalnega dela je glavni namen atlasa njegova naravovarstvena uporabnost, In tudi tu že lahko pokažemo nove ugotovitve in spoznanja. Populacije nekaterih v evropskem merilu redkih in ogroženih vrst, npr. prepelice, kosca, repaljščice, pisane pe-nice in rjavega srakoperja, so bistveno večje, kot smo domnevali pred začetkom projekta. Do izraza je prišel velik pomen vodnih površin in občasnih kratkotrajnih po- 145 ACROCEPHALUS XIV-60-1993 Slika 1. Ljubljansko barje - dosedaj obdelan vzhodni del je razmejen s črto Fig. 1. Ljubljansko barje - its until now researched eastern part is demarcated with a line plav. Dosedanji rezultati še bolj prepričljivo pod milejšim režimom ter ohranitev in kažejo najbolj smiselno naravovarstveno spodbujanje tradicionalnega travniškega perspektivo: varstvo celotnega območja načina rabe. navadna postovka kosec 0421 Crex crex büJS^l, v.... ŠTEVILO PAROV 1-2 3-5 6-10 11-20 21-50 ŠTEVILO GP ZK 53 26 PK 4 53 1 povp ORNITOLOŠKI ATLAS LJUBLJANSKEGA BARJAl (vzhodni del) 46 146 XIV-60-1993 ACROCEPHALUS NAVADNA POSTOVKA Falco tinnunculus Na vzhodnem delu Ljubljanskega barja gnezdi zelo razpršeno. Za gnezditev uporablja predvsem stara vranja gnezda, zlasti tista više na drevju. Ustreza ji odprta pokrajina z mejicami in skupinami drevja in grmovja. Številčnost navadnih poštovk na Barju iz leta v leto opazno niha. KOSEC Crex crex Kosec potrebuje obsežne sklenjene travniške površine brez večjih njivskih, gozdnatih ali urbanih območij. Posebej mu ustrezajo vlažni travniki na površinah, ki so ob pomladnih visokih vodah poplavljene. To pa predvsem zato, ker je tam košnja pozna. Posamezni grmi ga ne motijo, prej nasprotno: zelo rad poje (in morda tudi gnezdi) v bližini grmišč. Je zelo zahteven glede sestave in načina obdelave travišč. Velikost njegove populacije na Barju je pomembna celo v evropskem merilu. PRIBA Vanellus vanellus Pnba kot nekdaj značilna gnezdilka travnatih površin v zadnjem času vedno pogosteje gnezdi na njivah. Še vedno ni moč z gotovostjo trditi, ali je to dolgoročno uspešna prilagoditev. Tudi na gnezdiščih na njivah priba potrebuje bližnje travniške površine, kamor se lahko skrijejo mladiči. Gnezdišča v travi so predvsem na predelih z nizko in počasi rastočo travo. Pogoj za gnezdenje prib je tudi odprta pokrajina, ki je ne prekinja gosto grmovje ali drevje. VELIKI ŠKURH Numenius arquata Ljubljansko barje je edino potrjeno gnezdišče velikega škurha pri nas. Na Barju naseljuje odprta, pregledna območja, kot so na vzhodnem delu travniki ob Ižanski cesti in med Igom in Škofljico. Gnezdi tudi na območjih z mozaično sestavo prevladujočih travnikov in vmesnih posameznih njiv, na katerih se po deževju rad prehranjuje. Izrazito pa se izogiba drevesnih sestojev. Rad gnezdi v ostri travi in počasi rastočih šaših. Gnezdišče je običajno na nekoliko privzdignjeni legi. Izpeljani mladiči se prehranjujejo na pokošenih travnikih. Gnezdi-tvena gostota na Barju je razmeroma nizka. MALA UHARICA Asio otus Življenjski prostor malih uharic na Barju so manjši sestoji grmovja in drevja z okoliškimi odprtimi, predvsem travniškimi površinami. Živi tudi na ostankih visokega barja, ki se zaraščajo z drevjem in grmovjem. Večjih gozdnatih sestojev se izogiba. 147 ACROCEPHALUS XIV-60-1993 Značilno zanjo je, da ne gnezdi vsako leto v istem območju, odvisno od razpoložljive hrane. Gnezditi prične že zelo zgodaj, proti koncu zime, zaseda pa predvsem stara gnezda vranjega rodu. ORNITOLOŠKI ATLAS LJUBLJANSKEGA BARJ> (vzhodni del) 46 DREVESNA CIPA Anthus trivialis Drevesna cipa velja pri nas za značilno vrsto gozdnega roba, na Ljubljanskem barju pa naseljuje odprto pokrajino z obveznim grmovjem in visokim drevjem. Izogiba se le naseljenih, njivskih in gozdnatih površin, kar kaže tudi karta razširjenosti, najbolj očitno na področju intenzivno obdelanih njiv na Iškem vršaju. Za gnezdišče si zelo rada izbere s travo porasle bregove melioracijskih jarkov. REPALJŠČICA Saxicola rubetra Največja gostota repaljščic je na travnikih v ekstenzivni rabi s posameznimi grmi ali izpostavljenimi bilkami, na katerih poseda med petjem in prežanjem na plen. Izogiba se intenzivno obdelanih in gnojenih travnikov, posebno če je dodana neavtoh-tona travna mešanica. Na večjih sklenjenih njivskih površinah, kot npr. na Iškem vršaju, je ni, medtem ko je posamezne njive, še posebej če jih obrašča zaplevljen travniški rob, ne motijo. Na velikih površinah ekstenzivnih in bolj vlažnih travnikov dosega na Ljubljanskem barju v srednjeevropskem merilu nadpovprečno visoko gostoto gne-zdečih parov. repaljščica 1137 Saxicola rubetra ŠTEVILO PAROV nnn povp ORNITOLOŠKI ATLAS LJUBLJANSKEGA BARJA| (vzhodni del) 46 REČNI CVRČALEC Locustella fluviatilis Največja gostota rečnih cvrčalcev je bila ugotovljena med jarkom Cornovec in reko Ljubljanico. Tu gnezdi v starejših topolovih nasadih z visoko podrastjo, medtem ko ga v redno košenih nasadih ni. Razpršeno in v manjšem številu gnezdi tudi v mejicah, ki 148 XIV-60-1993 ACROCEPHALUS se zaradi neredne košnje hitro zaraščajo. Prvi poznam podatek o gnezdenju te vrste na Ljubljanskem barju (ob Ljubljanici) je iz leta 1983 (A. Trontelj, 1984). V primernih topolovih nasadih je gostota gnezdečih parov zelo velika. rečni cvrcalec 1237 Locustella fluviatilis ŠTEVILO PAROV 1-2 3-5 6-10 11-20 21-50 ŠTEVILO GP ZK PK 51 10 28 20 1 povp _L-_1 ORNITOLOŠKI ATLAS LJUBLJANSKEGA BARJA (vzhodni del) 46 BIČJA TRSTNICA Äcrocephalus schoeno-baenus Na obravnavanem delu gnezdi skoraj iz- bičja trstnica 1243 Acrocheplus schoenobenub ŠTEVILO PAROV 1-2 3-5 6-10 11-20 21-50 ŠTEVILO GP 31 N ZK 8 16 N % PK 10 1 3 max min povp ORNITOL LJUBLJANA (vzho DŠKI ATLAS KEGA BARJA dni del) ključno na jugovzhodnem delu, kjer je še najbolj ohranjen značaj nizkega barja. Gnezdišča so skoncentrirana ob cesti Škofijica-Ig, na pred leti že melioriranih površinah, ki so se zaradi nerednega vzdrževanja močno zarasle. To so vlažne travniške lege z dokaj visoko zeliščno vegetacijo in trstič-jem. Gnezdi tudi ob nekaterih jarkih, ki jih obrašča trstičje, pa tudi ob manj zaraslih kanalih s sestoji rogoza. PLAŠICA Remiz penduhnus Prvi znan podatek o poskusu gnezditve plašice na Ljubljanskem barju je iz leta 1985 (Sere, 1985). V začetku devetdesetih pa je bilo ugotovljeno prvo gnezdenje več parov plašic na vzhodnem delu Ljubljanskega barja. Tako od leta 1990 tu redno gnezdi okoli deset parov. Vsa gnezda so bila do zdaj najdena izključno na vrbah. Gnezdišča so ob vodotokih, jarkih in kanalih. plašlca 1490 Remiz pendulinus ŠTEVILO 10 16 1 1 min j_ povj ORNITOLOŠKI ATLAS LJUBLJANSKEGA BARJA (vzhodni del) 46 RJAVI SRAKOPER Lanius collurio Največja gostota gnezdečih rjavih srako-perjev je na severnem delu obravnavanega območja Ljubljanskega barja. Tu je največji obseg grmovnatih površin, ki so pogoj za naselitev srakoperjev. Redkeje gnezdi tudi 149 ACROCEPHALUS XIV-60-1993 v bolj ali manj odprti pokrajini s posameznimi gostimi grmi, ali celo v redkejšem svetlem gozdu. Zelo rad ima predele z grmovjem, ki ga obdaja slabo košen pas z zaraščujočimi zelmi in nato travniki. Izogiba se njivskih površin brez grmovja. Najpogosteje gnezdi v grmovju, včasih pa tudi na drevju, v mladih smrekah ali celo na saje-nem borovcu. ——-A;" "-¦ '¦ ŠTEVILO GP ZK PK 129 36 19 73 1 •C PO.VP ORNITOLOŠKI ATLAS LJUBLJANSKEGA BARJA (vzhodni del) 46 TRSTNI STRNÄD Embehza schoeniclus V jugovzhodnem delu kaže trstni strnad podobno sliko razširjenosti kot bičja listnica, kar se ujema s sliko še ohranjenih trstišč. Trstni strnad gnezdi v odprtih predelih s trstičji, četudi brez vodne površine. Zadoščajo mu tudi s trstjem obrasli kanali in močno zapleveljene njive z značilnimi suhimi bilkami ali redkim trstičjem. V nekaterih trstičjih gnezdi v razmeroma velikem številu glede na velikost območja. LITERATURA SERE, D. (1985): Plašica. Iz ornitološke beležni-ce. Acrocephalus 6: 51. TRONTELJ, A. (1984): Rečni kobiličar. Iz ornitološke beležnice. Acrocephalus 5; 46. Legenda: Key: ŠTEVILO PAROV = Number at pairs GP... skupno število gnezdečih parov v raziskanih kvadratih = total number at breeding pairs on researched squares ZK... število zasedenih kvadratov = number of occupied squares PK... število parov v kvadratu = number at pairs in squares (min., max., average) POVZETEK Predstavljeni so prvi delni rezultati terenskih raziskav v okviru Ornitološkega atlasa Ljubljanskega barja, ki potekajo v okviru našega društva od leta 1989 v rastrski mreži 1 x 1 km. Za zdaj so prikazani le rezultati popisa gnezdilcev, čeprav projekt zajema spremljanje dinamike in razširjenosti vrst prek celega leta. Do letos (1993) je bilo zadovoljivo raziskanih okoli 68 % od približno 140 kvadratov, predstavljeni rezultati pa so omejeni le na vzhodni del Barja. Skupno je bila doslej registrirana 101 gnezdilka. Pri akciji sodelujejo trije redni in sedem občasnih sodelavcev. Pri delu uporabljamo obrazce za dnevna opazovanja, letno (gnezditveno) poročilo in naključna opazovanja. Na obrazce poleg statusa vrste in števila osebkov vpisujemo tudi okoliščine opazovanja. Obrazci so prilagojeni računalniški obdelavi podatkov. Pri terenskem delu uporabljamo metodo prirejenega transekta po površini kvadrata, tako da ne podvajamo registracij. Metoda se le pri večjih in laže odkrivnih vrstah približa natančnosti kartiranja teritorijev in je zelo občut- 150 X1V-60-1993 ACROCEPHALUS ORNITOLOŠKJ ATLAS OPAZOVALEC VREME ČAS RAZISKANO DATUM LJUBLJANSKEGA BARJA S o w / aj c^ od: SA° do } t* 1/4 2/4 3/4 (4J4) m dan 2.S mesec * OZNAKA KVADRATA DNEVNO POROČILO VkC OAS LOA K N o K N O K N O K N O 0007 mali ponirek V 2 0669 grivar 1236 cobiličar 1649 jelen ec V 3 0122 siva caplja 0684 urška grlica 1237 rečni cvrčalec 1653 išček 0186 mlakarica V 3 0687 divja grlica 1243 >ičja trstnica 1654 iižek 0191 regija 0724 cukavica V 2. 1250 močvirska trstnica 0- 11 1660 navadni repnik 0231 sršcnar 0739 veliki skovik 1273 pisana peni ca 1679 deči kalin 0261 pcpclasti lunj 0767 mala uharica 1275 siva penica 1717 dlesk 0267 kragulj 0831 vodomec 1276 vrtna penica 1857 rumeni stmad v «J 0269 skobec 0848 vijeglavka 1277 čmoglavka }L \A 1877 rslni stmad 0287 kanja <\ 1 0855 siva žolna 1311 vrbja listnica 1882 veliki stmad 0304 navadna postovka o f 0876 veliki detel 1335 sivi muhar 0307 rdečenoga postov. 0887 mali detel 1437 dolgorepka 0310 škrjančar 0976 poljski škrjanec v 21 1440 močvirska sinica 0367 jerebica 0992 kmečka lastovica 1462 plavček 0370 prepelica v 8 1009 drevesna cipa L_ 41 1464 velika sinica Cl_ H 0394 fazan v Z 1011 mala cipa 1479 brglcz 0421 kosec v 4 1017 rumena pastirica 1487 kratkoprsti plezav. 0424 zelenonoga tukali. 1019 siva pastirica 1490 plašica jfiL Z 0493 priba G, 43 1020 bela pastirica IV_ $ 1508 kobilar 0517 (ogolnik 1066 stržek 1515 rjavi srakoper L_ f 0519 kožica 1099 taščica 1539 šoja 0529 sloka 1104 mali slavec v 3 1549 sraka L_ > 0541 veliki škurh M A 1121 šmamica 1567 siva vrana c\ H 0553 pikasti martinec 1137 repaljščica §_ 4*f 1582 škorec 0554 močvirski martinec 1139 prosnik C 2. 1591 domači vrabec L_ Hf 0556 mali martinec 1187 kos 1598 poljski vrabec i<_ v« 0582 rečni galeb 1198 brinovka 1636 ščinkavec 0668 duplar 1200 cikovt 1640 grilček v A Izpolni tudi kodo vrste po EURING-u ! K - kategorija (P