j Sl. 20 (1451) Leto XXVIII | NOVO MESTO, četrtek, 26. maja 1977 '3^ februarja 1975 je bil list odlikovan 2 redom ZA NAROD S SREBRNIMI ŽARKI Narodno slavje v zibelki Partizanstva avjj0^ osrednje partizansko Bozdiču v i 1 ^a v brezovem nf Sučainn LolcVah pri Črnomlju. Ni S ^Užheno , . ta velika Prav v manifestacija Mitja RjhiA * ■aj> kot Je d9al J«eh parti1C’ ma Bela krajina v JIV„,.pani2anov in ^lh ncih . . —mesto. Stanovi tvPmirieVa 35 let od 1IVe8a nj s'ovenskih brigad, n ščetka JI J,enega ozemlja in [P 1942 enske državnosti. Leto 01 Prelomnico v”16"1 Pomembno o! boju. Veliv naf.?dnoosvobodilnem rf j' sledila tl.-i? ns)ca ofenziva, ki & na3off> uničit! ZUni “ je imela potajaioen Partizanstvo in nw|Se °*3*ast> je doživela le sta Spe Na osvobojeno in r»S* pteselila poveljstvo g komite, že v 01- Posvetovanje v™ Cmku % Porajajoči ’ 1 P°meni obračun 1 Praznovanje pobratenih Pred dnevom mladosti se je v kočevski občini zvrstilo več prireditev, na katerih so sodelovale tudi skupine iz pobratenih občin — Ognjemet v Kočevju — Temeljeni kamen v Osilnici P°Poln ' SLAVJE V ZDRAVILIŠKEM PARKU - Slavnostni govorni: Niko Šilih je v svojem govoru orisal velik prispevek Topliške doline osvobodilnemu boju in v graditvi nove socialistične skupnosti. (Foto: I. Vizjak) Zadnja srečanja delegacij, organizacij in športnih skupin pobratenih občin oziroma krajevnih skupnosti Kočevje, Dolina, Škofja Loka in Prokuplje so trajala kar 3 dni in sicer od 20. do 22. maja. Kočevje je brate prisrčno sprejelo in pogostilo, 21. maja zvečer pa jim je priredilo celo ognjemet. Gostje so se 20. maja udeležili svečane seje občinskih konferenc ZSM in ZK, na katerih so podelili priznanja delegatom in zaslužnim članom obeh organizacij. 21. maja dopoldne je bila svečanost v delovni organizaciji Itas, na kateri je govoril predsednik občinske skupščine Kočevje Savo Vovk. Na ta dan je slavila svoj krajevni praznik tudi KS Osilnica. Ob tej priložnosti pa je med drugim govoril generalpodpolkovnik Jože Ožbolt; direktor L1V i«4 ^lobanj!?: se sektaštvom. Prav o ' part>zani so leta 1942 ligaškimi „“lrano sodelovati s Lokev^??ans*c'm‘ enotami. Narodno slavje v Toplicah Na slavnostni seji podeljena priznanja Dolenjskih Toplic — Govor Nika Šiliha l “ *-oke i °mandant “'težilo Je padel legendarni Stane. Vse to se bo V Nede^skega praznika Dolenjskih Toplic, ki se je začel s slavnostno sejo v prostorih osnovne šole, so se udeležili številni __ družbenopolitični delavci, med njimi Franc Tavčar Rok, ■ Na&knvn^evTitainPotijo. predstavniki občin&e skupščine Novo mesto, krajevnih skupnosti ^ani so h-ikonferenci 20- maja v iz Zgornje Straže, Hinj, Uršnih sel, borci in aktivisti ter mladina iz seZna!JLe:d!tayniki tiska in vse Topliške doline in 1. brigada Vojske državne varnosti, kateri je bila na svečanosti izročena domicilna listina skupščine KS .-.razilo na vse to se ^Lokvah. ^ m zborovanju konjih iuhii ° tUdi sestavni del ®levizije se7n, P dstavniki tiska in Drin^eni tudi z oigamza-editelji r *Vam‘ 02 Proslavo. #*ro<*I*ega slavi ’ ^ se bo 561 tisoč ljU(j: udeležilo nad tride- I. VIZJAK J?gg«ždružuje 10stno1denreSeg solidar-do Doi-i.“rn° obveznost ^|^*nega Posočja ^0segle> ^°lenjske sc dogov " ene pa tudi Pre t* C??01 dena™ P« 1m dni nli, ^ ga Je Pred le-^(Poročila ČT^al potres. Iz j^vai ro:.?,.8aje nhrnv. moč p0r;0I3eno. d *0m dni nri7 ¥ ga Je pred* le P°r°čila i?j adeia] potres. Is “a.val repub]if?.je obrav-^at°v je svet Zveze sin-občina ^ldno> daje breži-l2odarriostnemrVewm b drugem 3 odstotkn^ 0gu zbrala J' p 1 \JH {VHse'1 občinskih 1 mil- Sn,° Zbral10 i Slove- S> S' 225,9 na Dolenj die Toplice. Po krajšem pozdravnem govoru, v katerem je predsednik KŠ Franc Markovič orisal prizadevanja krajanov, so bila podeljena priznanja najbolj zaslužnim družbenopolitičnim delavcem in kolektivom. Priznanja so prejeli: Luka Leskošek, VDV brigada, podokrožm odbor OF Dolenjske Toplice, Zdravilišče Dolenjske Toplice, Stane Goršič, Jože Kralj in Vinko Cirnski. Po končani slavnostni seji je krenil pisan sprevod ob zvokih koračnic in borbenih pesmi od šole proti jasi zdraviliškega parka. Tu se je začela proslava v počastitev krajevnega praznika Toplic in letošnjih velikih jubilejev. Slavnostni govornik je bil Niko Šilih. V svojem govoru je orisal delež topliške doline v času NOB in kasneje v izgradnji nove socialistične skupnosti: „Osnova revolucionarnih idej in misli je skopost zemje tega lepega slovenskega kota. Živeti od nje j e pred vojno pomenilo stradanje. Ni torej čudno, da je bil ravno tu center ilegalnega delovanja za vso Dolenjsko, kije krepil zavest napre- dnega dela prebivalstva." Spregovoril je o pomenu partijske konference za celo dolensko okrog e v Henig-manovi hiši leta 1940. in o shodu mladine v gozdu pri Dvoru, ter o razvoju partizanstva. V kulturnem programu so nastopili topliški pionirji in mladinci z recitacijami, pevski zbor Gorjanci iz Straže in godba na pihala Straškega Novolesa. Z zborovanja so poslali pozdravno pismo predsedniku Titu. I. VIZJAK Sevnica kot primer razvoja Na osrednji proslavi partijskih in Titovih jubilejev govoril dr. Avguštin Lah — Odprli nove poštne prostore ?e.v> kar je za 12 rp* . P°zvai^ veze sindi- MaVHSedelavcevnaši Sn,:j mi ?aj0 razen sred- ivoi nu kl se zbirajo 83 enoL PeVek v višini ^ nevnega zaslužka. • PRIHOD TITA NA CELO PARTUE V kratkem bo založba Komunist v slovenskem prevodu izdala knjigo Pera Damjanoviča „TITO PRED NALOGAMI ZGODOVINE". Priloga Dolenjskega lista objavlja nekaj odlomkov, govor je predvsem o okoliščinah, v katerih je Josip Broz stopil na čelo Komunistične partije Jugoslavije. • KRI ZA KOMANDANTA V Beli krajini živi Frančiška Gršič. Ko je legendarnega partizanskega komandanta Franca Rozmana-Staneta doletela usodna nesreča, je bila Frančiška tista, ki mu je skušala pomagati s krvjo iz žile v žilo. Frančiška je kasneje darovala kri še 27-krat. Reportažni zapis „Kri za komandanta" je prispeval Andrej Bartclj. i • MRTVE KljlJIGE Milan Markelj se je v komentarju ,.Mrtve knjige" spotaknil ob neizpodbitno dejstvo, da današnji Slovenci ne beremo svojih, slovenskih krjig. V zgodovini bo ostalo zapisano, d ajc toliko in toliko avtorjev napisalo toliko in toliko knjig. Bo črno na belem tudi, da jih sodobniki niso prebrali? Minulo soboto je Sevnica dočakala v prazničnem razpoloženju: čez ulice so viseli napisi v čast partijskim in Titovim jubilejem, dopoldanski vrvež so parali zvoki hrast niške rudarske godbe. Osrednja občinska prireditev v počastitev letošnjih jubilejev je bila v športnem parku osnovne šole „Savo Kladnik". Spominske značke za 30-letni partijski staž so podelili 15 komunistom, svečan sprejem pa bo prav gotovo ostal v spominu 22 novosprejetim članom. O tovarišu Titu je govoril podpredsednik slovenskega izvršnega sveta dr. Avguštin Lah. Le-ta je 'znan mnogim Sevničanom in okoličanom kot. eden od prvih povojnih direktorjev Kopitarne. Zato mu tudi ni bilo težko potegniti vzporednice med nekdanjo Sevnico in današnjo. »Sevnica je pravzaprav primer v malem, kako se je v teh treh desetletjih preobrazila Jugoslavija," je dejal na koncu govora. Podpredsednik Lah si je nato ogledal likovno razstavo in spise v sevniški osnovni šoli, udeležil pa se je tudi otvoritve novih poslovnih prostorov sevniške pošte, ki slovij o kot najlepši v tem delu Slovenije. A.ŽELEZNIK Pretežno sončno in zmerno toplo vreme s temperaturami okoli 25 stopinj Celzija se bo nadaljevalo tudi v drugi polovici tedna. SPOMINSKO DARILO - Na svečani seji občinske konference ZK Kočevje, ki je bila 20. maja, so petim predvojnim komunistom iz občine Kočevje podarili Titove slike. Na fotografiji: predvojni komunist Troha (desno) prejema darilo. (Foto: Primc) Postojna Rafael Baraga pa je položil temeljni kamen za obrat LIV, ki ga bodo v Osilnici začeli graditi septembra. V nedeljo, 22. maja, je bilo prisrčno srečanje mladine iz pobratene Doline in kočevskih tabornikov pri taborniški koči za Mestnim vrhom. Vse proslave, prireditve in tekmovanja so sodila tudi v okvir praznovanj jubilejev ZK in tovariša Tita. Podrobneje bomo o nekaterih izmed teh svečanosti poročali v prihodnji številki na kočevski strani J. PRIMC METLIKA: REFERENDUM ZA SOZD TIM USPEL Referendum za združitev Beti in Kometa v SOZD Tekstilna industrija Metlika - TIM je uspel. V ponedeljek, 23. maja, se je za SOZD izreklo 83 odstotkov zaposlenih v Beti in 60 odst. delavcev Kometa. Sedaj bodo morali imenovati poslovodne organe, izvoliti samoupravne organe, izdelati samoupravne sporazume ter ostale akte, nato pa bo sledil vpis v register pri gospodarskem sodišču. Nagrade novinarskim peresom Med Tomšičevimi nagrajenci tudi naš novinar Ivan Zoran in sodelavec Janez Čuček ,,Danes lahko z zadovoljstvom ugotavljamo, da se v naši samoupravni družbi vse bolj uveljavlja novinar - graditelj kot kritični člen samoupravne družbe in pomembna sila njene nadaljnje revolucionarne preobrazbe. Veliko delo Toneta Tomšiča je postalo mnogim generacijam slovenskih novinaijev za vedno vodnik in vzornik. Ne le v novinarstvu, tudi v celotnem osebnem in družbenem življenju, še posebej pa v socialistični vzgoji mladih moramo gojiti duha, lik in dediščino revolucionarne Tomšičeve poti." To je med drugim poudaril Emil Rojc, član izvršnega komiteja predsedstva CK ZKS, na proslavi 35-letnice smrti Toneta Tomšiča, oiganizacjskega sekretarja KPS, kije padel 21. maja 1942 pod okupatorskimi krogla- Med nagrajenci: Ivan Zoran mi v Gramozni jami. Spominska slavnost, združena s podelitvi o letošnjih Tomšičevih nagrad, je bila 2Q. maja v dvorani Slovenske filharmonije v Ljubljani. Tomšičevo nagrado za življenjsko delo je prejel Zvone Zorko, dolgoletni dopisnik RTV in Dela. Tomšičevo nagrado so dobili: Gustav Guzq, dopisnik Dela v Kopru, uredništvo slovenske izdaje Komunista in urednik mariborskega tednika „7 D' Branko Senica. Z nagrado Tomšičevega sklada so bili nagrajeni, Boris Bergant, komentator ljubljanske TV, Janez Čuček, zunanjepolitični urednik' Ljubljanskega dnevnika (tudi sodelavec Dolenjskega lista), Tit Doberšek, stalni dopisnik Dela v Moskvi, Jože Varl, glavni urednik jeseiš-kega Žclezarja, in Ivan Zoran, kulturni urednik Dolenj skega lista. Slovo od staroste pleterskih menihov V Pleterjih so pokopali dr. Josipa Edgarja Leopolda — Lavova — Tito izrekel sožalje Dr. Avguštin Lah je bil pri otvoritvi novih prostorov sevniške pošte prvi, ki je odtod poslal razglednico. 18. maja je v 97. letu starosti umrl nekdanji dolgoletni prior pleterskega samostana dr. Josip Edgar Leopold - Lavov. Visokega cerkvenega dostojanstvenika, ki je bil tudi v posvetnem življenju znana osebnost, so pokopali 20. maja v Pleteijah. Na pogrebni slavnosti so se od staroste pleterskih menihov poslovili predstavnici Cerkve in družbenopolitičnega življenja. Predsednik republiške skupščine krsti s posmrtnimi ostanki nekdanje- dr. Marjan Brecelj je v govoru ob ga priorja poudaril: ..Slovenska in ZADNJE SLOVO OD NEKDANJEGA PRIORJA - Predsednik republiške skupščine dr. Margan Brecelj se je v petek poslovil od dr. Josipa Edgaija Leopolda — Lavova v imenu slovenske javnosti in se pokojnemu visokemu samostanskemu in cerkvenemu dostojanstveniku še zadnjič zahvalil za njegov pomembni delež med NOB in po vojni (Foto: Janez Pavlin) vsa jugoslovanska javnost daje dr. Josipu Edgarju Leopoldu priznanje tako za rgegov delež, ki ga je prispeval naši borbi, kot za delež, ki gaje dal v izgradnj i naše demokratične socialistične skupnosti. Postalje markantna osebnost našega medvojnega in povojnega časa in si pridobil velik ugled ne samo v mejah naše ožje in širše domovine, ampak tudi zunaj njih." Čeprav dr. Josipa Edgarja Leopolda ni rodila slovenska mati, je takoj po vstopu v pleterski samostan vse svoje življenje povezal s Slovenjo in Slovenci. Ta povezanost se je izpričala še posebno leta 1941, ko so postale Pleterje pribežališče ra- -njenih partizanov. Nemci so ga leta 1943 zaprli in obsodili na smrt, vendar mu je takrat življenje rešila 1-njegova visoka cekrvena funkcj.i. Do konca vojne je prebil v internaciji v nekem italijanskem samostanu. V domovino se je spet vrnil leta 1945 in osem let kasneje izdal knjigo „Kartizija Pleterje in partizani", s katero je zapustil dragocen zgodovinski dokument o sodelovanju samostana v naši narodnoosvobodilni vojni. ZUNANJEPOLITIČNI PREGLED Obisk podpredsednika Združenih držav Amerike Walterja Mondala v Jugoslaviji in njegovi razgovori s predsednikom republike Titom ter drugimi jugoslovanskimi osebnostmi je potrdil obojestransko željo, da bi se sodelovanje med obema državama krepilo in utrjevalo na osnovi skupne deklaracije iz leta 1971, ali povedano drugače: ob doslednem spoštovanju neodvisnosti, ozemeljske nedotakljivosti, suverenosti in ne-vmešavanju v> notranje zadeve, pri čemer je jugoslovanska politika neuvrščenosti tista nespremenljiva postavka, ki daje tem odnosom svojo posebnost in dragocenost. Krepitev sodelovanja Milijon Američanov jugoslovanskega porekla, ki živijo v Združenih državah Amerike in zavezništvo iz druge svetovne vojne sta samo dva izmed mnogih elementov, ki povezujeta dve državi Ugledni gost je zatrdil, da njegova vlada izjemno ceni jugoslovanska prizadevanja za ohranitev neodvisnosti, pri čemer Jugoslavija hkrati prevzema tudi vodilno vlogo med neuvrščenimi državami K temu je dodal, da želijo Združene države Amerike še pomembneje okrepiti ekonomsko sodelovanje. ISKANJE NOVEGA Med SFR Jugoslavijo in ZR Nemčijo ni odprtih ali spornih vprašanj, kljub temu pa bo treba novih spodbud, da se bo sodelovanje na gospodarskem področju še bolj okrepilo - to je najpreprosteje povedano bistvo sporočila, ki ga je mogoče posredovati javnosti pred skorajšnjim obiskom zveznega kanclerja Helmutha Schmidta v Jugoslaviji Dejstvo je namreč, da ima Jugoslavija zaradi nakazil naših zdomcev (ki so lani poslali v domovino nič manj kot 1,1 milijarde dolarjev! in denarja, ki so ga pri nas pustili zahodnonemški turisti (lani okrog 320 milijonov dolarjev!) z ZR Nemčijo sicer pozitivno plačilno bilanco, da pa hrati naša trgovinska bilanca žal izkazuje okroglo 700 milijonov dolarjev deficita v našo škodo. To je neprijetna resnica, s katero se je treba soočiti in ki ob sicer dobrih političnih stikih vendarle meče senco na celovite odnose med dvema državama. Zato bo treba odločneje in bolj premišljeno iskati izhod iz teh zagat predvsem tam, kjer smo to doslej le nakazovali: v tesnejši industrijski kooperaciji (doslej sklenjenih že okrog 200 takih dogovorov), vlaganju zahodnonemškega kapitala v naše gospodarstvo pod pogoji, ki jih narekujejo jugoslovanski zakoni (doslej je mogoče postreči le s podatkom o okroglo 40 milijonov dolarjev v jugoslovansko gospodarstvo vloženih zahod-nonemških sredstev) in o skupnem nastopanju na tretjih tržiščih (doslej le dober ducat programov te vrste). Jugoslavija bo morala ob vsem tem ob sodelovanju ZR Nemčije temeljiteje kot doslej poskrbeti za uravnovešeno blagovno menjavo med obema deželama, pri čemer velja posebej opozoriti, da je ZR Nemčija že dolga leta naš največji inozemski gospodarski partner. Sicer pa ni mogoče govoriti o odnosih med obema državama, ne da bi omenili še en izjemno pomemben element, ki ga obe strani upravičeno imenujeta most sodelovanja: namreč okroglo pol milijona naših delavcev na začasnem delu v ZR Nemčiji in približno dva milijona • zahodnonemških turistov, ki prebijejo svoj letni oddih pri nas. Tudi to je po svoje dokaz dobrih odnosov med državama - in to eden najbolj posrečenih ter dobrodošlih dokazov, kar si jih je mogoče misliti JANEZ ČUČEK mm* tedenski mozaik r UGRABLJENI VLAK - To je potniški vlak, ki so ga v ponedeljek zjutraj ugrabili južnomoluški skrajneži, ki so hkrati zasedli tudi neko osnovno šolo blizu mesta Assena in v njej zadržali kot talce okrog 100 otrok. Sodijo, da je v vlaku okoli 50 potnikov. Sto akcijo želi skupina teroristov izsiliti priznanje neodvisnosti Južnomoluškega otočja. Podobno akcijo so izvedli že leta 1975, zaradi česar so bili tedanji ugrabitelji obsojeni na štirinajst let zapora. Dogodek je močno vznemiril Nizozemsko. (Telefoto: UPI) Podpisan dogovor o kmetijstvu Prinaša mnogo novosti, tudi novo oblikovanje cen, ki bolj vnaša tržna načela Družbeni dogovor o razvoju jugoslovanskega kmetijstva so končno le podpisali. V njem je določeno, kaj bo treba pridelati v prihodnjih letih do 1980 in s kakšnimi ukrepi spodbujati kmetovalce, da bi to uresničili. Ne zajema pa vseh kmetijskih vprašanj, temveč le tista, ki so pomembna za vso državo. Druga prepušča republikam, naj jih urejajo tako, kot jim bolj ustreza. Naloge, ki jih je sprejelo kmetijstvo, so na kratko tele: vsa kmetijska proizvodnja se bo zvečala vsako leto za 4%, od tega na družbenih posestvih za 8 % in na zasebnih za 3 %. Leta 1980 bo treba pridelati toliko pšenice, kot so je že ob najboljši letini - 6 milijonov ton - koruze pa za poldrugi milijon ton več - 10,7 milijonov ton. Pridelek sončnic in sxmdkome pese bo treba skoraj podvojiti. Tudi vrtnin, sadja in grozdja bo treba pridelati veliko več kot v preteklih letih. Prirejo vseh vrst mesa bo treba zvečati za več kot četrtino, da ga bo prišo na prebivalca letno po 60 kg. Za toliko naj se zveča tudi prireja mleka in jajc. , Za uresničitev teh nalog bo potrebno veliko investicij. Do konca leta 1980 je določeno za NOTRANJEPOLITIČNI PREGLED S Srečno, tovariš Tito! To je pozdrav, ki je te dni izzvenel v mogočno čestitko vseh jugoslovanskih narodov in narodnosti: to je pozdrav Titu: človeku, humanistu, revolucionarju, politiku, prijatelju. Mnogo besed je bilo izrečenih o našem predsedniku, več kot dolžno spoštovanje mu izkazujejo domala po vsem svetu, pri nas pa smo njegov osebni praznik združili s praznovanji vseh naših delovnih ljudi in občanov. Titova pot je naša pot Štafeta mladosti je opasala Jugoslavijo z vsem, kar je lastnega mladi generaciji, predsedniku Titu je ponesla za koš pozdravov, prisrčnih čestitk ter dolžno spoštovanje do človeka, ki pooseblja vse, kar smo, kar hočemo biti. Francoski razumnik je zapisal, da je Titovo življenje izenačeno z zgodovino, to pa je lastnost velikih ljudi. In takšna osebnost je naš Tito: premočrten, ko gre za uresničevanje narodove volje, demokrat po duši in ravnanjih, neizmerno energičen, ko je bilo potrebno v izjemnih trenutkih poudariti izvirnost naše, samoupravne poti v socializem. Prav to pa je tisto, kar še posebej spoštujemo, zato tudi pravimo, iskreno, brez pretiranih olepšav - Titova pot je naša pot... JUBILEJ Slovenska gimnazija v Celovcu je slavila 20-letnico svojega obstoja in dela. Danes jo obiskuje 493 učencev, kar je skoraj petkrat več kot ob njenem nastanku. Na gimnaziji . poučuje 33 profesoijev. Doslej je na celovški gimnaziji maturiralo domala 500 dijakov, njena dejavnost pa je tudi pomemben element pri krepitvi slovenske nacionalne zavesti v Avstriji ter kulturnega utripa. TOMŠIČEVE NAGRADE Ob 35-letnici smrti narodnega heroja Toneta Tomšiča so bile v Ljubljani podeljene nagrade tistim slovenskim rjovinaijem, ki so se v minulem letu izkazali s svojimi prispevki^ nekaterim pa za ves opus dosedanjega dela. Na svečanosti je govoril Emil Rojc, član izvršnega komiteja predsedstva CK ZKS, ki je med drugim poudaril, da mora tudi pošteno in kritično informiranje pripeljati delovnega človeka do tega, da bo lahko v celoti odločal o rezultatih in pogojih svojega dela. MARKANTNA OSEBNOST Umrl je nekdanji prior kartuzije v Pleterjih dr. Leopold Edgar—Lavov, človek, ki je iskreno in s prepričanjem pomagal slovenskim partizanom v boju za osvoboditev slovenskega naroda, zaradi česar je tudi postal tako markantna osebnost našega medvojnega in povojnega časa. PROPAGANDA V Ljubljani je bila prva seja komisije za propagandne priprave na 8. kongres ZK Slovenije. Na seji so poudarili, da je najboljša propaganda vtkana v dosledno uresničevanje politike ZK, nove ustave ter zakona ° združenem delu. Na svojo prvo sejo se je sestala tudi komisija za pripravo sprememb in dopolnitev statuta ZKS. M. MEDEN I DOLENJSKI LIST vso državo 64 milijard dinarjev. Nekateri sicer dvomijo, da bi kmetovalci zmogli določen delež iz svojih dohodkov. Sredstva, namenjena za kmetijstvo v preteklih letih, pa v nekaterih republikah niso bila vsa uporabljena. Pri nas je bilo to bolje urejeno in naložbe večje. , Zbiranje denaija za naložbe bo odvisno od dohodkov kmetijskih organizacij in kmetov, dohodki pa tudi od cen kmetijskih pridelkov in živine. Cene so lahko ena poglavitnih spodbud za večjo proizvodnjo. Družbeni dogovor ureja tudi oblikovanje cen za najpomembnejše kmetijske pridelke, pitano živino in mleko. Upoštevali bodo štiri stvari: TELEGRAMI MOSKVA - Agencija Tass poroča, da so z ukazom 'prezidija vrhovnega sovjeta ZSSR odlikovali predsednika SFRJ in ZKJ Josipa Broza Tita ob njegovem 85. rojstnem dnevu z redom oktobrslr«* revolucije. BEOGRAD - Na povabilo pod-redsednika zveznega izvršnega sveta in zveznega sekretarja za zunanje zadeve Miloša Miniča je prispel v Beograd na petdnevni uradni obisk zunanji minister Mongolske ljudske republike Mangalin Dugersuren. • MADRID - Baskovska separatistična organizacija ETA je sporočila, da je v petek ugrabila baskovskega industrialca in znanega fran-ldsta Javierja de Ybarra in da tako nadaljuje svoj „boj za uveljavitev teženj baskovskega ljudstva". PARIZ - Ganski ambasador v Franciji Jaw Turkson je uradno sporočil, da je Gana prekinila odnose z Ugando. Pojasnil je, da se je vse diplomatsko osebje ganskega veleposlaništva v Kampali že umaknilo iz Ugande. MOSKVA - Dobrih petnajst let po tistem, ko je bila ustanovljena, se je zdaj v Kremlju pod predsedstvom generalnega sekretarja CK KP SZ Leonida Brcžnjcva sestala ustavna komisija in naposled odobrila načrt nove sovjetske ustave, četrte v zgodovini ZSSR, ki naj bi zamenjala dozdajšnjo ustavo iz leta 1936. NEW YORK - Generalni sekretar Združenih narodov Kurt Waldhcim je sklical na sedežu svetovne organizacije tiskovno konferenco, na katciri je govoril o nekaterih žgočih problemih sodobnega sveta, še zlasti o Bližnjem vzhodu in položaju na jugu Afrike. LIMA - Ameriški diplomat Harry Schlaudeman, ki so ga obtožili, da je sodeloval v pripravah za upor proti vladi Salvadora AUende-ja, je bil imenovan za novega veleposlanika ZDA v Peruju. Perujski listi so diskretno opozorili na vlogo, ki jo je Schlaudeman odigral v pripravah na vojaški udar v Cilu. 1. produktivnost dela in stroške proizvodnje v vsej organizirani proizvodnji. To je ostanek od stroškovnega načela — priznanja dejanskih stroškov — ki pa ne more biti edino merilo; 2. razmeije cen kmetijskih pridelkov in drugih proizvodov, da bi proizvajalci raznih gospodarskih dejavnostih imeli približno enake možnosti pri ust-vaijanju dohodka. Dane možnosti pa bo treba z ustreznim delom in organizacijo kar najbolje uporabiti; 3. ponudbo in povpraševanje po določenih kmetijskih pridelkih in živini. Pri visokih cenah se je dogajalo, da so kmetovalci pridelovali stvari, za katere ni bilo dovolj kupcev; 4. gibanje cen na svetovnem tigu. Te so pomembne zlasti za izvoz. Ce bodo stroški naših kmetovalcev veliko višji kot v drugih državah, pa bo treba odkrivati vzroke in jih odpravljati. O kompenzacijah, s katerimi bodo zamenjane premije, smo že pisali. Razlika med njimi bo tudi v tem, da bodo denar za kompenzacije zbirali v republikah, v katerih bo hrana porabljena, in ne tam, Iger bo pridelana. Tam bodo tudi do-liiol* tene, ki bodo še ostale pod nadzorstvom. JOŽE PETEK Iz zadnjega PAVLIHE To f Bilo je natanko 23.5M je minuli petek s r? železniške postaje Lyon zadnjič odpMM svojo dolgo potovanj o katerem so snemal I in pisali knjige, »J" vendarle končal Ja „ ukinili so ga zaradi nert^ bilnosti po dobrih desetletjih vožnje■ sloviti „Orient ekspf' je povezoval Pariz lom in ki je na začetku ^ kariere veljal za eno svetovnih znamenito*' j toda atrakcij, ki sc lahko privoščili bogatejši. Z njim M .-j kralji, princi. Preds.ed sloviti filmski iSra.’ «lt p/- med potovanjem uz , ^ večje udobje, kar l premogla tehnika !^letjS, us ku dvajsetega stoVV Toda od stare m g mogoče živeti. ■ • ’ • I Tačas pa se je da je za življenje P ~ grozljivega požara bruseljski trgovini, m terim je izgubilo 250 ljudi, je v t glavnem mestu zn . n r, tol iti — -j it zaradi t* <0. rdeči petelin nekem hotelu, — ■ y je zgorelo 15 ^ 'sreči se je treba žrtev ni bilo več, sajl , hotelu, ko je vnjern polnoči izbruhnil okrog tristo noma turistov. ■ na in tragična P° zgodovine.. ■ Na srečo pa & reči ponavljajo tu rem smislu in ® # kronist poroča< ,A' . znova v Španiji z.Jj|tver gendama borka špa ^ nej munistov Dolores ^ter La Pasionaria, uspešno vključila.rjjflj, življenje svoje Pasionaria, kak°lr. predsednico Špans ^ , nistične partije, sej '^ispi Madrid iz Sovjetske1^, w dolgih desetletjih KPJ,|J in kljub svojim ptfgjjs delavno sodeluje v na parlamentarne Trdno zdravje m v H a 5? *2c/»« Ml PBOBVUILMEM 0DBU - Danes ne bo zrezkov, v kuhinji sem program. St. 20 (1451] I? učenke j ? ČEBINAH - Predzadnjo sredo je 2octin!i ence novomeškega šolskega centra ustannv^V0.0*)*s^ Cencelj Perko, udeleženec Pripovedki k°ngresa KPS na Čebinah, in jim v8 , ^kšnih okoliščinah je potoval na 9fiS- Na s^i: Perko med mladim i. ' 2eLEZNIŠKI «»KRI2" SRS KONČAN iTj-r- 1 mM MS NOVI ČLANI ZK — V Tovarni avtomobilov IMV v Novem mestu so imeli v četrtek proslavo ob jubilejih partije in Tita. Na proslavi so sprejeli med vrste ZK štirinajst novih članov. Na sliki: med svečanim sprejemom. (Foto: Janez Pavlin) OČETU PARTIZANSKIH BOLNIŠNIC - Šen-truperški šolarji so v letu velikih jubilejev in okviru Jugoslovanskih pionirskih iger sklenili, da bodo odkrili obeležje rojaku in akademiku dr. Pavlu Lunačku - Igorju. V nedeljo je ploščo odkril prof. Novak (na sliki). (Foto: Železnik) ZAKLJUČEK TEČAJA — V ponedeljek je 118 slušateljev občinske politične šole uspešno zaključilo 50-umi tečaj. Diplome so slovesno podelili v ponedeljek v Domu JLA, potem pa so si tečajniki ogledali še nove filme o samoupravljanju. (Foto: J. Pavlin) z»dn«i^d°, slovesn° odprli še Jkega ^venskega železni-ekktrifidr ‘ kilometrov hotom ^ ee pf°8e med Mari- P°meni veHk »Sil111* Dogodek slovenska - , sPeh ne samo za 24 marveč spodarstvo JU8°slovansko go- ' 2poVn°vSlOVeSnostjo Je bil je Javnos rstva L _____ el PVT Pa j® bilo ? ?Wfikaciii .1 vlaganjih pri mSkegaon4žfaOVenskega Žele' & j« PnZ°V novi, Javnostjo ?“° za stike „ Ljubliana ^ega g°?P0da- imisca ^uM^: na Ponedeljka »e ^posebnih preše- 1 ^ŽICE °0din-! . *plet obiinn So.botni sejem je bil 6^0Žen> i T’ >4so *.starejših i prašičev> °d ‘ega I •„ bivali; nui,,^35*11^ je menjalo mJ.V 50 m Po 38 din, «■; Sfram živ^”®5*pa P° 23 Država se umika, odmira. Opušča se kmetijski protekcionizem (zaščita) našega tipa. Postopno bodo prenehali dosedanji ukrepi in spodbude, s pomočjo katerih je zvezna blagajna spodbujala kmetijski razvoj. Namesto tega naj bi se uveljavili trdnejši gospodarski in tržni odnosi, ki naj bi s tako imenovano zaščitno ceno kmetijskih pridelkov in drugimi novostmi zagotavljali skladnejši kmetijski razvoj. To je ena bistvenih značilnosti, ki jih prinaša: pred kratkim sklenjen medrepubliški dogovor o razvoju kmetijstva, kot je dejal republiški sekretar za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano inž. Milovan Zidar, ko nam je razlagal vsebino sprememb. Dogovor so pripravljali reci in piši kar tri leta, kar potrjuje, da gre za pomembne novosti, globoke spremembe in zapletene zadeve. Kako bo po novem s kmetijskimi cenami, to je eno prvih vprašanj za tiste, ki hrano pridelujejo, in za tiste, ki jo pojedo. Družbeni dogovor dokončno zavrača tako imenovano stroškovno načelo, ki naj bi kmetijskim pridelkom in proizvodom priznavalo ceno, kakršno bi dal seštevek stroškov. Po novem bo temeljno merilo gospodarska uspešnost v pridelovanju oziroma reji, pri čemer bodo pri določanju cen upoštevali produktivnost, razmere v ponudbi in povpraševanju ter dolgoročno usmeritev in dolgoročne cilje kmetijske politike. Jto ” ali i * P1 >epj ^ I&arsifcfeV- ^ sestavni del poletne skrbi za V Je :dravem> ^ bi, pozeblem vinogradu ism^sto kult- Pust^i Pri miru, da bi rastla, kot sama želi, ’ ,i erjatiJ 0^, pranega vinograda imeli goščavo. Rast je treba [0na rez ali ni at'’ Prilagajati zahtevam rodnosti in kvalitete. in marsikdaj podcenjevan, nestrokoven in e t J« treba .se 113 poganjkih pojavijo kabmiki, končati * Hw ,a jalove n^T'aiy teden dni pred začetkom cvetenja. Opleti £ es^7,e iz JPnjke m starem *esu> nerodne mladice, ki so J V se »o J Pa 111 di vse slabotne poganjke na starem - 3o rP,°^blem , a spečih očesc. ki zraste iz «Ces ‘‘■'••ga lesa lUl Je le tista enoletna rozga N bo 50 na re tre^a gledati, da vzgojimo nove rozge iz P°te> ? očesi nZ'l al‘ ^paronih. Po pozebi je treba počakati, S? Sele Da Paron^ reznikih, ne pa le-te kar brezglavo Sik* t0(lne ml h-11’ 0(lženej0 niladice, skrajšamo šparone ki se P°ženejo iz starega lesa, so le izhod v sili. *azvijej° iz njih, pustimo le tedaj, če je bila !ŠasD, ’ °*woma če želimo znižati deblo ali vzgojiti •^bi uul1 viiiogn i- tre^a odstraniti odvečne nerodne mladice. Sfto .■01 | ,l. P°trebujejo prav toliko, če ne še več dela in %t;^Paf' iv . pa četudi jeseni ne bodo tega poplačali. vinograde je treba še izdatneje pognojiti v i?. hr^iCnim- —t ,iuuv jv uvua M/ i/.uamtjv pugnujiu ^ . ^ ori,W- škropiti je treba prav toliko ali pa še ill ... VinOOraH (p hnli nh^ntliiv m ructlinclr#* > '"••SSK * vinograd še bolj občutljiv za rastlinske Inž. M. L. Po novem ne bo več zajamčenih cen, ki so spodbujale pridelovanje, ne da bi spraševali, če ne bo morda pridelek ostal v skladiščih državnih rezerv. Zaščitne cene, ki jih bo zvezna strokovna služba določala v oktobru za eno leto vnaprej, naj bi onemogočale tržno zmešnjavo. V vsej Jugoslaviji bodo odkupne cene kmetijskih pridelkov eneke, maloprodajne cene pa bodo določale republike same. Kar bo za dolenjsko kmetijstvo posebno zanimivo: v spisku osnovnih kmetijskih pridelkov ni krompirja; to pomeni, da se bodo njegovi ceni morali pridelovalci in porabniki dogovarjati v okviru svoje poslovne skupnosti na ravni republike. Poudarjanje tržnih zakonitosti, ki bodo bolj kot doslej prišle do veljave, pa ne pomeni, da državna blagajna, ki je v preteklosti s premijami in regresi pomagala kmetijstvu, dviguje roke od te tako pomembne gospodarske panoge. Po novem bodo imela večjo vlogo nadomestila (kompenzacije) za pro- rLiUkJiJLffiOTdc — Ali je zeleni plan še vedno zelen? — Ne, zdaj je rdeč od sramu. (Branko Babič) dano hrano, da ne bo za porabnika predraga, pridelovalec pa bo zanjo kljub temu dobil, kar mu bo pripadalo po vnaprej dogovorjeni ceni. Prehod bo seveda postopen. Kot primer naj navedemo usihanje regresa za umetna gnojila, ki ga dobivajo tovarne, da ne zvišujejo (že tako dokaj visokih) prodajnih cen umetnih gnojil. Letos bo do konca leta še veljala dosedanja stopnja, proho-dnje leto se bo zmanjšala na 14, leta 1979 bo znašala le še 7, medtem ko bo leta 1980 regres usahnil. Večje stroške bo potem seve morala priznati in nadoknaditi cena pridelka in prireje, tako, kot je povsod v svetu, kjer so ta odnos že postavili na čiste gospodarske temelje. Medrepubliški dogovor o razvoju kmetijstva, ki bo zamenjal (večkrat grajani, glej karikaturo!) „zeleni načrt“ prinaša še vrsto drugih novosti in nalog. Na njegovi osnovi že pripravljajo tako imenovane akcijske načrte, v katerih bodo podrobneje opredeljene naloge in načini urejanja kmetijskih vprašanj, seveda v okviru širšega družbenega plana. V nekaj besedah: spremembe v kmetijski politiki so velike in -upoštevaje globlje družbene spremembe - tudi nujne. Kako se bodo obnesle, prepustimo času. Soustvarjalci medrepubliškega dogovora so optimistični, četudi se zavedajo težav in naporov, ki jih bo terjalo uresničevanje medrepubliškega dogovora. MARJAN LEGAN Za temeljno banko Črnomaljska podružnica Ljubljanske banke ima od ustanovitve 1970 velik pomen za razvoj obeh belokranjskih občin. S svojim delom je prispevala znaten delež k naporom za pospešeno rast gospodarstva. Tako je pripomogla, da je v črnomaljski občini dobilo delo 3.500 novih delavcev, v metliški pa okoli 1.000. Vzporedno s tem je rasel tudi narodni dohodek v obeli občinah, s tem pa tudi kreditni global v podružnici; le-ta kaže neprimerno hitrejšo rast kot v drugih enotah LB. 1971 je na primer znašala bilančna vsota 64 milijonov dinarjev, lani pa 465 milijonov. Lani so sc lotili intenzivne mone-tizacije poslov, ki jih zahteva letos sprejeti akcijski program banke za uresničevanje stališč in ocen CK ZKJ. Tako ugotavljajo, da ima črnomaljska podružnica bazno kreditno in denarno osnovo, da se konstituira v temeljno banko. Že dosedanja dejavnost podružnice je bila usmerjena v skupna vlaganja, pomembna za celotno regijo. Od temeljne banke bi imelo gotovo največ koristi belokranjsko gospodarstvo, kjer je čutiti močno težnjo po področni organiziranosti, pa naj gre za SOZD, OZD ali tozde. A. B. M« - Ta hiša je b3a zgrajena takrat, ko ni bilo dobiti železa, a je bilo cementa dovolj; ta pa takrat, ko je manjkalo cementa in je bilo železa na pretek ... (Marjan Brcyar) !iiiiiiii!iiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiii!umiiiiiiiiHii= PROSTO DELOVNO MESTO! „LABOD" tovarna oblačil Novo mesto TOZD Libna KRŠKO OBJ A VLJA prosto delovno mesto SAMOSTOJNEGA KUHARJA (ICE) v rekreacijskem centru Labod — Sromlje. Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje posebne pogoje: 1. da imajo ustrezno strokovno izobrazbo, 2. da imajo sposobnost samostojnega vodenja gostinskih uslug v centru, 3. da imajo izpit za voznika motornih vozil B - kategorije. Pismene prijave je treba poslati v roku 15 dni po objavi na naslov: „Labod" Novo mesto TOZD Libna 68270 KRŠKO. LICITACIJA Slovin TOZD Bizeljsko Brežice objavlja javno I i c i ta c j o za prodajo naslednjih osnovnih sredstev kosilnica RC grabeži — 1 par krožna brana dodatni rezervoar petbrazdni plug vlečni obračalnik Hofnerr-Schrantz pik - preša — balirnica obračalnik Sonce kombajn — Zmaj 78 special krožna brana (gladki diski) gumi voz — 5 ton tovorni avto TAM 2000 CE 230—47 letnik 1968 tovorni avto TAM 2001, CE 405-97, letnik 1971 izklicna cena: 300.00 din 1.000.00 din 2.700.00 din 160.00 din 1.700.00 din 1.900.00 din 2.000.00 din 600.00 din 22.000.00 din 2.700.00 din 800.00 din 20.000.00 din 30.000.00 din 26. maja 1977 Licitacija bo na upravi tozda v Brežicah, Cesta prvih borcev 5 v četrtek, 2. junija 1977, ob 10. uri. Na licitaciji lahko sodelujejo vsi, ki bodo pred licitacijo položili 10-odstotni polog od vrednosti osnovnega sredstva. Osnovna sredstva, ki so predmet licitacije, bodo na ogled na dan licitacije od 8. do 10. ure na dvorišču upravne zgradbe. Prometni davki in eventuelni stroški prenosa lastništva niso zajeti v izklicnih in zlicitiranih cenah. Slovin TOZD Bizeljsko Brežice Delovna organizacija za gradbeništvo, obrt in komunalo, Črnomelj, TOZD Begrad objavlja prosto delovno mesto VODJE STROJNEGA OBRATA \ Pogoji: •višja šola. strojne smeri, višja šola za organizacijo dela in 3 leta delovnih izkušenj ali srednja strojna tehnična šola in 5 let delovnih izkušenj. > Kandidati naj prošnje s potrebnimi dokazili vložijo v roku 10 ^ dni po objavi. S DOLENJSKI LIST ♦♦M****”1 Rozalija Vire, Dol. Kamence 1, 500 din, Matjaž Sobar 8, 1300 din, Mihaela Slak, Mestne njive 1 i. Ne več odrezani od sveta Do leta 1985 bo potrebnih v Suhi krajini več kot 2000 novih delovnih mest Trinajst krajevnih skupnosti iz štirih občin, Grosuplje, Kočevje, Novo mesto in Trebnje, tvori suhokranjsko območje, na katerem živi danes malo manj kot 14.000 ljudi. Suha krajina danes in čez osem let bi lahko imenovali program razvoja, na 67 sraneh obdelano gradivo, ki ga je izdelala skupina domačih strokovnjakov. Da bi vedeli, pri čem smo, kaj hočemo in moramo narediti, da ne bi ta kos dolenjske zemlje povsem propadel in izumrl. Ce pogledamo kazalce današnji-ka, jih primerjamo z dolenjskimi in slovenskimi poprečji ali pa kako drugače, vselej ugotovimo, da so ljudje v Suhi krajini nekajkrat na slabšem. Dokazi: v zadnjih 15 letih seje število prebivalcev zmanjšalo za 7,8 odst. medtem ko je v Sloveniji naraslo za 14,3 odstotke. Ob popisu 1971 je bilo v Suhi krajini polovico kmečkega prebivalstva, v SRS le 20 odst. Lani je bilo v Suhi krajini zaposlenih 21,2 odst. prebivalcev, dolenjsko poprečje zaposlenosti pa je 33,4 in slovensko 37,9 odstotkov. Nad polovico zaposlenih Suhokranj-cev odhaja na delo izven domačih krajevnih skupnosti in 480 jih je v tujini. Kako poteka v tem delu Slovenije oskrba prebivalstva, pove podatek, da imajo trikrat manj prodajnih površin na prebivalca kot na Dolenjskem, Dolenjska pa v tem pogledu za deset let zaostaja za Slovenijo. V Suhi krajini manjka 169 obrtnikov, v predšolsko varstvo je zajetih samo 5,96 odst. otrok, en zdravnik splošne medicine pride na 4.660 prebivalcev, medtem ko ima drugod na Dolenjskem skrb za poprečno 3.375 ljudi Okrog 1800 gospodirgstev je brez pitne vode, večina krajev je brez telefona, nobeno naselje nima kanalizacije. Se to: v Suhi krajini je 139 zapuščenih stanovanj. Celotna Suha krajina je več kot eno uro avtobusne vožnje oddaj ena do raz- vojnih središč, železnice ni. Imajo 154 km . lokalnih cest in edino sodobno povezavo s svetom po dolini Krke. Kar 98 odst. vseh cest jc makadamskih. Potegniti Suhokranjce iz zaostalosti in preprečiti nadaljnje odseljevanje je osnovna naloga razvojnega programa, ki predvideva do leta 1985 v Suhi krajini za 909 milijonov dinarjev investicij, pri čemer pa naložbe v kmetijstvo in gozdarstvo niso vštete. Skoro polovica vseh vlaganj je predvidenih v gospodarstvo, nad 26 odst. teh sredstev bo šlo za ceste in komunalo in nad 46 odst. sredstev za gradnjo stanovanj. Ce le na kratko omenimo, kaj naj bi se v osmih letih v Suhi krajini spremenilo, moramo na prvem mestu poudariti, da bo 2040 novih delovnih mest, od teh polovica že do leta 1980. Več krajev bo dobilo sodobne trgovine - 1460 m^ novih prodajnih prostorov. Vrtce bodo dobili v Vidmu, na Muljavi in na. Dvoru. Novo osnovno šolo bodo zgradili na Vidmu, dozidali žužem-berško in obnovili šole Ajdovec, Šmihel in Dvor. Zgrajenih bo več športnih objektov in tri zdravstvene postaje: v Strugah, Zagradcu in na Prevolah. Velike spremembe bodo pri cestah, zgrajenih bo 33 novih transformatorskih postaj, gradili bodo vodovode in 150 družbenih stanovanj. V načrtu je še gradnja 200 zasebnih hiš. O Suhi krajini danes in jutri bo stekla javna razprava, v katerije čas za pripombe h gradivu. Obenem pa bo potrebno zagotoviti podpisnike družbenega dogovora, sicer bo lepi program ostal kos lepega papirja. RIA BACER MALI TRNOVEC: V CAST JUBILEJEV Mlečna skupnost Trnovca, male kozjanske vasi v sevniški občini, se bo v nedeljo s pomembno delovno zmago za te kraje vključila v proslavljanje velikih partijskih in Titovih jubilejev. Ob 13. uri bodo svečano izročili namenu novo mlečno zbiralnico. Z združenimi močmi kmetov, sevniškega kmetijskega kombinata - tozda za kooperacijo in celjsko mlekarno so prišli do prepotrebnega objekta in naprav, vrednih okrog 150.000 din, kar je vsekakor lep uspeh za 17 članov te mlečne skupnosti. ČEŠKI ZBOR PRIDE 1. JUNIJA V MOKRONOG Dekliški pevski zbor pedagoške šole iz Karlovih Varov, češkega mesta, znanega po filmskih festivalih, bo v sredo, 1. junija, ob 18. uri nastopil v Mokronogu. Gostje bodo na Dolenjsko prišle iz Celja, kjer bodo sodelovale na tradicionalnem mladinskem pevskem festivalu. Mokrem oški koncert organizirata trebanjska kulturna skupnost in mokro-noška osnovna šola. GASILSKA PARADA V NOVEM MESTU — V ponedeljek popoldne je novomeško gasilsko društvo počastilo partijske in Titove jubileje z javnim nastopom m koncertom gasilske godbe. Dolga povorka vozil ter gasilcev in gasilk je v uniformah krenila izpred kina Krka na Glavni trg, kjer se je sprevodu firidružila godba. Malo pred 19. uro pa so novomeški gasilci uprizorili vajo pri svojem domu v Ločni. Foto: Pavlin) DOLENJSKI LIST Michael je postal Miha Sprva je bilo nekaj začudenja. Danes Krško in Scvnica z odprtimi rokami gostita devet mladih Kenijcev, ki bodo morda še letos predstavljali vodilno delovno moč „Yukona“, tovarna ki bo predstavljala jugoslovanske tekstilce na kenijskem trgu. Mladi Afričani so na Dolenjskem že dobra dva meseca, njihovo bivanje pri nas pa bo zaključeno v jeseni, kajti čaka jih še veliko dela in učenja. Michael, Samuel, John in Cornell, ki delajo v krškem Labodu, pravijo, da so z delom izredno zadovoljni, še posebej zadnja dva, ki sta skoraj osamljena v ženskem oddelku. Delavci so jih sprejeli prisrčno, jim pomagajo na vsakem koraku, imajo inštruktorje, skratka, po njihovih besedah ni v obisku niti ene same slabe točke. Podobnega mnenja so tudi Francis, Alfred in Joseph iz sevnišks Jutranjke. Pravijo pa še, da so si med občani našli že veliko novih prijateljev. Prav tako so prijetno presenečeni nad prijaznostjo gostiteljev, ki jih večkrat popeljejo na izlete po Sloveniji, 1. maja so se cclo kopali v Jadranu. Jerad in John iz Lisce pravita, da tako čudovitih ljudi še nista srečala, hkrati pa sta se spotaknila ob edino „oviro“ - jezik. Le malo jih je v tovarni, ki znajo angleško, zato je s sporazumevanjem velika težava. Vse pa kaže, da bo tudi ta ovira kmalu odstranjena. Morda še to, da so vsi nastanjeni v sevniškem hotelu Ajdovec, da dobijo mesečno 75 dolaijev žepnine, da je - tako sami pravijo - vse O.K. B. BUDJA V skladu že milijon dinarje* Od 16. 4. do 12. 5. 1977 so v medobčinski sklad za nakup medicinskih inštrumentov prispevali: Tered*: Dolenjski list (odpovedani honorar) 300 din, Cimerman ^ Mala Cikava, 150 din, družina Andoljšek (namesto venca po ^ Lumpert) 500 din, Zavarovalnica SAVA Krško 2000 din. sindikata DPO Krško 1000 din, Osn. org. sindikata K* gg} (namesto praznovanja dneva žena) 1600 din, Industrija obuy ^ Dol. Toplice - polovica dnevnega zaslužka delavcev 5.51 Ivec Beba-Liljana, Titograd (namesto venca pok. Mariji Ivec) ^ SZDL Bršlin - namesto praznovanja dneva žena - 1 Gostinska šola Novo mesto, prisp. učencev 1151,40 din. . ^.ttej*1 ulic: Ljubljanska, Kurirska pot, Slakova, Kolodvorska in drevored v N.m. 1264,00 din, člani RK iz blokov 9 do 12 n* njivah v N.m. 2650,00 din, Nada Tršar, namesto venca pok- 0) Uhanu, 500 din, Marija Gorenc iz Novega mesta 150 din ^ Vindišar iz N. mesta 50 din. Člani RK blokov 5 - 8 na njivah, Cankarjeva ul. in Prisojna pot 2971 din. OBVEZNICE POSOJILA ZA CESTE so skladu v istem ^ 2600 d*-' odstopih: dr. Miroslav Mance, 2400 din, dr. Miro Smigovec 0*^. <, dr. Eva Smigovec 2500 din, vsi iz zdravstvenega doma v N.^ ^ < > Delavci sološne bolnišnice Novo mesto: dr. Meta Novak 3 ^ (J dr. Lavo Morela 2900 din, dr. Vesna Morela 3500 din, • ^ <, Strojan 2800 din, dr. Meta Turk 2900 din, dr. Toni GlueC"£ 0 J | din, dr. Polona Furlan 2200 din, dr. Mila Viceič 2200 din, ,, Beljanski 1800 din, dr. Vlado Avguštin 2200 din, dr. ^ J 2300 din, dr. Slavka Čampa 2800 din, dr. Nada Cimerman , dr. Jože Steklasa 2200 din, dr. Janež Franc 2300 din> j.1#> J» Kramar 2900 din, dr. Marica Kramar 3500 din, Mimica a jgf din, Martin Trščinar 1300 din, Marija Strasberger 1900 din> Cepuder 2900 din, dr. Tomislav Goranič 1300 din; ^ Vanja Mesarič 1300 din, Irena Lazar 1500 din, Zdenk*^ 1800 din, Tatjana Šetinc 1700 din, Milka Savrič 1800 Gvardijančič 1600 din, Danica Zupančič 1500 din, Marii 1100 din, Ana Dolenc 2000 din, Rezka Rešetič 1900 Pakiž 1000 din, Dragica Zupančič 1000 din, Vida Balan Vlado Pirnar 1900 din, Rezka Hrovatič 1100 din, «n ^ 1700 din, Marija Župane 1100 din, Polde Grahek 2000 Medved 2000 din in Slavka Baržič 1600 din. . v Delavci SGP PIONIR Novo mesto so podarili skladu obveznic posojila za ceste: „ Marjan Zupanc 3400 din, Jože Pintarič 2800 din, z|£i&L 1700 din, Ivan Unetič 2100 din, Jože Kraus 2300 din, V 1000 din, Danica Daničič 490 din, Anton Gazvoda 120 Pavlič 700 din, Milan Kapetan 2000 din, Ivan Jeriček 4“". 49O j! Sečen 2000 din, Peter Bračko 2000 din, Lojzka IfSJ Alojz Jarc 1700 din, Marjan Radkovič 1470 din, Adolf M din, Božo Tratar 490 din, Josip Količ 420 din,’ Zmag 1200 din. ,o490^ Franc Kirar 420 din, Franc Kocjan 350 din, Anton Zor Ferid Salič 300 din, Jože Rozman 490 din, Miha D*"!, piiC Viljem Novina 600 din, Alojz Luštek 490 din, An 700 din, Martin Novak 960 din, Andrej Bajc 1300 din, S ^ 1500 din, Slavko Vovk 600 din, Anton Slak 490 din. 800 din, Metod Mcdic 490 din, Jože Barbo 420 din, ' 420 din, Anton Martinčič 1500 din, Jože Fabjan 490 din*^ ^ 490 din, Stane Cimerman 420 din in Radoslav Stančič 4 . Obveznice posojila za ceste so podarili skladu tudi • _ « |! Sa vas 3. za 1 R00 din* Vnnnrslav Vi('pič ir tovarne zdr* Irča vas 3, za 1800 din, Venceslav Viceič iz tovarne } 3000 din, Nikola Padevski, Novo mesto, 600 din, Re* a ("^rnnmlin 2000 din. Anton Knitr^vr i? Vol Rnčne vasi 2 »sr* rt Vajovič, Jerebova 16 a, 1000 din, Avgust Udvanc, 1800 din, neimenovani darovalci 2100 din, Sonja Klob ’ ^ M va 29, 400 din, Jože Klobčar, Kristanova 29 700 ^ Klobčar, Kristanova 29 v Novem mestu, 700 din. Skupno so občani, ustanove, delovne or®jjad ^ (|;j sindikalne podružnice podarili v medobčinski ; maja 793.512,75 din, obveznic posojila za ceste P ^ podarili za 214.710 din. . OBČINSKI ODBOR RD^q\/0$>J 51. 20 (1451) OD ČETRTKA DO ČETRTKA NOVO MESTO - Medobčinski svet ZK za Dolenjsko bo jutri dopoldne na seji v Domu JLA razpravljal o uresničevanju dokumentov osme seje CK ZKS in 29. seje predsedstva CK ZKS ter o vlogi komunistov v Zvezi sindikatov. KRŠKO - V »rdečem kotičku" tuKajšnje občinske skupščine bo jutd ob 18. uri pogovor ob izidu pr/e številke ..Posavskih srečanj11, revije za kulturo in družbena vpra- Sajija- " NOVO MESTO - V Dolenjski ga.eriji bo v soboto, 28. maja, ob 9. uri občinska konferenca Zveze kulturnih organizacij. Po uvodni besedi predsednika izvrš nega odbora bodo obravnavali delovni program zveze ja leto 1977. NOVO MESTO - V ponedeljek, 30. maja ob 11. uri, bo prva seja skupščine sklada za dodatno in dopolnilno izobraževanje delavcev v zasebnem sektorju. Sprejeli bodo več temeljnih listin, izvolilili vodstvena telesa ter sprejeli delovni ličrt sklada. MAJSTROVI BORCI ZBOROVALI Majstrovi borci brežiške prostovoljne enote „Majoija Antona Kosa4 (od 126 članov pred dobrimi desetimi leti je ostalo živih samo še 40) so se te dni zbrali na letni skupščini, na kateri so izvolili odbor, ki mu predseduje Anton Žabkar. Skupno z vsemi borci za severno mejo bodo tudi borci enote ..Majorja Antona Kosa“ letos praznovali 60-letnico bojev za Koroško. Čeprav jim je lovorike pobrala zavezniška diplomacija, se njihov boj nadaljuje. S skupščine so poslali Majstrovi borci predsedstvu SRS tudi protestno resolucijo, v kateri obsojajo napade avstrijskih nacistov. Zbirajo tudi gradivo za knjigo spominov, ki jo bo izdal republiški odbor. D. V. PRIZNANJA ZSMS Najzaslužnejšim mladim družbenopolitičnim delavcem in OO ZSMS ter mentorjem ZSMS občine Novo mesto so 23. maja v novomeški Dolenjski galeriji podelili 22 priznanj. V kulturnem programu so nastopili recitatorji iz gimnazije in Dolenjski oktet. PRIZNANJA GARNIZIJE V CERKLJAH Delegati vseh zborov občinske skupščine v Brežicah so na seji 17. maja glasovali za podelitev listine o priznanju garnizije JLA v Cerkljah. V obrazložitvi je poudarjeno nenehno vsestransko sodelovanje, s katerim garnizija utrjuje enotnost naših narodov in povezanost občanov z judsko armado. Na izletu s 23 poštarji, popotnico Dolenjke in avtobusom Gorjancev Dolenjski list ne izhaja le redno vsak četrtek, kot pravi njegovo geslo zeleno na rumenem, marveč tudi sicer možato drži besedo. Minuli petek je izpolnil obljubo, dano »aktivistom44 Dolenjskega lista, kot rečemo našim poštnim delavcem, ki so v naši zadnji akciji največ pripomogli, da se je velika družina, ki jo veže ne tako rahla sorodstvena vez - Dolenjski list, zvečala še za 1.700 »družinskih44 članov. ~ Da bi bila nestrpnost večja, je imel izlet oznako „v neznano14. Skrivnost povečuje užitek. Ko smo v avtobus našega prevozniškega podjetja »Gorjanci44 v Ljubljani vkrcali še zadnjih pet gostov, poštnih delavcev s Kočevskega, in zavili po Tržaški cesti, je bila neznanka rešena. Naš cilj je bilo morje, ogled Kopra, Izole, Portoroža, posebej pa še luke Koper in betonske rože Portoroža - »super44 hotelskega naselja Bernardina. Z bližanjem cilju se je razpoloženje stopnjevalo -tudi po zaslugi izdatne popotnice (k čemur, seve, spada tudi mokrota), ki jo je naši rajži radodarno poklonilo trgovsko podjetje »Dolenjka44. In nazadnje morje! Stik z njim je bil doživetje za poštne delavce, zlasti pa za Staneta Matka iz Sodražice, ki je lahko prvič namočil prst v slano vodo in se zapeljal s čolnom. Da je mogoče po morski gladini teči, če zelo naglo odmikaš noge, seveda ni verjel. Sijal je od zadovojstva, nič manj pa mi, ki smo to doživetje pripravili. V zahvalo, ker je tako kot njegovi kolegi zastavil dobro besedo za Dolenjski list. češ da je to najboljši pokrajinski list, ki izhaja na Dolenjskem. To drži kot pribito. Življenje brez njega je bolj pusto, bolj revno, bolj osamljeno. In tako dalje in tako dalje . (Dobremu aktivistu tako in tako ne zmanjka besed). Salo na stran. Da je bil izlet zares prijeten, je odločilno pripomogel naš novinarski kolega Rastko Brada-škja, stari prijatelj Dolenjske in Dolenjskega Usta, sicer pa upokojeni nekdanji urednik Primorskih novic. S kurantno zalogo podatkov (in vicev!) bi zagotovo posekal marsikaterega poklicnega turističnega vodnika. Luko Koper smo obiskali, ko se je mrzlično pripravljala na svojo dvajsetletnico, na svoj 23. maj. Kaj je 20 let proti večnosti? Toda v teh dveh desetletjih je podjetnost in pridna roka ustvarila še en čudež. Iz nič se je rodila luka, njenih 1.250 m operativne obale, 21 hektarjev odkritih in nad 15 hektarjev pokritih skladišč, nad 2 milijona ton pretovora. Njenih 1838 ljudi dosega za polovico večjo delovno storilnost na zaposlenga kot jo v sosednji, innogo starejši luki na Reki. Koprska luka je lani spraznila ali napolnila trebuhe 979 ladij. Končno še Bernardin, svetovljansko pribežališče, arhitektonska mojstrovina v betonu (ki ga bo »omehčalo44 zelenje), z neprebranimi cenami in mnogimi težvami, s katerimi se ukvarja vsak začetnik, četudi je velikan. 36 starih milijard je vloženih v to, kar danes stoji, ji še ni povsem dokončano. Videli smo, kaj je to, kar razumemo pod oznako industrijska turistična dejavnost Videli, kaj vse mora imeti turistična ponudba, da zadovolji kar največ gostov. Na svetu pa je tako, da vse prijetno hitro mine. Treba se je bilo vrniti domov, zakaj že naslednje jutro so poštne delavce čakali novi kupi poštnih pošiljk in časnikov. Kot vsak četrtek Dolenjski list, za katerega mislimo, da bo - po tem prijetnem izletu - poštna torba vsaj za trohico lažja. Pač: zvestoba za zvestobo. M. LEGAN DANES POSAVSKI POSVET Sekretar medobčinskega sveta ZKS Posavje sklicuje na pobudo izvršnega komiteja predsedstva CK ZKS za danes popoldne na Čatežu pomembno posvetovanje o uresničevanju stališč in sklepov 8. seje CK ZKS in 29. seje predsedstva CK ZKS. NA CILJU, PRI SV. BERNARDU - Za spomin še skupinski posnetek v Bemardinu. Med povabljenimi poštnimi delavci, »aktivisti Dolenjskega lista44, so bili tudi kontrolor Jože Kukec in upokojena poštarja Alojz Knafeljc ter Ivan Pleško iz Novega mesta. Tja in nazaj nas je varno popeljal izkušen šofer Gorjancev Leopold Kodrič iz Podbočja. (Foto: S. Mikulan) S poštnimi delavci v neznano r odmevi mm »Šentjernejci, lahko vas je sram!” Na pismo bralca s tem naslovom odgovarja Območna vodna skupnost Dolenjske osnovn t!? V TOČKO - Na obrambnem dnevu učencev U5en * “!e »Katja Rupena“ so sodelovali tudi pripadniki JLA in “rtu v streljanju s pravo vojaško puško. Vaš dopisnik je v Dolenjskem listu z dne 12. S. 1977 pisal o stanju in neredu v novi strugi potoka Kobila v območju Šentjerneja, na katero mu moramo odgovoriti. Na njegovo prašanje, če smo regulacijo izdelali samo za eno leto in morda za Šentjemejčane samo kot odpadni prostor, mu povemo, da ni tako. Regulacija je narejena z namenom, da izboljšamo kmetijske površine in olajšamo kmetijsko proizvodnjo, hkrati pa tudi, da se izboljša videz vseh površin. In od tega namena in cilja ne odstopamo. Drugo vprašanje, ki ga nam je dopisnik zastavil, je, če nimamo nobene moči, da bi takim zlikovcem, ki odlagajo odpadni material v En dan vojne za pionirje Uspel obrambni dan osnovne šole „Katja Rupena" v Novem mestu .21 — . ---------------------------------------------------------------------- 08n°vni šS-80!^' mec* osnovnimi šolami izvedli obrambni dan na se lat Q ** »*^tja Ripena" v Novem mestu. Obrambnega dne so sosedniifiV^. beležili ravnatelji vseh šol novomeške občine ter obč® Posavja in Bele krajine. f 320 “čencev 10 **> fa S,U (51 sek-> zapusti-Pteplah“ v icit ^ »mesto za Tedaj je v °Sovo dolino (Marof). letalo m ¥u P^etelo ?^enci medtem * vendar 50 bili '5?j ‘°Skah v hr-3 •SVOjih delov' ?0zda. Tu v,-, bližnjem zavetju I ?l,v a* obiskovalci: gozd ni kraj, kjer lahko — vsakdo počne, kar hoče___________________________________________ yefrna*našjh>l,^f*> *co ie bila Ppti ^ Opredene gozdne Gozdovi so ^t°?Ske ceste-samo ‘v«« odprti ne bogastva ™eVflcem njihovega ?!° K’očwsfc RUdi drugim- PoJem za Rog, nekoč 8°zdnega gozdove pra- ?r*vjjiiče -!e sedaj pravo fcdG^ant^ValCeV' Ut0 "jene yjl?sl°vu so nameni boHn Gozdni delavci Podiranju morali biti pri kot 7o J?a ^ bolj V kovalne Vsi oprezni poznajo Ježko je v pn^H Prav razumeli. SVatovati £1 dHu nadzorovati in 7®* Nikdar d°stope do seči-ezajeie ■ > kdaj se bo na ^Pnčakov^," neva™em mestu biskovaiec zna?el turist, Dirfici tazposafpn Je ?° g°zdni Sn ^olsldh nt , Pntekla sku- krif3^ 80 motornn0« na izle*“-^'otioci - nnr 380 in 0‘roci S?JUČJU gre nrinn°Sttja’Samo a£. ^5al lP?SU' da se je If^arjev ^ i ih 0 dru6 °d me«Je čez isto\.Zaustaviu HiP de>Si0) Hier bi ha*7*00’ prav na jelka p; otroci, padla lodij ? predstavljate to Po^o J« ?n>h centov? b cestah. Po 5Sl 8°zdine vozijo samo kov , tudi avtom8u*P0darstva’ taču ' na tak? zasebni-k Unajo. Gozd« •! ^Preke ne **£«Wbnd v ?iVemo> kako kli^K°Vati odsek Primeru S^*emu .ce?te, toda doVlSa. ker Pripetila zon? Jasno^^orist ni bil ^ goTdneVittnost! n° °P°' 'li’udj‘eSaJnHtnem kraju •itUacS0, kot sicerudl drugače da bic^h. Vzemim P°dobnih nasproti na primer, UstavnZnica. Vnra^ ala osamlje- 3JJ* i če bi “'ece^ _ znake oh cesti m°žaka~ki '' Mo,^10 kar « na Palici ali išsl« na r>u_ bi še bolj Vnet* plin- hfx ^'net , '— da,, na5ih g0?dnT,rnimi vozili je ^Od kawCe-stah vsak ^•»S^sc ^ - u> morajo pa biti označene, da so gozdne ceste in < da jih drugi uporabniki uporab- J ljajo na svojo odgovornost. ] Kadar sečnje ali drugih del pri < manipulaciji z lesom ni mogoče < opraviti zunaj cestišča, je treba J gozdno cesto zapreti za druge i uporabnike in to označiti na < vseh ustreznih mestih. Ta zapora > je začasna in traja le tako dolgo, J kolikor je nujno potrebno, da se , nave^ona dela opravijo." < Vse v redu in prav. Predpisane < opozorilne table smo že postavi- J li, prometne znake za zaprti , promet nabavili. Glede podiranja • drevja na cesto bi moralo biti torej urejeno. Mnogo težje je pri manipulaciji z lesom, kamor štejemo tudi nakladanje na kamione. Odkar imajo vsa ta vozila nakladalne naprave,je praktično lahko vsak prostor vzdolž ceste nakladalna rampa. Kamioni zaradi potreb po različnih sorti-mentih običajno v enem dnevu voz j o z več cest. Težko in zamudno bi torej bilo kar naprej zapirati različne, in to navsezadnje še svoje ceste. Kljub tem pretečim nevarnostim pa nekateri vozniki osebnih avtomobilov vozijo po gozdnih cestah tako, kot da bi bili na rally dirkah. V nekaterih švicarskih kantonih so gozdarji temu napravili konec enostavno tako, da so svoje ceste zaprli za ves drug motorni promet. Lahko se pripelješ le do parkirnega prostora ob robu gozda. Ob neki naši strokovni ekskurzgi pri njih so nam švicarski kolegi to pojasnili takole: ,,Pravi ljubitelj narave in gozda, ki išče v njem sprostitve, gre skozi gozd pei“ V gozdovih se zadrge čase mnogo dela tudi z eksplozivi. In to ne samo pri gradnji novih-cest, temveč tudi pri napravi vlak za traktorje in konje na spravilu lesa. Miner in njegovi fantje so dobro poučeni, kako se varno dela, toda v gostem sestoju ali visokem podmladku, na razgibanem, vrtačastem svetu je pogosto vidljivost zelo majhna. Ne moreš vedno videti in opozoriti slučajnega prišleca. Previdnost je zato še bolj potrebna. Gozdovi so dobrina nas vseh in nikomur ne moremo preprečiti, da ne bi v njih iskal potrebne rekreacije. S tem člankom tudi nisem mislil nikogar prestrašiti, želel sem le opozoriti na nekatera dejstva, zlasti na to, da se tudi v gozdovih stalno dela in da bi obiskovalci morali biti na to bolj pozorni Vsekakor pa bo kmalu potrebno zaradi varnosti obiskovalcev samih, kot tudi zaradi nemotenega poteka gozdne proizvodnje izločiti in označiti gozdove, namenjene rekreaciji in turizmu, od tistih, namenjenih izključno proizvodnji Dipl. ing. SLAVKO KLANClCAR riju šotorov, streljanju z zračno puško in v orientaciji Učenci od 1-4 razreda so prišli na mesto za preplah” nekaj ur kasneje, ker so spotoma reševali naloge. Delo posameznih skupin je spremljala posebna sodniška komisija. Na mitingu po koncu vaje so poleg kulturnega programa analizirali celotno vajo in najboljše skupine in posameznike nagradili. Vaja je pokazala, da je bilo vloženega veliko dela in da so se učenci in opazovalci marsikaj naučili. Po izkušnjah, ki so jih dobili s to vajo, bodo izdali brošuro, ki bo pomagala tudi ostalim šolam po Dolenjskem izvesti tak dan. Za uspeh vaje so zaslužni discipli-' nirani učenci, prizadevni mentorji ZRVS, vojaki in DLC. J. PAVLIN 9/m ^ J| ti/ttci/ru>vbuo' strugo, lahko stopili na prste. O tem lahko povemo, da so v veljavi potrebni in ustrezni predpisi, ki tako početje prepovedujejo. To so predvsem: zakon o vodah (Ur. list SRS 16/74), odlok občine Novo mesto o varstvu reke Krke in njenih pritokov (SDL 21/72), in dalje odlok občine Novo mesto o določitvi manjših potokov in jarkov (SDL 23/70). V teh predpisih je za kršitelje zagrožena kazen. Imamo inšpekcijo, ki kršitelje prijavi in predlaga sodniku za prekrške v kaznovanje. Toda te kršitelje je treba najprej ®y1L RADIJSKA ODf)AJA V GOZDU - Radio ..Osvobodilna fronta41 je skrbel za pravo vojno vzdušje in se stalno oglašal z novicami in uspehi „naših“. — To mora biti pa zelo bogat kraj, ko dopuščajo da jim take stvari splavajo po vodi.. v__________________________________J odkriti Vemo, da se kršitelji dobro zavedajo, da odlaganje odpadnega materiala v strugo ni dovoljeno in da je to kaznivo. Zato tega najbrž ne delajo javno ob belem dnevu, marveč se to zgodi najbrž ponoči ali ob kaki drugi ugodni priložnosti, ko kršiteljev inšpektor najbrž ne more videti Zato je nujno in neobhodno potrebno, da z inšpektorjem sodelujejo ljudje sami Ljudje naj bi inšpektorja ali koga pri krajevni skupnosti ali pa pri Območni vodni skupnosti opozorili, kdo povzroča te nerednosti. Šele potem bomo lahko napravili red, ko bo kršitelj prijavljen. Po odloku občine Novo mesto in . vseh citiranih predpisih odgovarja za nered v strugi vsakokratni pri-obrežni lastnik. To bi bila v tem primeru Kmetijska zadruga. Toda vsakomur izmed nas je jasno, da Kmetijska zadruga ni odlagala odpadnega materiala v strugo. Zato je tudi jasno, da je treba poiskati druge, prave krivce, da bi se tako početje prekinilo. Pri tem ie zato obvezno, da sodelujejo vsi Sentjea:-nejčani z obrobnimi vasmi vred in pa Krajevna skupnost Šentjernej. Brez pomoči vseh naštetih ne bo uspeha. Letos imamo leto, ki naj bi poskrbelo za varstvo okolja. Zato pozivamo Krajevno skupnost Šentjernej, da tudi sama pove, kakšno stališče zavzema do tega vprašanja. Morda bo s tem v zvezi tildi kaj ukrenila. Kaj bi pa šola rekla na to vprašanje? Ali nc bi morda tudi ona kaj pomagala in sodelovala? OBMOČNA VODNA SKUPNOST DOLENJSKE »SKALJENO PRAZNOVANJE" NOCE V POZABO Ker se počutim prizadeto, odgovarjam na sestavek tov. Bukovca, ki je bil objavljen v vaši prejšnji številki. Bukovec v njem opravičuje svoj postopek, vendar so dejstva, ki jih navaja, precej iz trte izvita. Otroci, ki so dobili v šoli nalogo, da v počastitev dneva OF z letaki in gesli okrase vas, so se lotili akcije zvečer, torej takrat, ko ni bilo zunaj skoraj nikogar. Otrok torej Bukovec ni mogel opozoriti, kot piše v svojem sestavku, saj jih ni zalotil pri delu. Tudi škoda zaradi tistih dveh črk na hiši ni tako velika, da bi moral lastnik preklinjati Čeprav je Bukovec član SZDL in sveta KS, podpira delovne akcije samo delno. Smatram, da se zavednemu krajanu ne bi smelo kaj takega pripetiti IVANKA PETAN Zadruga je v pomoč Pri novomeškem ekonomskem administrativnem šolskem centru že vrsto let uspešno deluje dijaška zadruga. Vargo so vključeni vsi učenci šole, zastopajo pa jih razredni predstavniki Delo je dokaj obsežno pa tudi odgovorno. V začetku vsakega šolskega leta zberejo predstavniki zadruge po razredih naročila za knjige in skripta in tako razbremenijo učence. Ko naročeno dobijo, se odpravijo po razredih in dijake ter dijakinje obvestijo, da je šoslka „trgovina“ odprta. V njej je moč razen knjig dobiti tudi zvezke, svinčnike, pole za šolske naloge, mape, strojepisne liste in ostali drobni šolski pribor. Dijaška zadruga ima poleg tega še druge naloge: pobira članarino, tipka za nekatere delovne organizacije, ničkolikokrat je pripravila šolsko strojepisno tekmovanje in za najboljše knjižne nagrade. V minulih letih je denarno podprla maturante, ko so se odpravili na izlet itd. Na enem od zadnjih sestankov so se dijaki dogovorili, da bodo denar namenili tudi fotokrožku ter mu tako pomagali pri nakupu nove opreme. M. L NOVO MESTO KURIRČKOVA POŠTA KONČALA POT Kurirčkova torba, kije krenila na pot prvič pred 15 leti je imela letos pet poti po Dolenskem, Štajerskem, Gorenjskem, Primorskem in Koroškem. Na zaključni slovesnosti v Ljubljani so se zbrali učenci iz vse Slovenije, iz vsake občine po trije. Na sklepni proslavi v Pionirskem domu je bil najtopleje sprejet prvi komandant partizanske vojske v Sloveniji Franc Leskošek-Luka, čigar prisotnost je dajala manifestaciji poseben poudarek. Seveda smo vsi nestrpno pričakovali kurirje, ki so izročili tov. Leskošku kurirčkovo torbo in mu opisali nj eno pot. Domov sem se vrnila polna vtisov s proslave in o partizanskih kurirjih, ki so prispevali svoj delež za našo svobodo. MOJCA POTOČAR, 6. c OŠ Bršljin V VESELJE IN PODUK Na naši šoli deluje razglasna postaja, v kateri sodelujejo vsa dekleta, ki imajo smisel za pripravljanje poročil in lepo berejo. Kmalu potem, ko me je navdušil tovariš, da sem postala članica, sem bila na prvem sestanku izvoljena za vodjo razglasne postaje. Seveda sem bila izkazanega zaupanja zelo vesela. Že na naslednjem sestanku smo se dogovorili, da razpišemo nagrado za tekmovanje pod naslovom „Izbira-mo ime za razglasno postaj o“. Kljub temu da smo še zelo mlad kolektiv, delo uspešno napreduje. IRENA TOMC, 8.c OŠ Bršljin MALOMARNOST ALI PREVIDNOST - Takole »zabarikadiran" most na Otočcu nikogar ne moti. Dvema znakoma, ki prepovedujeta ves promet, se tudi vozniki ne morejo upreti. Čudim pa se, — verjetno ne samo jaz — zakaj tak znak ni postavljen ob cesti na križišču Ratež — Šentjernej ali pa pri odcepu na Strugo. Ne, pripeljati se moraš prav do mostu in se potem dolgega nosu obrniti. Trdim, da je to velika malomarnost. (Foto: P. Miklič) CEZ LU20 JE PRIŠLO PISMO Iz ZDA se nam je oglasila Jožefina Brezovec, ki je naročnica Dolenjskega lista že 13 let. Brezovčeva prebiva v kraju Benet v Montani in pravi, da novice v „Dolenj-cu“ kljub dolgi poti čez lužo zanjo nikoli niso zastarele. „Vaš listje podučljiv,“ piše Brezovčeva, »odpovedala ga ne bi za noben denar. Preprosti ljudje pa smo poduka tako potrebni, še veliko je namreč treba storiti, da bo svet, y katerem živimo, tak, kot želimo." Jožefina Brezovec piše, naj novinaiji enkrat obiščemo tudi njeno rodno vas. Žal je pozabila napisati, iz katerega kraja na Dolenjskem, v Posavju ali v Beli krajini je doma. Ko se bo znovič oglasila — taka je namreč njena obljuba - naj ne pozabi na to malenkost. Radi bomo šli v njen rodni kraj in napisali „raport“. Vse rojake v Ameriki in drugih deželah pa ob tej priložnosti vabimo, naj posnemajo Jožefino Brezovec. Vzeti pero v roko najbrž ni težko, še posebno ne, če pišeš v staro domovino. Kaj pravi ta teden »Dolenje IMVlllt - Letos bo v sadovnjaku slabo obrodilo. - Nič hudega, bomo jedli vsaj poceni uvoženo sadje (Branko Babič) PESEM MLADIH V LESKOVCU V počastitev letošnjih jubilejev in dneva mladosti je bilo v soboto, 21. maja, v osnovni šoli Milke Kerin v Leskovcu srečanje pionirskih in mladinskih pevskih zborov iz krške občine. Zborovodjem so za njihova prizadevanja izročili priznanja in knjigo o Titu „Njuni dnevi“. Isto jutro so v šoli odprli šesto republiško filatelistično razstavo, s katero se pionirji filatelisti vključujejo v letošnja praznovanja. LETALSKI MITING Na letališču v Cerkljah so se v soboto, 21. maja, zbrali pionirji in predstavniki delovnih kolektivov ter prisostvovali letalskemu mitingu ob 35-letnici jugoslovanskega vojnega letalstva in protiletalske obrambe. Brežičani so ob tej priložnosti izročili garniziji Cerklje priznanje občinske skupščine za uspešno sodelovanje ter utrjevanje bratstva in enotnosti. ZAGORICA: OBNOVITEV DOMA V nedeljo, 29. maja, bodo prizadevni gasilci Zagorice predali svojemu namenu prenovljeni gasilski dom. Kolektiv je lani slavil dvajsetletnico obstoja. V udarniški akciji v Posočju je sodelovalo 20 članov tega društva. B. D. DOBRNIČ: ZLATI JUBILEJ GD V nedeljo, 29. maja, bodo prizadevni dobrniški gasilci slavili 50-let-nico obstoja društva. Pokrovitelj proslave je pivovarna Union. Proslava se začne ob 14. uri. Igral bo Henček. B. D. DOBROJE LAHKO ŠE BOLJŠE Zadrto soboto je bilo v Domu Majde Sile v Novem mestu srečanje domskih delavcev iz vse Dolenjske. Uvodno predavanje o idejni vzgoji mladih v domovih je imel tov. Jože Škufca. Problem šolstva in vzgoje mladih je bil tokrat obravnavan skozi prizmo sklepov kongresov Partije in listin. Diskusija je pokazala, da ta ‘tema še vedno ni povsem izčrpana, zato so domski delavci sklenili da bodo o 19 ej razpravljali tudi na na-slednjem srečanju. Na koncu srečanja so se domski delavci dogovorili še o programu dela, zlasti o pomembnih nalogah, ki so pred njimi ta mesec. Domska mladina se bo na dan mladosti zbrala na Bazi 20, delegati pa v Ljubljani na centralni prireditvi vse domske mladine Slovenje. V oktobru bo novo srečanje v Kočevju na temo: Odnosi med šolami in domovi MARJAN TRATAR mnj« ’077 DOLENJSKI LIST J[ S X u J JI .1 J JE J _*4 . PREVEC ZA JOK, PREMALO ZA VESELJE Naša stalna rubrika ..Uredništvo v gosteh" teče že več kot dve leti. Bili smo v takšnih in drugačnih krajih, srečavali smo revščino in bogastvo, dobro voljo in obup, veselje in žalost, Ortnek pa je kraj, kjer smo se dodobra seznanili z nekim stanjem človekove duše, ki mu s tujko pravimo apatija. Pa bo kdo vprašal, od kod to stanje v tem kraju ribniške občine, ko pa imajo vendar železnico in asfaltno cesto, ko je Ortnek pravzaprav delavsko predmestje Ljubljane. Eno uredništvo v gosteh, nekaj ur pogovora je premalo za natančno analizo. Zapisati pa moramo, da je apatija lebdela nad mizami, slutili smo jo v cigaretnem dimu, v praznih in polnih kozarcih. ORTNEK OSEBNA IZKAZNICA Temeljne podatke iz osebne izkaznice Ortneka nam je navrgel Alojz Andolšek, predsednik krajevne skupnosti Velike Poljane. Njihova skupnost šteje skupaj 13 zaselkov s 332 prebivalci, od katerih jih je 83 zaposlenih v Ljub| ani. „Možnosti za zaposlitev pri nas ni. Velika večina prebivalcev je kmetov, ki pa so se največ posvetili delu doma. Nepravičen bi bil, če ne bi povedal, da so veliko prispevali tudi k današnji podobi kraja. Samoprispevki, prostovo|-no delo so Ortneku napeljali vodovod, postavili televizijski pretvornik, ki bo pričel obratovati 25. maja. Pa tudi za jutrišnji dan imamo še veliko že|a. 950 metrov nove trase za cesto Velike Poljane-Ortnek, 8-odstotni vzpon je še prav primeren za asfaltiranje, tako da bi nas ta investicija veljala okoli milijon dinarjev. Nadalje pričakujemo od kočevskega Elektra, da bo z novo transformatorsko postajo povečal električno napetost v zaselkih Žuko-vo, Vrh, Grmada, Škrajnek in Bukovec. In še nekaj: po tem, ko smo vendarle dobili telefonsko nape|avo, pričakujemo, da nam bodo še letos razdelili telefonske številke." O tem, da je bil Ortnek nekdaj velik industrijski center, od katerega pa ni danes ostalo skoraj ničesar, j e spregovoril tajnik KS Jože Andolšek: PREPREČITI IZSELJEVANJE „Tudi kmet potrebuje dandanes dodaten vir zaslužka. Velika, mogoče največja naloga našega kraja je, da mu to omogočimo. Le tako bomo preprečili izse|evanje iz kraja, zapostavi eni zem|i preskrbeli skrbnega lastnika, živini pa dobrega rejca. In še nekje bo potrebno kmetu posvetiti več pozornosti: cene kmetijski mehanizaciji rastejo v prevelikem razkoraku z industrijskimi izdelki. Obstoj našega kmeta je v specializac|i. Neaktivna preteklost nam narekuje borbo, da vendarle stopimo v korak s časom." Ribniška dolina pač že od nekdaj slovi po obilici divjadi, ki pomeni tako za domače kot tuje lovce svojevrsten užitek, vse kaj drugače pa o njej meni tamkajšnji kmet. Na območju Ortneka je danes slišati nešteto pripomb o škodi, o zastoju po|edelstva, še posebno spomladanske rasti. Besedo ima Franc Prijatelj, gospodar LD Velike Poljane: ,,Naša družina je po velikosti lovne površine (2.200 hektarov) povsem na repu v Slovengi, šteje pa 29 aktivnih članov. Za njihovo aktivnost skrbijo: štiri do pet medvedov, 12 divjih prašičev, 35 jelenov, 125 srn, 80 zajcev, 60 jerebic, 3 do 4 kune, 30 lisic in povrh še dva risa. Temu primerna je tudi škoda, ki jo vsako leto izplačujemo kmetom (2 in pol stara milijona). Zraven tega pa porabimo še veliko pridelkov na mrhovišču: približno tono koruze, 500 kgjabolk, na svinjskih krmiščih pa kar okoli 2,5 tone koruze. Da ne govorimo o senu, ki ga samo za srnjad in jeleijad porabimo nad tri tone. Hkrati lahko zapišete, da smo prva lovska družina v Slovenji, kije skupaj s krajevno skupnostjo pričela ocerje-vati škodo, ki jo dhjad povzroča kmetom. Mogoče je prav tu vzrok, da doslej pri ocenjevanju nismo naleteli na nikakršne težave." KMETU CRNA BODOČNOST? Prepustimo besedo nekaterim mlajšim kmetovalcem v krajevni skupnosti. Najprej Janezu Juvancu: „Doma imamo kmetijo, pa sem se vseeno odločil za ,dodatno* delo, ki pa prinaša stalen vir dohodka. Zaposlil sem se v Ljubljani, ker pač pri nas te možnosti nimamo. T ako se sedaj vsak dan vozim na delo nekaj kilometrov stran. Sicer pa moram reči, da teče delo na kmetiji .normalno*. Nekaj je preglavic, ki nam jih povzroča divjad, toda lovska družina je poskrbela za .solidno* odškodnino." Podobnega mnenj a je tudi Stane Rigler iz Praproč, ki se je povsem posvetil delu na kmetgi. Je kooperant s Kmetijsko zadrugo v Ribnici, od katere je tudi dobil kredit. Danes j e na kmetiji uvedel pašno-košni sistem, pa vendar še vedno meni, da je zdajšnja perspektiva za kmeta črna. „Lahko bi zvišali odkupno ceno živini, gnojila bi lahko bila cenejša. Skratka: kmet mora tudi nekaj dobiti, da lahko potem kaj da." Anton Gregorič je v teh krajih veterinar. Z, veseljem pove, da mora strokovnjak natanko paziti, kaj in kakšno bo povedal kmetu, ki sprašuje za nasvet. „Veliko vedo naši ljudje, če primerjamo njihovo znanje o živini s predvojnim" je rekel Gregorič.,.Razlika je tolikšna kot med dnevom in nočjo. Živinoreje in mlekarstva so se oprijeli tudi mladi. Kot zanimivost lahko navržem, da velja ortneško mleko (seveda ni samo iz Ortneka) za eno najbo|ših, kar jih zbirajo Ljubljanske mlekarne." Vzor tamkajšnjih kmetovalcev je Anton Gogup, ki se danes lahko postavi z najmodernejšimi pripomočki na kmetiji, v njegovih hlevih pa lahko naštejete 30 glav živine. Povprečen Slovenec misli, da so pri nas zasebniki nekakšen razred zase, da žive bo|e kot |ut|e v tako imenovanem družbenem sektorju. Alojz Škulj iz Podpo|an je eden od ne tako redkih |udi, ki so ,.zasebni" kruh zamenjali z „državnim“. Celih 15 let je imal doma mizarsko obrt, zdaj pa mi-zari v Inlesu. Škulj taktično pove, da je treba delati prav povsod, nekako pa se mu zdi, da zasebna mizarska obrt ne more več konkurirati družbeni. Velike serije, cene, novi materiali. In tako se je odločil za Inles. ,.Zasebne obrtnike bomo vedno potrebovali," pravi Škulj. „Tako imenovana terciarna dejavnost je pomemben dejavnik vsake družbe. Zaseben oblič pa ni več kos družbenemu; zdi se mi, da sem to spoznal še ob pravem času." JE ORTNEK RES PREDMESTJE? Rašo Andeselič je starešina JLA. Po priimku sodeč, ni naše gore list, vendar pravi, da se je s tem krajem zlil, počuti se kot doma. „Veliko sem hodil po Jugoslaviji, vendar tako poštenih in gosto|ubnih ljudi še nisem srečal," pravi Andeselič „In vendar se mi zdi, daje šla civilizacija tod mimo. Žalostna usoda tega kraja je, da ni niti vas niti mesto. Morebiti je predmestje. Če je tako, so vse dodatne besede odveč." Novo domovino je v Ortneku našel tudi Blagoje Blagcjevič iz Prnjavora. Iskriv po bosensko, šalo pove najraje na svoj račun, in vendar resen. Pravijo, da brez njega tistega televizijskega pretvornika, ki ga bodo svečano izročili doslej prikrajšanim (ali pa tudi ne? ) ortneškim gledalcem, ne bi bilo. Blagoje Blagcjevič: ..Televizija nas ne bo rešila, ob njej se sicer lahko jokaš ali smeješ, vsakdarjih skrbi pa ne razvozla. In vendar je toliko dobre volje, ‘dobronamernosti in pripravljenosti za vsako delo. Morda manjkajo samo organ izatoiji." „Če je veliko mleka, je slaba cena, če mleka ni, smo krivi kmetje," pravi Janez Mate iz Dolerjih Podpoljan. Živi od zem|e in živinoreje. Za ribniško' kmetjsko zadrugo pravi, da zagovarja samo svcje koristi. Denar se pač najhitreje obrača v trgovini. „Ne živim slabo," pravi Mate," dokler bom imel dve roki, ne bo treba z beraško palico po svetu, vendar bi morali imeti za nas, kmete, več posluha. Samo primer: hotel sem se lotiti kmečkega turizma. Velika moda je bila to v tistih časih in je menda tudi še danes. Pritiskal sem na najrazličnejše kljuke. Zaman. Ne vedo, ni denarja za posojila itd." Ortnek je bil nekoč živahen kraj. Delavec Anton Gmden pripoveduje, kako so se nekoč, ko je kraj že začel izumirati, veliko nadejali od turističnega doma na Grmadi. Pa se ni preveč obneslo, čeprav se ve, daje od tam lep razgled, da o dobrih smučarskih terenih niti ne govorimo. Besedo, dve o gradu, ki smo ga temeljito ..obdelali" že v prajšnji Prilogi Dolenjskega lista, je navrgel Lado Andoljšek, zobozdravnik iz Ortneka: „Posek naj lepših smrek na grajskem dvorišču je višek neodgovornosti, ki ga nekateri kažejo do tega objekta. Naj samo navedem, daje že med vojno pokojni graščak Oskar Kozler prosil, naj mu teh dreves ne posekajo za cestno oviro in vojska mu je prošnjo uslišala. Danes so prav ta drevesa, čeprav lepa in zdrava, padla." Naš sogovornik je spregovoril tudi o zdravstvu v tem kraju. Nič kaj niso domačini navdušeni nad polževo hitrostjo, s katero se danes v Ribnici gradi zdravstveni dom. „Dokler ne bo tudi to urejeno, ne moremo pričakovati od našega, domačega kadra, da bo ostajal doma, da bo delal v razmerah, kakršne so danes." DIVJtt SMETIŠČA IN TRGOVINA Vladimira Prez|a so naši bralci prav gotovo že spoznali, saj je že vrsto let naš zvesti dopisnik. Tokrat seje „spo-taknil" ob divja smetišča, kijihje v Ortneku in okolici vse več. Že z asfaltne ceste se vidita dva. „Takšno početje moramo še v kali zatreti," pravi, „sicer bomo kmalu imeli že pred vsako hišo smetišče." Verjetno je edini izhod v postavitvi javnega smetišča in ob urejenem odvozu smeti. V Ortneku imajo tudi »8^$ vsi misijo tako k°t.Ja^ZPodpolj<| : avtoprevoznik iz Doleri]* . ki se je v te kraje Pr‘žem\ oVceyf i vasi, potem ta lokal bogu tg! ^ ( preveč v čast. Slaba izbira. , , bi vsi privoščili kakšno ko ^ % če si jo lahko privošči. Ne , ^ i krajanov, tudi kakšen gost ; ^ tam v Ortnek. . Hranah r Franc Drobnič, ki ,j„n moit r pravijo Šure, je redkobesedni^ } kar. Toda udeleženci „ * re $ i gosteh" so povedali, da je .oj t boljši mesar v bližnji in dalj ^ da ga vsi kličejo, kadars^ j i kolin. Sicer je zaposlen v KfflgTJ drugi Velike Lašče, toda za do^J vedno najde dovolj časa. Nj 8 dolin n me so znane po vsej , Resda salame in 8as“v? n dosti skupnega, toda drušč '■$ le tistega večera zbrala v Petn lJp| jj vctcrn ■ . xgieiw ni, je bila pisana in vsak^°^linilcčt povedati. Anton Stmat. po mat> Pr & silskega društva iz Velikih spregovoril o delu gasilcev: p ^ „Danes šteje naše društvo ^ a nih članov, imamo Pa.w“ n Na srečo doslej nismo imen ^ jt tt žarov, razen treh v začetku, ^, P, nas ni uspavalo. Navzlic te ^ c sami vzdržujemo (opremo ^ ^ ^ gasilska zveza), smo pred w bili tudi mlado desetino, ki * r, deluje. Naša žeja je, da se P. tisti časi, ko smo na rePu^f^P1^1 movaijih zasedli prva meStz\* nostjo in voljo, z delom v r fjžr nizacijah in društvih bom kmalu dosegli." „ZABAVNO" ŽIVLJENJE V AVTOBUSU Velike Poljane z Ormekom ^ besedah številnih morale o J w za zabavo in kulturno ^življ^j®^ nov, Danilo Pirnat, aVt0,nlJ„ && nov, uanuo nrimi, a»—-Velikih Pojan, je potarnal, o* $ di nimajo kje zabavati, da v ^1 porabjo samo za vožnjo ^IrOrme^LjudJe^l ljano in Ribnico. Živijo, tr J 0j< prav vse v redu niti kaj hu . .u(,jj« Padale so tudi šale: kako )e čan streljal medveda inffjhnič2^ ..............g3je ka. Dami se nista stepli. a. uanu sc »i,««' Kot že tisočkrat in tisocKr Kot ze tisocicrai m . Q je Ortnek obiskala noč. wdif.Sa lahko prekrije tema. Včasih t stva. V. ortneškem Prim® Jhrili P11 *-anatiif ne. Ce smo seveda iz Ji izraz. \ Vlado Andoljšek Rašo Andeselič Janez Mate Anton Gmden Janez Juvančič Vladimir Prezelj Alojz Andolšek Jože Andolšek k Alojz Škulj Anton Šilc Anton Strnat Stane Rigler Franc Drobnič Anton Gregorič Janez Juvane Danilo Pirnat DOLENJSKI LIST Življenje je prisega resnici osmimi križi šentjernejskega mlinarja Franca Jereleta se skriva življenje, podrejeno enemu cilju — iskanju resnice flpEšs » mmrn***.» ««* e*e*wtoe»ewi rastsarr* :& HHh Slsft ■ ,'5 «5»«*Ttt KmMmI mrUh «1 tak u oVuu*» >•»»*♦ » $*. Jw«h« * «■»«*■*.•»•»*»» |- m . m i ** seu siasi iU nem nasproti^ .podobnosti> a hkrati ^bollčJnI,n,U"fm življergu! Tudi Rodovine A ulsko kol° in kolo »m. V vfh,Cud0Vlta Je ^una pe-^nita^JU 56 Zavrtita hitreje, ne j življem e ohl M n°Č "e Praznik- V fanečb roka 8ieiP.°Segla tUdi *** Herneja. Neštetn^ m‘marja “ I ,lma jih le n! , Je Verzov> ki ' kjejo čudovit L VS1 pa danes ‘udi — resnica esedo' Pravimo ji V „,*a’ pravica. |k° ^^TerdM0161^ S®ga do8odek> Francija. Le ko!!1 povih male?a na misel da JC takrat Pria° 12 le‘Prekop, ff taFranci «z Č! ^-ega živlif. • no mejo družin-£ kvT ^ljenJa. Postal ateist T^„ I t n ,.Mnogo ruskih ujetnikov je takrat prišlo na deželo, da kot delovna sila nadomestijo na fronti padle in ujete. Precej jih je zašlo tudi na Šentjernej sko območje. Bili so pridni, pošteni fantje. Imel sem nekaj prihranka, častil sem j ih s pivom. O, kako so bili veseli! Nosili so mc na ramenih. TRDNO PO „RUSKI” SLEDI Čas vojnih strahot se je počasi bližal koncu. Le dva dni pred kako hi h ’ P0Stal ateist- Toda ‘»umJES ^ Bral iP ^ v Pednju in Ujetju svetniJ*1 literaturo, o ge; najslajša ie h^’ strokovne kiji- 2S_ lll»atira PoSvšoda je iskal r ,esi>ice, vsak ... - ------ jj „zato“ c J je moral imeti i i! ^nes, da • nc Jeiele Pravi Soče. Prav™®' čudno življerje. 4 "Ne marsilp ° Pa & Je to ' Marsikaj vzeln naučilo, mu , mlinar. o ' 3 mal° dalo. Ostal j stal Je kmet, e enako '■ ^vimi rokan;-, -*’ c enaKO # 2 enako skmT kot pred desetletji, S X'5*P»* ^ D Redkov VČe.raJ- se spominja iiOsePogoS 2IV«enja. Dolgo J) !e Polovico nret l; a ”Ptekrižarila“ J Pljučnica ga ( ^stajale v p0tu ?.]°’ besede so ^rle v ka^ n’ "ekalere so tudi *t tema 7, ' °da z8odba je S* letu 1908 Plsana- za«r,a se v if KRST A DOBERDOBU 2 ^0bnojeietobšrtjn° l6t0’ po vsebini >»c;srAvs^kice- 't ?c° vladania tl prazn°val 604et- “ S“ Wi £oderSOM>Podrqeni dk‘ v tem obdobju. ^ narodna l čedalje h 15 še, tlela Bi^eSt Je WjUb te">u \fe>ianja ^ dem°nstracij, to. >. . 20. septembra sta dva slovenska Znamka* c Spomin je bila • lKa’ sPominiam se je, tiela. Bii0 “^baa SjM 2°- sePtembra sla ttSa133, Njhna vVcil?_nSka d.°- -tkčiE ^nani "° obrobljene B^minjam * Je> 5t?-.so me u-50 ^ dogodki, ipni«. . • vaiali v poIitično Začetekb!!kovali v naprednjaka." rb* K;i etek nrvo —r*cuiijaK,a tj”««*, sre "*■» “ d!?enega krsta n ! Je prve dni lbu> kasneje !PIežlVel na Dober-$e-SP°minja seJ! Selj}' lz d"eva v tnej na dopus"1’ 0 je Prifel v Franc Jerde končnim premirjem smo v Šentjerneju vdrli v žandarmerijo, razorožili vojake in jih nagnali. Ostali so le trije češki žandarjL Bili so dobri, sodelovali so z nami, zato jih ni nihče podil.“ Pravo politično življenje na šent-jernejskem območju se je začelo z vrnitvijo Antona Majzlja iz ruskega ujetništva. Bil je načitan, razgledan in napreden domoljub. Pri njem so se začeli zbirati vsi napredni ljudje, tudi Jerele. Majzelj jim je govoril o dogodkih v Rusiji, o delu in izkoriščanju ljudstva, o kulturi in zaostalosti, o preprostosti in poštenosti ruskih ljudi. O carju in Rasputinu ter o vplivu francoskega in nemškega kapitala. „V strahu pred revolucijo je Slovenska ljudska stranka poskušala rešiti, kar se še rešiti da. Sklicala je javni shod celotne doline, od Novega mesta do Škogana, Podbočja in Šentjerneja. Prišli so vsi .dušebrižni-ki‘, tudi minister za narodno obrambo, bivši avstrijski oficir Lovro Pogačnik. Šentjemejski komunisti smo hoteli tokrat pokazati zobe. Ko je stopil na govorniški oder župnik, da bo Pogačnika predstavil, ga je prekinil domači naprednjak Franc Schmit in zahteval besedo. Prišlo j e do prerivanja, v katerem je na oder stopil Majzelj, zgrabil Pogačnika za vrat in ga postavil med množico. Ljudje so pričeli besneti, hoteli so celo mučiti Pogačnika, le treznejšim je uspelo, da smo mu omogočili pobeg v bližnjo cerkev, vsi ostali so brez sledu izginili." SPREJET V PARTIJO Po tem dogodku je Jerele skupaj s še nekaterimi posamezniki odšel kot prostovoljec na Koroško. Vstopil je v „naskočno“ četo, v kateri so bili tudi revolucionarji, ki so se vračali iz Rusije. Tukaj seje veliko naučil, spoznal resnico. Vsi upi, da bomo imeli v Sloveniji svobodo in gospodarsko neodvisnost v skupni jugoslovanski republiki, so propadli. Vrnil se je domov, priključil se je naprednjakom, nastala je močna organizacija. „V Šentjerneju je bilo tiste čase vse več naročnikov .Rdečega prepara*. Politično življenje je zaživelo, še posebej ko nas je Ivan Baznik, revolucionar in borec, povezal z Ljubljano. Stike smo imeli tudi z novomeško organizacijo, preko Lovra Klemenčiča in sodnika Švajgerja: sestankovali pa smo pri drr. Ivanetiču. To so bili časi, ko smo imeli skoraj v vseh vaseh šentjemejske občine postojanke z revolucionarnimi somišljeniki. V Ostrogu je to bil krojač Rebselj, na Prekopi Anton Kirn, ki je prišel iz Budimpešte, Iger je doživel začetek in zlom revolucije Bele Kuna, v Vrhpolju Josip Kos, v Maharovcu bratje Kosi, v Šentjernej u pa smo delovali Zagorc, Schmit, Majzelj, Pirkovič, Janževič, jaz in še mnogo drugih. Na enem od sestankov pri Majzlju sem bil izvoljen za delegata na pokrajinski kongres partije, kije bil avgusta 1920 v Ljubljani na Turjaškem trgu (sedaj Novi trg). Zame je bil to pomemben datum. Bil sem sprejet v partijo, hkrati pa so me imenovali za poverjenika na šentjernejskem območju in mi dali okoli 250 članskih izkaznic. Kot se spominjam kasnge, je izkaznice prejelo okoli 200 članov; vsi so plačevali članarino, ki je bila zelo nizka, prispevali so tudi sredstva za tiskovni sklad. Polovico tega denarja smo dajali v Ljubljano." ZAČEL SEJE VOLILNI BOJ V tem pomemben ske volitve, našteli 14 času beležimo še en dogodek: državnozbor-V Slovenji smo takrat strank. Začeli so se iaciSSSfT ■ up Ie S»a£f predvolilni sestanki in shodi. Komunisti so sestavili ožji volilni odbor, ki je skrbel za vse priprave na volitve, za objavo članov v časopisju, volilne plakate, govornike na shodih itd. Prvi komunistični shod je bil na javnem trgu v Šentjerneju. „Na predvečer tega dne smo se zbrali skoraj vsi člani stranke in tudi somišljeniki v gostilni pri Majzlju. Udeležencem je govoril komunist iz Ljubljane Bartulovič. Nasledrgi dan seje na trgu kar trlo ljudi. Pozdravni govor je imel domačin Franc Schmit, zatem je besedo povzel Bartulovič. Govoril je ognjevito: o krivicah, zatiranju, vojnih dobičkarjih, o agrarni reformi in še čem. Ljudje so ga navdušeno prosili, naj po deseti maši govor ponovi še mladini Tudi takrat.je bilo razpoloženje izredno. Podoben shod smo oiganizirali čez 14 dni. Torakt sta vodila Ivan Baznik in Jaka Žorga. Zadnjo nedeljo pred volitvami pa je bil na komunističnem shodu v Šentjerneju tudi dr. Milan Lamež, nosilec komunistične kandidatne liste. Nastopilje dan volitev. Spominjam se, da sem po sotovariše hodil v Novo mesto s konj sko vprego, prenočišče in hrano pa je ponudil Majzelj brezplačno. Med vsemi je vladalo izredno tovarištvo, niti pomislili nismo na najmanjše plačilo. POMEMBNA ZMAGA KOMUNISTOV Na volišču je bilo živahno: 14 strank in 14 volilnih skrinj. Na prvem volišču sem bil za „varuha“ komunistične liste in skrinje, kjerje prišlo do spora med menoj in župnikom Lesjakom in predsednikom sodniške komisije iz Novega mesta. Župnik je svoj položaj izrabljal za agitira rje, kar je bilo na volišču strogo prepovedan, zato sem zaprosil za intervencijo. Prišlo je do spora, ki pa seje končal z jeznim in sramotnim župnikovim odhodom z volišča. Izid volitev je bil za komuniste zelo ugoden. Največ glasov so sicer dobili klerikalci, za njimi smo bili komunisti. Tudi samostojna kmečka strankaje ostala zadaj, da o drugih ne govorimo." Takšen izid je izzval dosti strahu med slovensko buržoazijo, še poseb- Posnetek kandidacijske liste za občinske volitve v Šentjerneju. Od mnogih tedanjih kandidatov je danes živ le še Franc Jerele. no potem, ko so tudi občinske mestne volitve v Beogradu prinesle zmago komunistom. Strah buržoazi-je je bil čedalje hujši, njena reakcija na nastali položaj pa je bila Obznana, kije delovanje komunistične partije potisnila v ilegalo. Spomnimo se besed Sime Markoviča, kije ob odhodu iz parlamentarne dvorane zaklical preroške besede: ,Bojte se ljudske sodbe, ljudska sodba je strašna, kadar bo napočila, bodo padale vaše glave.’ To se je zgodilo čez 25 let.“ Komunisti so se ob tem ukrepu združili v neodvisno delavsko kmečko republikansko stranko, rjihovo delo je ostalo slg ko prej enako. Takrat so bile razpisane občinske volitve. Šentjernej je bil dovolj močno politično središče, da je lahko sestavil lastno volilno listo. Majzelj in Jerele sta obhodila domala vse vasi in zaselke, da so lahko listo pravočasno sestavili Pripravili so tudi dva shoda. Upor klerikalcev je bil močan, prišlo je do pretepov, groženj. Navzlic oviram pa je lista dobila še več glasov kot na državnozborskih volitvah, kar 6 odbornikov. ■> ..KOMUNISTI NE PRISEGAJO BOGU!" ,,Na prvi seji občinskega odbora bi morali kot odborniki priseči pred križem in svečami. Komunisti smo se temu uprli. Dejal sem: .Komunisti ne prisegajo bogu, pač pa s svojo častjo in vestjo odgovarjajo svojim volilcem za vse svoje dolžnosti.* Zatem je prišel zakon o zaščiti države. Dobili smo odločbe o razrešitvi Tako je bilo konec legalnega dela. Ta korak pomeni začetek prvih celic ilegalne komunistične partije v Šentjerneju." Ljudje so pričeli spoznavati, da bo oblast prišla v njihove roke le z revolucijo. Mnogokrat je Jerele hodil v Ljubljano, Iger je dobival navodila za nadaljnje delo, največkrat je prespal pri Kozaku na Poljanski cesti, drugje je bilo prenevarno. Domov se je vozil z vlakom, od Kandije do Šentjerneja pa je največkrat šel peš. O, veliko bi še lahko pisali o Jereletu, možu, ki jo je znal tako zagosti vladni zakonodaji. Veliko in pogumno reč je napravil takrat, ko je izkoristil luknjo v zakonu in navzlic prepovedi organiziral mogočen shod v Šentjerneju. Ali pa ko je ob Leninovi smrti na visok drog vrh kostanja na šentjernejskem trgu pritrdil njegovo zastavo. Visela je celih 14 ur! Takšen j e pač. Njegova pot k resnici ni poznala ovir. Franc Jerele j e danes tih in miren. Življenje ga je izčrpalo. Toda njegova vest je vseskozi ostala čista, bela, kot moka, ki dan za dnem prihaja iz mlina tik ob sobi, v kateri sva se pogovarjala. V enakomerni pesmi mlinskega kolesja, ki do danes še ni klonilo, j e našel del sebe ... Zapisal: BOJAN BUD JA Kmetijska zadruga Črnomelj razpisuje javno dražbo za odprodajo obrobnih parcel v K. O. Mavrlen, Črmošnjice, Vinji vrh, Butoraj in Krasinec. Prodaja bo 2. 6. 1977 ob 7. uri v upravnih prostorih zadruge. Interesenti so dolžni pred pričetkom dražbe položiti 10 %-varščino od izklicne cene. ................................... I...................................minimum.......imunimi.....I..... muh.....umi....... Ura zgodovine v skladišču Krke -j —Spomini na dekliško partizansko četo Loškega odreda: njihov boj je bil veliko herojstvo ‘n '---------------------- * 'tetfofl' marec, pa vendar T* *0 s. ■ ^ «*anllP™b!iena V°dta dk b'la povabljena a borce iti. na n zdravstvene-praznn„*~:~ na ‘Keaa Nravstvene-H*? * fOi>aPraZnOVa^e dneva Jt zdravil KRKA- 9a letos u deleži-*atere n™*;..., . . *of I0k5 °*kat7 99 letos “deleži-'^e £e. Poživele borke L^t0ssovv ošl enljfe enote-Bilo je N(k v Miki l^ srečanje, ko I .0^1*^ dvorani < >dSvelLk0šček nafc lli^mkf^ank ^lpovedovanje 1’ tNe r leta l94, JeP0stavilo r S uf Pod tT2 v notranjske l T^kom. Tam je ‘ VS? °k°U ^eset pari- N>iem xe pred fašistič- I ** o? 6v SVobodne j Sit aktivno H1?1,1 dni vstaie S hVaseh- dclale w or V \lC Parti2anskTn med njimi i «.Wti» spomenica iz iNhS ni osmi m V Pa ie 1 ma«t. Po dveh S č nekdanil Posovor Krkinih X>no tako Partiza"kami v n,nr ŽIV ln čudovit, Se ?eEa v?!. poPisatl ganlji- KS° je U^a,ter sPoštljive °iecanii> Pre *^alo samo ||^Oeposlu^k,kiso do napolnile ogromno dvorano. In kakšne so bile nekdaj e borke, ki so nam s tihim pripovedovanjem zadrževale dih v prsih in nam polnile oči s solzami? Na prvi pogled navadne, skromne žene, mnogo skromnejše, od marsikatere med namL Mirno in dostojanstveno so pripovedovale drobce svojih doživetij iz let narodnoosvobodilne vojne. V nepozabnem spominu mi bo ostala prvoborka Dragica, žena milega lika, nekdanja bolničarka. Ni nas ganila z opisovanjem svojih hrabrih podvigov, pač pa s pripovedovanjem o tem, kako so jo borci klicali „ta mala s ta veliko pištolo", ker je bila vsa drobcena in skoraj neopazna. „Kam greš, nahrbtnik z Dragico? “ so v šali klicali za rgo, ko je nosila velik tovor krompirja. Tovarišica Zinka nam je povedala, kako se je vsa premražena in samo v tanki oblekici s težkim srcem odločila za takratni čas za mlado dekle popolnoma neprimerno, toda edino razpoložljivo moško obleko. Po prvi borbi se je bridko razjokala, ker se je ustrašila, da je pokvarila puško, ki je ni znala repetirati. Leta 1941 sije sešila copate iz vrečevinc, ker soji čevlji razpadli. Pretresljiva tišina je napolnila dvorano, ko se je oglasila tovarišica Marica Maslo z Ostrožnega brda v Brkinih. Izmed 11 otrok jih je bilo 9 v partizanih. Samo dva najmlajša brata sta ostala pri sorodnikih, ko so fašisti požgali in zminirali dom Maslovih. Sedem bratov in sestra se je pridružilo bratoma F.dvinu in Franetu, ki sta padla v bojih že leta 1942. Očeta so jim fašisti odpeljali na otok Ponza, mater pa pretepli s puškinimi kopiti in jo v gnojnem košu odpeljali v zapore: kasneje je zgorela v krematoriju zloglasnega uničevalnega taborišča v Ausch-vvitzu. Enajst otrok, devet partizanov: še najmlajša, ki sta ostala doma, sta bila pogumna terenska kurirčka. 1 Odkrij se, človek, in počasti spomin vseh I slo venskih mater in žena, deklet partizank, aktivistk in bork za nov)!svet! Mater in deklet, kot so bile iz Maslove družine na brkinskem Ostrožnem brdu, je dala slovenska zemlja na stotine in tisoče. Prečudoviti cvet svobode je zrasel tudi iz njihove srčne krvi. Ganljiva je bila pripoved tovarišice Mare, ki jo borke dekliške čete Loškega odreda iz spoštovanja do njenega materinstva in predanosti NOB vedno povabijo na svoja srečanja. Njen mož je bil komandant I. bataljona Loškega odreda; kot narodni heroj je padel na Gorenjskem. Z dojenčkom v naročju ga je spremljala težko ranjenega v iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii T if ** 1 1 PO TOLIKO LETIH - Tri izmed nekdanjih bork dekliške čete Loškega odreda, med njimi znani partizanski zdravnik dr. Aleksander Gala-Peter, na proslavi v tovarni zdravil Krka 8. marca letos v Novem mestu. (Foto: Vlado Jurekovič, OŠ Katja Rupena) iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii partizansko bolnišnico na Hrvaško. Trpela je, ko ni mogla dati otročičku potrebne hrane; kuhala mu je čaj iz borovničevega listja, ker ni bilo drugega. Sama si je tako želela koruznih žgancev, da se je jezila na tovariša, ki jo je zbudil prav takrat, ko se ji je sanjalo, da jih končno le je... Med gosti na proslavi 8. marca je bil v KRKI tudi zdravnik dr. Aleksander Gala-Peter, organizator partizanske sanitete na področju Loškega odreda leta 1942, kasnge znan partizanski zdravnik na severnem Primorskem. Zdravil je tudi borke dekliške čete; tri izmed njih so padle v NOB, skoraj vse pa so bile v borbah ranjene, ko so oktobra 1942 kot prostovoljke Loškega odreda odšle na Primorsko. Doktor Peter nam je povedal, v kako težkih razmerah je delovala nj ihova zasilna bolnišnica, skrita v veliki kiaški vrtači šredi gozda. Presenetil nas je, kako jim je pri pomanjkanju zdravil pomagal iz stiske takratni mladi farmacevt, borec Boris Andrijanič, sedanji direktor tovarne zdravil KRKA. Uspešno je izdeloval najpotrebnejša zdravila v razmerah, ki so za današnje čase skorajda nerazumljive. Povedal nam je še, kako so bile mlade partizanke neverjetno pogumne v bojih in nadvse potrpežljive, ko so prenašale hude bolečine ob zdravljenju ran. „Njihova borba .je bila eno samo herojstvo,** je dejal doktor Peter in nam tako na kratko, a razumljivo predstavil usodni čas porajanja naše svobode. Ne bom pisala o ploskanju, ki v dvorani ni in ni hotelo ponehati, ko je bil pogovor z dragimi partizankami končan. Vsi, ki smo imeli srečo in čast biti na tem srečanju z borkami dekliške čete Loškega odreda, bomo do konca življerja nosili v srcih podobo teh tovarišic in boja za svobodo. To si lahko bral v svetlih, ganjenih oče.' delavke in tehničarke, inženirke in zdravnice, snažilke in upravne delavke. V;i, mladi in starejši, zbrani tisto dopoldne letošnjega 8. marca v veliki Krkini skladiščni dvorani, bomo ohranili spomin na srečanje z nekdanjimi partizankami čist in svetal kot dragoceno pričevanje o velikih časih. K pisanju teh vrstic pa me ni navedel samo 8. marec v Krkinem skladišču, četudi že sam po sebi zasluži vso pozornost javnosti K pisanju me sili vprašanje, ki :ne muči od 8. marca dag e in ki se ie v meni izoblikovalo takole: Ali smo mi vsi, ki so nam naše borke in borci priborili svobodo ter sedanje mirno in udobno življenje, dovolj spoštljivi in pozorni do teh tovarišic in tovarišev, ki živijo med nami? Koliko izmed nas bi lahko na to odgovorilo pritrdilno? Koliko bi jih morda osramočeno sklonilo glavo, če so v tchiii za materialnimi dobrinami otopeli za plemenita čustva? Danes ni 8. toda v meni je letošnje osino.. čevsko srečanje s partizankami Kristino in Marico, Ančko, Zinko, Dragico in Anico ter prek njih z vsemi našimi borkami, aktivistkami in sodelavkami OF in NOV po vsej naši svobodni in srečni domovini zapustilo trajne sledove. In hvul^žnost. Pa razmišljanje. Mnogo, mnogo razmišljanja o dolgi prehojeni poti, potrebni, da je naš narod spregledal, te prerodil, se za večno otresel suženjstva in črnega hlapčevanja tuji in domači gospodu Ura zgodovine v skladiščni dvorani novomeške KRKE, povezam, v neuvcnlj iv šopek iskrenih pričevanj in spominov nekdanjih partizank, bork dekliške čete Loškega odreda, ostaja v mojem srcu najlepši pozdrav vsem osmim marcem našega sveta. In še pozdrav za dan zmage in za vse druge velike spominske dneve, kijih na pomlad 1977 slavimo v majskem .canem s Titovim -J"- imenom. Dr. ZVONKA GORNIK fo^maja 1977 DOLENJSKI LIST Pft URBANISTIČNA ZAGATA NA NOVOMEŠKEM NOVEM TRGU SIVI LASJE ZARADI BLAGOVNICE Letos se je v novomeško občinsko blagajno nateklo manj prometnega davka kot lani — Novi trg naj bi bil politično, kulturno in trgovsko središče Dolenjske — Koliko vozil skozi križišče, koliko parkirnih prostorov? Silno preprost račun: v sredo, 18. maja 1977 popoldne, je bilo mogoče kupiti na ljubljanskem živilskem trgu vrtne jagode po 15 din kilogram. Ta dan popoldne so bile podobne jagode na novomeškem živilskem trgu po 60 din kilogram. Tiste, ki so jih prodajali na ijubjjanski tržnici, so zrasle v srbskem Mladenovcu, prepričan sem, da so z njimi dobro zaslužili pridelovalec, prevoznik in prodajalec. Toliko več so morali zaslužiti prodajalci pri jagodah, ki so bile naprodaj na novomeški tržnici, pa četudi bi jih pripeljali iz Avstralije! Novomeščan, ki bi se peljal v Ljubljano z avtobusom po 2 kilograma jagod, bi pri tem ,.poslu" zaslužil 42 dinarjev. Novomeščan, ki bi ta dan hotel kupiti pravšnjo sekirico za Siljenje fižolovk, ni imel kaj špekulirati: takih sekiric v domačem mestu „ne držijo". Ponjo se je moral odpraviti v Ljubljano, kar pomeni — cena sekirice plus 48 din za avtobus, ne glede na izgubljeni čas. Tako se je odpeljal v Ljubi]ano tudi po ljubke in cenene gumijaste škorenjčke za otroka, po vtikač za televizijsko anteno, po neko šolsko knjigo, po smučarske palice ... Kaj bi našteval! Mimogrede je videl tudi lepo ukrojeno obleko za 1.250 dinarjev in kuhinjski gospodinjski pripomoček za 820 dinarjev. Ko je prišel zvečer domov, ves utrujen od nakupovalne strasti in tavanja med številnimi ljubljanskimi trgovinami in trgovinicami, se je zgrozil: v Ljubljani je pustil nič več in nič manj kot 2.386,45 dinarja! Skoraj četrtina tega denarja je prometni davek, katerega del je v tem primeru kapnil v blagajno ene najbogatejših slovenskih občin -Ljubljane-Centra. Na žrtvenikjiga je položil njen zvesti Janez Dolenc ... Spomenik so mu postavili v obliki maximarketa, nove metalke, supermarketa, astre, merkurja in drugih zvenečih imen! Načelnik oddelka za gospodarstvo novomeške občinska skupščine, tovariš Marjan Simič je potožil: „Letos se je nateklo v našo občinsko blagajno celo manj prometnega davka kot lani.“ Z drugo besedo: Novemeščani in Dolenjci vse manj kupujemo v Novem mestu. Davek plačujemo drugje, občinski finančni minister pa strga po prazni blagajni, ko je treba najti denar za asfalt, vodovod, elektriko in druge potrebe. Tako se naša zgodba pravzaprav začne. Težko je namreč napisati časnikarsko poročilo s tako usodnega sestanka družbeno-političnih velmož ter cveta domačih in ljubljanskih urbanistov in arhitektov, ki je tekel dobre štiri ure v sejni dvorani novomeške občine v ponedeljek, 16. maja zvečer. Prosim za zamero, če kateri od naslednjih stavkov ne bo povsem objektiven. Več kot pol od trideset prisotnih na tem sestankuje namreč povedalo svoje mnenje, ki se je razlikovalo od mneiga drugih, in vsi so se trudili, da bi bili objektivni Tudi jaz se imam pravico truditi! Načelnik Simič je povedal težko in kruto resnico: slabo razvita novomeška trgovina priganja k rešitvi Že dobrih deset let! Pustimo kronistom, da bodo izbrskali, kaj se je dogajalo za kulisami novomeških ..veletrgovin" teh deset let. S trgovino je končno le treba nekaj ukreniti. Zato je naša občina lani naročila pri Ljubljanskem urbanističnem zavodu »Programski del zazidalnega načrta z zazidalnim preizku-■ som za območje Novega trga v Novem mestu", najbrž predvsem zaradi tega, da bi čim prej dobila primeren prostor za gradnjo nove blagovnice, za kakršno se zanima nekaj veletrgovin, ki bi bile pripravljene vložiti denar. Naročilo je bilo v skladu s splošnim urbanističnim načrtom Novega mesta, sprejetim poleti 1973, ki je na Novem trgu začrtal tudi večja trgovska poslopja, kot na edinem možnem prostoru zanje v območju starega mestnega jedra. Novi trg pa je rasel, še preden je kdo resno sedel za mizo, da bi razpravljal o njegovi prihodnosti. Zrasla sta športna dvorana in novi dom JLA, rasteta poslopji banke in hotela, že od prej pa so bile tu občinska skupščina, davčna uprava, bolnišnica, pošta in pisarne Krke, tovarne zdravil. V poslopju Industrije obutve naj bi se naselili Jugobanka in trgovina Novolesa. Blizu so šole, tu sta tudi črpalka Petrola in avtobusna postaja, ki naj bi ju nekoč nekam preselili Tu sta izredno obremenjeni križišči Ljubljanske ceste in Ceste herojev, oziroma nove premostitve Krke. V ta drobceni dolenjski Manhattan je treba torej vdelati še blagovnico ali dve, čeprav bi tudi pošta še rada zidala in čeprav je občina zasedla tudi staro komando. Kdo ve koliko vozil se bo gnetlo čez to osrednje križišče južne Slovenije, kdo ve koliko parkirišč bodo potrebovali vsi ti avtomobili, katerih vozniki bodo prihajali v vse te ustanove, če bo treba ali ne! Urbanisti pravijo približno deset tisoč vozil in dobrih tisoč parkirnih prostorov. Ali pa tudi kaj več. Arhitekt inž. Paunovič očita: ..Gradili smo športno dvorano in dom JLA - brez parkirišč, gradimo banko in hotel - takorekoč brez pravega prostora za parkiranje, in zdaj naj bi še blagovnico tako ...“ In tu leži z^ček! Blagovnico so postavili urbanisti med novi dom JLA in sedanjo pošto, Iger ni predviden niti kvadratni milimeter za parkiranje. Parkirišča po tem programu pa bo nekoč za vse tržane zgradil Nekdo, ki bo moral najprej porušiti staro pošto in v podzemlje pod njo in sedanjo avtobusno postajo velikodušno vložiti kakšno poldrugo milijardo starih dinajjev (koliko zares pravzaprav še nihče ne ve). Direktor Dominvesta, Miha Hrovatič se boji, da bo treba ta denar odšteti iz prispevkov občanov za mestno zemljišče, bankirji, hotelirji in trgovci pa si bodo zadovoljno meli roke, kako poceni so prišli do parkirišč. Pri vsem tem pa se armadi, poštaijem in končno tudi meščanom preprosto upira posilstvo z blagovnico pred pragom pošte in doma JLA, ki so ga že vzeli za svojega in so neprikrito ponosni nanj. Urbanisti jemljejo ta odpor kot filozofsko vprašanje, natečajna komisija za program Novega trga pa ga je ocenila kot brezpredmetne- Načelnik UJV, Niko Bricelj meni: „Celotna zamisel Novega trga mi je všeč, vendar blagovnica tja, kamor ste jo postavili, nikakor ne sodi... Glede parkiranja pa je zadeva že tudi brez blagovnice nevzdržna!" Tema sestanka je bila ..Prihod-nost Novega trga". Med sestankom se je še zares stemnilo, čeprav ne dvomim, da se j e marsikomu prižgala tudi kakšna zvezdica. Sekretar OK ZKS, Janez Slapnik, ni bil zadovoljen z rapravo: „Ne vem, kdo tu koga prepričuje ...“ Mentor mladih ljubljanskih urbanistov, dipLingaich. Mitja Jerneje, je proti koncu sestanka le poskusil izvleči iz prisotnih kakšen oprijemljiv napotek za rešitev projekta in Novega trga. Po prispevku arhitekta inž. Hlavatyja so se udeleženci nekako ogreli za srednjo pot, naj bi projektanti poskusili v okviru Novega trga najti še kakšen primeren prostor, mogoče celo tam, kjer je zdaj stara pošta. Hlavaty je predlagal, naj bi za gradnjo podzemskih parkirišč zbrali denar od vseh uporabnikov Novega trga. Tako se je blagovnica spet odmaknila za kakšen mesec ali dva. Najmanj se je bati, da bi se skesali trgovci, saj točno vedo, kakšen zaslužek jih čaka, če bodo seveda vsaj toliko spretni, kot so prodajalci jagod na novomeškem živilskem trgu. Preizkus je bil narejen z Mercatoijevo blagovnico ria Glavnem trgu, kije bila hitro izplačana. Razumljivo pa se ve, da gradnja podzemeljskih parkirišč nikomur ne diši - razen, če bi se zvedelo, da je tam spodaj nafta! In končno, dovolite, da še jaz, kot meščan, primaknem svoj piskr-ček. Ce bo tale naša regionalna blagovnica potrebovala kakšnih 300 parkirnih prostorov, pomeni, da bodo kupci vanjo prihajali predvsem z avtomobili. Mar ne bi bilo za te vrle motorizirane potrošnike iz vse Dolenjske prav vseeno, tudi če bi blagovnica stala, recimo, na Grabnu pri novem mostu? Tam bi bila zelo pri roki trem največjim kolektivom IMV, Krke in Laboda. Komu bo pravzaprav služila v družbeno-poli-tičnem središču Dolenske? V razumnem krogu okoli Novega trga ne »p m oo0o%poES ^OOrSPO • • JL. •••••• >/~7 oo fiSSo OOOO °0Oo°oo° redlog ' g d.lovn. r*“ ŽpgoSogoJj.%, oooooop, °^SoSSSooo 25252° obstoje« »M* pr««««*3* ooooo °°°£2So°o OOOOOO OOOOO Š°°°°0°sš£ oooo oooo* OOOO P.SS.V. po«*18* |g, parkovno ' pa J Na risbi je predlog namenske izrabe površin ^ovf^mc0JiH.se2 predlagajo ljubljanski urbanisti. Poslopje označeno z . *ekd ^ nir naj bi bila bodoča blagovnica. Videti je tudi, kje naj ^ ^(NC za dostop na Loko: s puščicama pod domom ,. 7 velikoSvit pri Industriji obutve je označen vstop v podzemlje. pto^zel (pod staro pošto in sedanjo avtobusno postajo) Je^^o(j w fna iski ,ri ras «» Morda pa leži sk^Jvcf tekoče stopnice in aff IC v«-*—- . _____ _----------- ^ — _ M velikega dvoetažnega podzemeljskega parkirišča- ^ je predviden tudi pod Cesto herojev pri sedanji benc za kar bi moi sedem blagovnic! živi niti dvajsetina prebivalcev Novega mesta. Trgovino za vsakodnevno preskrbo potrebujejo prebivalci v svojem naselju, v Irči vasi, Mačkovcu, Šmihelu, Bučni vasi in še kje, hladilnika, kavča, krožnikov in jedilnega pribora, preproge in zimskega plašča, smuči in avtomobilskih gum pa poprečen državljan tako ne kupuje vsak dan. Dvakrat ali trikrat na leto se bo že odpravil na nekajkilometrsko potovanje, če je zdaj pripravljen prevoziti za primerno blago celo stotine kilometrov! Sicer pa skromno menim, da so blagovnice tipa italijanske STANDE in soNjetskega G UM-a že malce preživela stvar ... Pred leti nekoč sem bil čez mejo v Trbižu. Sejem bilje živ in od naših registrskih tablic vse belo! Blagovnice nisem videl nobene, menda je še danes nimajo. In vendar si lahko kupil vse, kar ti je srce poželelo in kar bi moral pn našim1 držijo” nonstop in pestro dajalke, če „ne -n šiljenje fižolovk! Zares ^ malo štacuno nasproo postaje v Bršljinu. “a ^ kje pustiti! Mislim, da tudi tat kaj pripomoremo pn reševanju stiske z No* blagovnico. Zato bi oglasijo tisti, ki (navzlic vsemu!) kaj pomeni. Mogoče kori misel še urbanistom TONE ŠTAMPOHAR: „Boljševik” kot prvi ilegalec Kako je nastajal in kaj pomeni „BoljševikJ\ prvo glasilo okrožnega komiteja KPS Novo mesto Negotovosti glede nedvomno najpogumnejšega in najodmevnejšega dejanja predvojnih novomeških komunistov ni več. Gre za delo, katerega pomen presega dolenjske in celo slovenske okvire. O tem pričata dve doslej edini znani številki „Boljševika“ v arhivu Belokranjskega muzeja v Metliki, hranjeni v mapi št. 171. Muzqu ju je leta 1960 podaril Alojz Kozan, predvojni komunist iz Pribin-cev v Beli krajini. V desetletju po končani prvi svetovni vojni se je na Dolenjskem pričela oigani-zirano širiti marksistična miseL Že povratniki iz ruskega vojnega ujetništva in udeleženci oktobrske socialistične revolucije so zanetili iskro upora proti socialnemu in nacionalnemu izkoriščanju in zatiranju v troimenski kraljevini. Poskus prevzema oblasti v občini Smihel-Stopiče konec decembra 1918 je uspel le začasno in tudi 26. julija 1920 ustanovljeni krajevni organizaciji Komunistične stranke v Novem mestu ni bilo dano dolgo legalno življei^e. Iz ilegalnega marksističnega krožka na novomeški gimnaziji so izšli prvi skojevci, ki so nato kot komunisti usmerili svoje delovanje med sicer maloštevilne delavske vrste ter med kmečko prebivalstvo širom po Dolenjski, v mestu samem pa v delavsko prosvetno društvo ..Svoboda", v kateri so ob ustanovitvi prevladovali železničarji iz Bršlina in Cegelnice. Pomembna je bila dejavnost že januarja 1920 ustanovljenega dijaškega društva ..Prosveta", vse bo|j pa je prihajala do veljave javna knjižnica Sokolskega društva, ki je pod vodstvom Toneta Beleta načrtno večala knjižni fond z marksistično literaturo oziroma z deli naprednih pisateljev, od leta 1935 pa je postala eno od žarišč napredne dejavnosti. SHAJALIŠČE: PRE2LJEVA HlSA To je obdobje, ko je pričela Komunistična partija ustvarjati trdne vezi med delavci, kmečkim prebivalstvom in napredno inteligenco, se bojevala za izbojšarge življenjskih pogojev vseh izkoriščanih ter z agitacijo in propagando vršila priprave za obračun s kapitalizmom in za prevzem oblasti, kar se je uresničilo med narodnoosvobodilnim bojem. Za te cilje, prezirajoč nevarnosti, ki so prežale na vsakem koraku, so neutrudno delali takrat še maloštevilni komunisti in njihovi simpatizerji, koristno pa so izrabljali tudi možnosti delovanja v legalnih sokolskih društvih in društvih kmečkih fantov in deklet. Ne da bi posebej poveličevali vlogo kogarkoli, saj je bil uspeh vsakršne akcije odvisen od vseh sodelujočih, citiramo besede, ki jih je Tone Bele zapisal že leta 1963 v svojem prispevku o razvoju marksistično-komunističnega gibanja na Dolenjskem v času od leta 1925 do 1935: „Ob koncu moram še posebej poudariti, da zgodovina partijskega dela na Dolenjskem ne bo mogla iti mimo Prežljeve hiše, ki je bila dolgo Vrsto let osredij e shajališče organiziranih delavcev. Marija, Vinko in zlasti Srečo in kasnije tudi Jože Preželj so bili vsi marksistično naobraženi in aktivni delavci pa tudi organizirani. Za njih delo in sploh za naše delo pa je vedela tudi njihova mati Terezija, ki nas je v vsem podpirala". Povečani teror po uvedbi šestojanuarske Alojz Kozan Tone Bele Srečo Preželj monarhofašistične diktature je nujno vplival na delo partje in leta 1930je žekazalo, da bo režim v neenakem boju s komunisti slavil popolno zmago. Vdori v partf&e vrste in aretacije ter umik partijskega vodstva v tujino so bili vzrok, daje delo tudi v Novem mestu zastalo, kurirske zveze z Ljubljano pa so bile občasno prek irj ene. Po prihodu Borisa Kidriča iz zapora seje v letu 1931 in 1932 pričelo obnavpanje partijskih in skojevskih vrst v Slovenji. Se vedno pa je bilo čutiti pomanjkanje ilegalne literature, ki je predtem prihajala iz Ljubljane. Zato sije pokrajinsko partijsko vodstvo prizadevalo, da bi po posameznih okrožjih pričele delati tehnike, ki bi oskrbovale z literaturo svoja območja. Novomeška partijska celica, katere sekretar je bD pred odhodom k vojakom Srečo Preželj, je v tem obdotju opravljala tudi naloge okrožnega komiteja. V njenem okviru so bile do začetka 1932 izvedene tehnične priprave za izdajanje lastnega glasila, tudi za potrebe Bele krajine. Na enem od pripravljalnih sestankov so se po daljšem premisleku in razpravi odločili, da bodo že s samim naslovom izpovedali svojo svetovnonazorsko pripadnost in nakazali cilje, za katere se bodo zavzemali, zato so ga poimenovali „Boljševik“. Po doslej zbranih podatkih so bili X Franc Lakner let* J .. i7dai«rt‘ neposredni organizator] l gel« Novomeščani; študenta k(j0)i* leta 1907, danes sodnik v p u| Preželj (rojen leta 1901. v rudarski inženir) ter črkoso^ ^ tiskarni Franc Lakner, yCj: umrl leta 1975, po vrni -g^S. 1933 pa tudi leta 1910 rojem* ki je delal v očetovi w ^ delavnici in je z 18 leti p' leta 1930 Pa član Komun^n Glavni organizator m četnem obdobju je bil i . ^ po prinesel iz Ljubljane kožo za razmnoževanje Vinko Preželj se sicer ^ V pogovoru s piscem e BoS^/ februarja 1977 o izdaja") « mogel ničesar spomniti. tfb*} iz izjave, dane 27. novem ■ zaslišan kot priča za 8 |> dobe in posebne dobe za (oj naslednje: ,„ . ..V tem*’ 1928-1932, moja 0P;)f,ukI)tf. partijski organizacji Franc Bele, moj brat Srečo inj • j£0St»',*j Franc Lakner je kot 0Oft<>t niziral tiskarno (šapirogr ■ smo tiskali letake, io usK.au t *, za Dolenjsko; tiskali sm gradu Luknja pri Novem DElE2cmTI & JANEZA MAREN Kot je razvidno ‘“dl >z % Vf, ' samega začetka sodelo« uj, Tone Bele in Franc svojim znanjem in m¥. v pri razmnoževanj u letaKO ^ > f ali 1930, ko sta skuP^ » ,oStiI$ izdelala preprost okvirn_ ^ v p*1 / so razmnoževali lastne 0 en da so dobili iz Ljubtjane . j izdelali novo matrico. .^ni j/ Od Belokranjcev je bU eJane* A -ionHc J takratni študent agronor,'^vtoCj'' iz Boginje vasi, kije o terjal, naj pišejo v prep iled .t. človeku razumljivem J & t sestavil besedilo za le * monopolih", Ki >e n() 8 DOLENJSKI UST Iliuuupuilll » IJ- 0 Ljubljani, raztrošen pa j. tiin« .Vi je organizator Komun^ ^ Društva kmečkih f*n' se)e .t1 J krajini. Zc v tem obdo^jo /j ukvaijal s problematik ’ 1935-1936 obdelal v ^pi ..Slovenska vas jarmom" (natisnila >>**• St. 20 (1451) -ižL kultura in izobra- ževanje Stran uredil: IVAN ZORAN teološkimi !Arheološko mesto v gosteh muzej razstavlja do 31. maja v Varaždinu galerijem^ie,bila v Prostorih VaraM- radskega muzeja v Ifc °dprta °bčasna *>' 'Meoli*? pod naslov°m i ^‘H\UajdKe \N°Ve^ 9 SefmaBe i s°banah palače L DolenisLl arlleoi°ški oddelek tl sicer skrom* mUjeJa razstavil U tiyen izbT k reprezenta-'•ded^S L 8ate arhe°loške £ v^o leTl ega mesta> kl že oglej rafnta^ v Varaždinu so na ha^tatskih ®ri3 j® znamenitih "aZnančerih^T? “ ,gomil Predmo«^ Njivah in originalih grobišča na BJ^tskp‘I“nsk«ga U ^ološb i;7 vem vrtu ter ^nava naiHhf. a^ra> ki obrav-N«rt Sa E .ove8a mesta. 'V tereni? njS™ najdi' posnetki ob izko- ustrezne legende eksponate. Razsta- in dragoce-mesta t u naidbami iz razstave ien posta’ lčinkovitnPreprOSto’toda °Vlt0 PnpravilaMari-arheobginja v varaž- obiiejU't številni obiskovalcev, ki so za Pokazali živo zanima- nje, je na otvoritvi orisal najstarejšo zgodovino Novega mesta in njegovo arheološko dediščino ter obrazložil razstavljeno gradivo Tone Knez, arheolog Dolenjskega muzeja. Arheološka razstava Dolenjskega muzeja v Varaždinu je prva v vrsti izmenjalnih razstav novomeškega muzeja na medrepubliški ravni, kar naj pripomore k tesnejšemu sodelovanju med muzeji in medsebojnemu spoznavanju posameznih mest in pokrajin. Pobuda za izmenjavo muzejskih in umetniških razstav med Varaždinom in Novim mestom je prišla iz uprave Gradskega muzeja v Varaždinu, ki se je že v torek, 17. maja, predstavil v Dolenjski galeriji z izborom slik starih mojstrov iz varaždinske galerije in umetniškim programom učencev varaždinske glasbene šole. Navzočnost predstavnikov občinskih skupščin Varaždina in Novega mesta, predstavnikov kulturnih skupnosti in družbenih služb obeh mest oz. občin na otvoritvi obeh razstav je dala razstavama tudi svečano obeležje in reprezentativen poudarek. Arheološka razstava v Varaždinu bo odprta do 31. maja. Dolenjskega muzeja Tone Knežje Novem občinstvom razgrnil bogato arheološko S3 mesta in Dolenjske. 0SVETIT| SKRB. POZORNOST, SEJO (NE: NAMENITI) V g v S* plnEJ* dru8od dan za dnem beremo stavke, v vplivmeknu dati»m!??v^U/snapačno rabIJen glagol nameniti rbohrvaščiifp/• • ,e se motim, gre tudi tu za p, 01Dohrva^iJr / ^e se tele fiVar sl°venskL ^ivati) l ^cijeg2&ajezika n “ n ’• izrai 8nag0,a nameniti: SS?? Prijati^!?11 ,osebka, iz leta 1975 našteva namreč ^avn?i.P^ateIjuTali0df^’ da. kdo kaj dobi (darilo sem 2 p^a); a kdo kaj postane (namenili so ga za P^etfu v»rudl?čiti.’ da “ komu kaj da (občina je cesa h i^2a rekreaniin kredite), da se kakšna stvar uporabi Pot ležen(unS S0 namenili 1000 din) sili da bo kdo ptjho?takem izraŽ°^je ?amenil izgon)- s°dim J0sti želi nameniti da se neko dejanje v PoJ^s°nasle£?V’ ,ne pa da se Je že zgodilo. Zato §? bflo slcj^p J/1 sta^ki napačni: otfVečjo sjjj/ namenil izgnancem. Tofa.c‘j ZK. ° rtarnenHi sredinam, Iger še ni osnovnih >» Sejrv L * e Hamenfoi!!6”** urbanizacijskim problemom. Sloven , .Primerih n Pozornosti problemom cen. Po**i Pravonic an|reč nameniti (mimogrede povedano: !*iti jl", fee i2raža lz. ^eta 1962 oblike namenjati sploh ne ^ePa> da se kr.' n^m.ena> da kdo kaj dobi ali postane, %e„?s.a deležen pU* J da ^ uporabi za kaj, niti da bo iW' uPorabit; ,otemtakem moramo namesto glagola poLxdru?-kraz-111 res: Slovenci ; Sravim°» prav n posvečamo kaki stvari; 0 kaki ? P-a tudi S£30> na kateri 1 t ^tr?UL,ne Pa«om S-Vari’ P°svečamo temu ali {%l bomo d «;amo/ IV, P°Prej navedene napačne stavke popravili L et)no oj. . . skrbeP°svetH izgnancem. Ti, Jcii 2{C 0 PosvetiIi okoljem, kjer še ni osnovnih " > b0fn' Posve&ii^Vetxi urbanizacijskim vprašanjem, več pozornosti vprašanju cen. B-r. res: Slovenci skrb ali ne pa hočemo ali onemu VARAŽDINSKA UMETNOST - Slikarska razstava v Dolenjski galeriji je le del bogate zbirke, ki jo hrani Mestni muzej v Varaždinu. Novomeški obiskovalci so to »gostovanje, sprejeli z veliko pozornostjo. Na sliki: del razstave s portreti Mihaela Stroja. (Foto: Janez Pavlin) Varaždin na „ ogledih” ob Krki V Dolenjski galeriji bo do 31. maja odprta razstava slik iz stalne zbirke Mestnega muzqa v Varaždinu — Novo mesto dalo Varaždinu v zameno arheološko razstavo Novo mesto in Varaždin sta začela kulturno sodelovati: 17. maja so v Dolerj ski galeriji odprli razstavo slik iz fonda varaždinskega Mestnega muzeja, 20. maja pa v Varaždinu razstavo »Arheološka odkritja Novega mesta“, ki jo je pripravil Dolerj ski muzej. Ob tej zamenjavi kulturnozgodovinskih dobrin so se začeli tudi pogovori o nadaljnjem širšem sodelovanju med novomeško in varaždinsko občino na kulturnem in drugih področjih. Naj dodamo, da so Varaždinci na novomeški otvoritvi sodelovali tudi z glasbenim sporedom: nekaj točk so izvedli gojenci njihove glasbene šole. Razstava v Dolenjski galeriji obsega 40 slik, nastalih v obdobju od 15. do 19. stoletja. Na njej je več dragocenosti. Medine šteje vsekakor ,.Žitna madona“, oljna slika na lesu, ki jo je neznan avtor ustvaril v 15. stoletju. Tu pa so še drugi znani in neznani mojstri krajin, in portretov, ki napolnjujejo zgorijo razstavno dvorano Dolenjske galerije. Med portretisti je z več deli zastopan tudi slovenski slikar Mihael Stroj (1803 - 1871). Stroj je enajst let živel v Zagrebu in v tem času portretiral številne znamenite meščane in plemiče ter člane ilirskega Tisoči v „Svetu knjige” Prvi slovenski knjižni klub „Svet knjige" računa s 175.000 člani ob koncu 1980 - Ideja o jugoslovanskem klubu Prvi slovenski knjižni klub „Svet knjige" šteje 100.000 članov. To je prav gotovo največje odmevnosti vreden uspeh in dogodek, ob katerem se je treba pomuditi in premisliti usodo izvirne slovenske in prevedene knjige. Zato ponovimo nekatere misli, ki jih je za „Naše razglede11 napisal Ivan Bizjak, direktor tozda Založba pri Mladinski knjigi. Najprej: knjižni klub ni založba in tudi ne knjižna družba. Je nekakšna knjigama v malem, ki ponudi svojim članom vsako leto 250 naslovov knjig. Kupec ima 25-odstotni popust pri knjigah in 15-odstotnega pri nabavi plošč in kaset. Povrhu vsega dobi brezplačno katalog s ponudbo knjig. „Ta knjigama v malem obišče najbolj zakotno naselje. Ob ugotovitvi, da v Sloveniji še vedno nimamo dovolj klasičnih knjigarn in da kar 800.000 Slovencev v vsem letu ne prebere niti .ene knjige, je knjižni klub kot naročen. Raz-vesljivo je, da se poprečna starost članov znižuje (trenutno je pod 30 let) in da je zelo dobra tudi njihova izobrazbena sestava (23 odst. jih ima vsaj srednjo izobrazbo)/* In kako' je nastal knjižni klub? Zamisel ’je bila pri Mladinski knjigi živa že v prejšnjem desetletju. Poskusili so s tako imenovanimi mini klubi, ki pa se niso obnesli. Potem je prišla zelena luč. Članstvo v klubu je skokovito naraslo, delno tudi zato, ker so začele v klubskem programu s svojimi izdajami sodelovati tudi druge slovenske založbe. Če bo šlo tako naprej, bo klub dosegel do konca leta 1980 175.000 članov ali združil 12,63 odstotka vseh pismenih Slovencev. To se bo kajpak poznalo tudi pri knjižni produkciji in številu izvodov na prebivalca. Z drugimi besedami: knjižne naklade se bodo povečale, stroški za izdajo pa zmanjšali. Klub namerava že letos prestopiti republiške meje in se odpreti za zamejske Slovence v Avstriji in Italiji. Dodatni klub v Sloveniji ni potreben, pač pa naj bi bil že obstoječi pobudnik za „združitev“ kupcev in bralcev v zvezni klub, ki bi lahko, kakor računajo pri Mladinski knjigi, kmalu dosegel milijon članov. To pa bi že bila velikanska kupna armada za domačo knjižno produkcijo. I. Z. gibarga. Preden so ta dela prišla v muzej, so bila v lasti gradov in meščanskih hiš. Strojevih del tudi ni težko prepoznati, saj šteje avtor za tipičnega predstavnika bidermajerskega slikarstva. Srečanje s to galerijo obrazov je v bistvu srečanje s hrvaško zgodovino minulih stoletij, saj obiskovalec v marsikaterem portretirancu prepozna osebnost, ki je odločujoče posegala tako v družbeno ureditev kot v javno življenje. Takoj pa je treba reči, da je to, kar si lahko ogledamo v Dolenjski galeriji, le izbor iz galerije slik, kijih hrani Mestni muzej v Varaždinu. Slikovni fond te ustanove je sicer zavidljivo obsežen, bogati pa ga tudi velika zbirka grafik. Kot smo lahko zvedeli, deluje varaždinski muzej že 52 let in ima vsekakor daljšo tradicijo od Dolenjskega muzeja. Pričujoča razstava je zanimiva tudi zavoljo primerjave s fondom Doleti ske galerije, ki namerava slike iz svoje stalne zbirke razstaviti Poleti* I. ZORAN JUBILEJNO SREČANJE BO V SOBOTO NA ROGU V soboto, 28. maja, bo na Bazi 20 jubilejno 10. srečanje delavcev vzgojno-izobraževalnih organizacij iz novomeške občine. Udeležencem bo o dogodkih iz NOB ter še posebej o pomenu partizanskega Roga in Baze 20 govonl Tone Fajfar, član izvršnega odbora OF Slovenije. V kulturnem programu bo med drugim sodeloval Dolenjski oktet. Pričakujejo, da se bo tega srečanja, ki ga prirejata občinski odbor sindikata delavcev vzgoje in izobraževanja ter občinska izobraževalna skupnost iz Novega mesta, udeležilo več kot 500 ljudi. V šolskem letu 1977/78 bo v Novem mestu osem oddelkov oziroma razredov nekaterih srednjih šol, ki imajo sedež v Ljubljani. Dvema letnikoma tehniške šole za strojništvo, tretjima gradbene in lesne ter drugima za kemično in farmacevtsko stroko se bosta jeseni pridružila še dva prva letnika, in sicer gradbeni ter strojni, ki bosta vzgojila tehnike za SGP Pionir in IMV. Podobno kot vsako leto tudi tokrat ne bo šlo gladko s prostori in kadri. Zavod za izobraževanje kadrov, prek katerega poteka organizacija dislociranih oddelkov, nima dovolj svojih učilnic, ampak si pomaga z najemnimi prostori. Tri učilnice so v sindikalnem domu, vendar še neverificirane. „Ploščo“ s takimi in podobnimi ugotovitvami so ,,zavrteli" tudi prejšnji teden na informativnem sestanku, na katerem je hotel Zavod za izobraževanje prikazati nič kaj zavidljivo stanje. „Vpis bo junija, ta čas pa še marsikaj ni urejeno," se je glasila ena od sodb. Skoda je le, da so problem razbobnali tudi med Rešitvi je ime center starši učencev in s tem razvneli negodovanje, čeprav le-ti niso poklicani reševati problematiko. Slej ko prej je ta problematika stvar šolnikov in organizatorjev ..dislociranega" izobraževanja. Izobraževanje tehnikov prek dislociranih oddelkov pa je, kot smo tudi slišali na omenjenem sestanku, še vedno izhod vsili in prehodna oblika. Komisija za usmerjeno izobraževanje pri novomeški izobraževalni skupnosti bo namreč že v kratkem predložila program, po katerem naj bi Novo mesto dobilo med drugim center usmerjenega izobraževanja tehniških strok. „Ce bi si za to pošteno prizadevali, bi morda tak center lahko dobili že v novem šolskem letu,“ meni Ivo. Steblaj, predsednik te komisije. Center pa je edina možna in smotrna oblika za tako imenovano perspektivno reševanje problemov srednjega tehniškega šolstva. I.Z. Naposled „uradna” zelena luč Začetek gradnje novomeškega dijaškega doma zdaj tudi republiško potrjen Ob začetku šolskega leta 1977/78 se bodo srednješolci vselili v štiri nove dijaške domove. Koprski, mariborski in velenjski bodo imeli po 480, ljubljanski pa 280 postelj. To so prvi domovi iz petletnega načrta, po katerem naj bi v Sloveniji sezidali 23 dijaških in študentskih internatov. Gradijo jih na ključ, pri čemer morajo stroške za zemljišče plačati krajevni investitorji. To leto naj bi ..odklenilo" začetek gradnje še treh ali štirih domov, od katerih Dolenjce kajpak najbolj Zanima dijaški dom s 480 posteljami v Novem mestu. Črnih oblakov nad novomeško gradnjo ni več, prižgali so zeleno luč, tako da lahko kmalu pričakujemo tudi prve lopate. Prizadevnost krajevnih dejavnikov ima pri uresničevanju republiškega načrta pomembno spodbujevalno vlogo. To je pokazala tudi razprava na seji republiškega odbora podpisnikov družbenega dogovora za gradnjo domov prejšnji teden v Ljubljani. Izkazalo pa se je tudi to, da prednostna lestvica ne more obvelja- ti v vsakem primeru. Tako so Velenje, Murska Sobota in Novo mesto preskočili ljubljanski dom mladine v trgovini in gostinstvu, ki je bil na ožji prednostni listi pred njimi. Zeleno luč pa napovedujejo tudi za nekatere domove iz druge polovice prednostne lestvice, kjer so zapisane tudi Brežice. Na seji odbora podpisnikov so predlagali, naj bi takoj nakazali denar za pripravo projektne dokumentacije za te srednješolske in študentske domove. Po mnenju Jožeta Deber-ška, predsednika izvršilnega odbora izobraževalne skupnosti Slovenije, je tako prav, saj sedanji dotok sredstev omogoča gradnjo brez zastojev. Tapiserije in nakit Jože Gorjup: PLEVICA, bron — Z Gorjupove stalne zbirke v Galeriji „Božidar Jakac“ v Kostanjevici. (Foto: I. Zoran) Preden so v Posavskem muzeju v Brežicah v petek odprli galerijska vrata, je zbrano občinstvo v slavnostni grajski dvorani prisluhnilo koncertu zagrebškega godalnega kvarteta ,,Pro arte", žal pa velik del prisotnih ni mogel slediti vsebini pesmi, ki jih je_pretiho recitirala Zagrebčanka Maja Perfiljcva. Razstava, s katero predstavljata svojo ustvarjalnost Cvetka Miloš-Radanovič iz Brežic in Asja Valčič iZ Arnovega sela, učinkuje kot bogata paša za oči, saj se obiskovalci tokrat srečujejo z zanimivimi predmeti uporabne umetnosti, ki so tudi vsi naprodaj. Brežičanka Cvetka Miloš razstavlja olja, na stenah pa razgrinja mavrični svet tapiserij, s katerimi si uspešno utira pot v dekoriranje javnih zgradb in stanovanjskih prostorov. Čeravno ima za seboj vrsto samostojnih razstav ter sodelovanje na številnih skupinskih prikazih po Sloveniji in Jugoslaviji, imajo brežiški rojaki šele zdaj priložnost, da bolje spoznajo njeno delo. Asja Valčič prikazuje sodobne ovratnice, zapestnice, prstane in uhane ter leseno okrasno plastiko. Za oblikovanje nakita uporablja pretežno srebro. Posluh za obliko združuje s sodobnimi težnjami dekorativne umetnosti. Tudi ona je prav tako kot Radanovičeva članica Združenja likovnih umetnikov uporabnih umetnosti Hrvaške in je doslej razstavlja;; v številnih mestih Jugoslavije, od Betv .iada do Cetinja, Zagreba, Celja in Ljubljane. • JOŽICA TF.PPEY OBVESTILO! Medobčinsko društvo slušno prizadetih Novo mesto obvešča svoje člane, da ji je na voljo prostor za letovanje v stavbi osnovne organizacije Zveze gluhih v Kopru. Cena polnega penziona za tri obroke hrane je 90.— din, samo za prenočišče pa 40.— din. Natančnejša pojasnila dobite v društveni pisarni v uradnih dneh v Novem mestu. PROSTA DELOVNA MESTA DES - TOZD ELEKTRO KRŠKO razpisuje naslednja prosta delovna mesta: 1. INŽENIR PROJEKTANT Pogoji: elektro-višja, 1 leto delovnih izkušenj in strokovna usposobljenost Dodatni pogoji: delovna izkaznica 2. SAMOSTOJNI PROJEKTANT Pogoji: elektro-višja (4 leta) ali srednja elektro (8 let) in strokovna usposobljenost Dodatni pogoji: strokovni izpit, delovna izkaznica 3. GEOMETER Pogoji: srednja geodetska šola ali srednja tehniška šola elektro stroke s popolnim znanjem geodezije, 2 leti prakse ali srednja tehniška šola gradbene stroke z dopolnilnim znanjem geodezije, 2 leti prakse ter strokovna usposobljenost Dodatni pogoji: delovna izkaznica 4. TEHNIK ZA ŠIBKOTOČNE NAPRAVE Pogoji: elektrotehnik za šibki tok, 1 leto delovnih izkušenj in strokovna usposobljenost Dodatni pogoji: delovna izkaznica 5. ELEKTROTEHNIK Pogoji: elektrotehnik in strokovna usposobljenost Dodatni pogoj: delovna izkaznica 6. KONTROLOR ODJEMA ELEKTRIČNE ENERGIJE Pogoji: srednja šola elektro stroke, 2 leti delovnih izkušenj ali VK delavec ali delovodja in 4 leta delovnih izkušenj ter strokovna usposobljenost Dodatni pogoj: delovna izkaznica 7. ELEKTROMONTERR, 9 delovnih mest: v Krškem 6, v Sevnici 2 in v Brežicah 1. t Pogoji: poklicna šola in strokovna usposobljenost Dodatni pogoj: delovna izkaznica 8. POMOŽNI ELEKTROMONTER: 3 delovna mesta Pogoji: interni izpit, 8 let delovnih izkušenj in strokovna usposobljenost 9. Delavec: 3 delovna mesta Pogoj: splošni pogoji, 1 leto delovnih izkušenj 10. DELAVEC V AVTOPARKU Pogoj: splošni pogoji, 1 leto delovnih izkušenj Dodatni pogoj: šoferski izpit „B" kategorije 11. KUHARICA Pogoj: KV kuharica, 2 leti delovnih izkušenj in strokovna usposobljenost Dodatni pogoj: zdravniško potrdilo za delo v živilski stroki 12. PRIUČENA KUHARICA Pogoj: 8-letka in strokovna usposobljenost Dodatni pogoj: zdravniško potrdilo za delo v živilski stroki 13. DAKTILOGRAF Pogoji: 2-letna administrativna šola ali daktilografski tečaj, 1 leto delovnih izkušenj in strokovna usposobljenost 14. DELAVEC ZA PISARNIŠKA DELA Pogoji: splošni pogoji in strokovna usposobljenost 15. PRIPRAVNIKI dipl. el. inženir — energetik el. inženir - energetik el. tehnik i ek. tehnik Prosta učna mesta za poklic elektromonter — inštalater ključavničar 1 1 4 2 8 učnih mest 1 učno mesto v naslednjih krajih: Brežice 2 kandidata. Krško 3 kandidati (elektromonter in inštalater 2, ključavničar 1), Sevnica 2 kandidata in Mokronog 2 kandidata. Kandidati bodo sprejeti v združeno delo za nedoločen čas s polnim delovnim časom s posebnim pogojem 3-mesečno poizkusno dobo. Pismene vloge s kratkim opisom dosedanje zaposlitve pošljite na naslov: DES Ljubljana — TOZD Elektro, Cesta 4. julija 32, Krško. Rok za sprejemanje ponudb je 15 dni po dnevu objave. Rok za sprejem ponudb pripravnikov je do 1. septembra 1977. Rok za vložitev pismenih prošenj na obrazcu 1,65 za S prosta učna mesta je do 1. avgusta 1977. GRADITELJI, ‘ s* IGM ..Sava” KRŠKO ZA VAS! ‘TV :i„CTiP ■ss&sam ■ if m BETONSKE ZIDA KE IZDELUJEMO V OB RA TU CEMENTNINE DRNOVO HITRA IN CENENA GRADNJA S STROPI ..OMNIA' m KVALITETNE BETONSKE CEVI VSEH DIMENZIJ ŠTIPENDIJE SLOVENSKE ŽELEZARNE -ZELEZARNA JESENICE, n.sol.o., Cesta železarjev 8 - 64270 JESENICE razpisuje za šolsko leto 1977/78 štipendije: 1. Poklicna kovinarska, metalurška in elektro šola strojni mehanik 45 ključavničar 10 orodjar 5 strugar 20 vodovodni inštalater 5 obratni elektrikar 30 2. Šola za metalurške delavce talilec v črni metalurgiji 15 valjavec 15 žičar 15 hladno valjavec • 20 Kandidati morajo prošnji za štipendijo priložiti: — natančno izpolnjen obrazec 1.64, ki ga je izdala DZS (prošnja za štipendijo) , pri podatkih o dohodkih je treba upoštevati osebne dohodke za leto 1976; — prepis zadnjega šolskega spričevala; — izjavo, da ne prejema štipendije pri drugem štipenditorju. Prošnje je treba poslati najkasneje do 1. 7. 1977 na naslov: Slovenske železarne — ŽELEZARNA JESENICE, kadrovski sektor, 64270 JESENICE. US ;drž SVo obeton- »Hi pos BETONSKI ZIDAKI - so izdelani po JUS kot»n? ^ ski bloki iz enozmatega betona v visoki trdoti. tgx20 jih v štirih modularnih dimenzijah: 30 x 20 x 40 cm, x 40 cm, 20 x 20 x 40 cm in 7 x 20,x 40 cm. Za meter zidu potrebujete 12,5 betonskih zidakov. <2 2. I % konomsK STROPI PO SISTEMU „OMNI A" - tehnično ineK" s|uh izredno izpopolnjena izvedba stropov s pomočjo ^ n nosilčkov s polnili. V betonske nosilčke je vgrajena P^ ^e|j j;asl betonska armatura za želeno razpetino, polnila pa ■pCUMU, K- - • »l^j |({ na iz kvalitetnega enozmatega betona. Tako nos tudi polnila so lahki in omogočajo ročno monta?° za|jti! Po montaži je potrebno nosilčke in polnila fj« dodatnim betonom, s čimer se strop zapolni. P red n izvedbi stropov je v tem, da klasični opaži niso p° oli tem pa prihranimo čas in denar. ^ Nosilčke izdelujemo v tipskih dolžinah od 2 do vseji tako, da je z ustreznim nalaganjem na zid ustreže graditeljem. Stropi po sistemu omnia so namenjeni P za individualno gradnjo. • bičeva (14^ E' VrsaJe- *it 3 J bii;' A. S. hoi ^aritrg- Koli se nnzd,>ioni£i» in DoMrsah N'iS5. tijD ob V Star, ?ttk>«^leriJ0lpi 50 se 111 se pionirji in 'Vski So '• * ; H bV raznik flr-1 \rg); st-'^i: felce: 1 ekip- 2? s£? Stari ^ Ribničani v soboto svoj dan. Začeli so odlično in povedli 8:0. Varaždin-ci so nato svoje vrste uredili in začeli vodstvo vztrajno zmanjševati, pri tem pa sta jim pomagala tudi sodnika. Navzlic slabemu sojenju so domačini dosegli pomembno zmago, domači navijači pa so se za dobro ipo rokometašem zahvalili z znano ribniško pesmijo. Inles: L Kersnič, Ponikvar 2, Abrahamsberg 3, Ilc 4, S. Kersnič 1, Žuk 5, Šilc 4, Pucer 1, Laibacher. M. G. INDUSTROMONTA2A -SEVNICA 31:23 (13:11) Sevničani so v Kutini dobro igrali. V prvem polčasu je bil rezultat ves čas izenačen, v drugem pa so domači gostom ušli za šest zadetkov, veliko zaslug za hud poraz pa imata tudi sodnika, ki sta goste nekajkrat oškodovala. Če bi Sevničani igrali bolje v obrambi, bi bili za domače precej bolj trd nasprotnik. Sevnica: Možic, Jančič 1, Gane 3, Jazbec 2, Krištofič 2, Svažič 5, Koprivnik 1, Štojs 1, Trbovc 8, Sirk. MINERVA-BREŽICE 36:30 (16:15) V Grižah so imeli gostje moči samo za en polčas, v drugem delu pa so povsem popustili. Pri Brežicah je bil ponovno najbolj zanesljiv Buzan-čič, ob njem pa je dobro igral tudi Vervega. Brežice: Jurkas, Bršec 3, Buzan- veliko možnosti za zmago. Že prve minute tekme so dokazale, da so domači precej močnejši, razlika v golih pa je znašala že petnajst zadetkov. Ko so domači popustili, so gostje hud poraz omilili. Krka: Košak, Pungerčič 13, R-stič 4, Hudelja 6, Turk 1, Grabrijan 1, Cvelbar 6, Anderlič, Marn. BREŽICE-KAMNIK 15:7 (4:5) Medtem ko so domače v prvem polčasu igrale neodgovorno, so v nadaljevanju zaustavile najboljšo gostjo in že rezultat zgovorno priča, da so bile v drugem polčasu neprimerno boljše. Brežice: Levačič, Balon 8, Kostanjšek 2, Štauber 2, R>žman 2, Cetin 1, Arsov. ŠMARTNO - KRKA 14:15(9:10) . Nove članice druge zvezne lige niso imele hudih težav niti z drugo najboljšo vrsto v slovenski ligi. Vrsta Šmartnega je želela po vsej sili zmagati, trener Janez Štrukelj pa se je začel pripravljati na zahtevnejše tekmovanje že na tej tekmi Če bi namreč Novomeščanke igrale na zmago, bi bil rezultat precej drugačen. Obeti za telovadbo Sevniški Partizan se je .temeljito pripravljal na proslavo partijskih in Titovih jubilejev. Med drugim je rokometni klub pripravil turnir za udeležbo ekip iz Zasavja. Kot je bilo pričakovati, je v obeh tekmah zmaga pripadla domačim drugoliga-šem. Šele izbrana vrsta Zasavja (v ekipi so igrali rokometaši iz Trbovelj čič 10, Vervega 8, Zagode 4, Longo «dz Zagorja) je bila pravi nasprotnik O di„*_:i, •■» di . 7or«ina 90 • 1 v n ni 1* a sil tjg; sl n- P‘°nirke: ^ *• Pionirji; 1. OŠ V. K. 3, Blatnik 2, Pleterski. KRKA-PIRAN 31:22 (14:9) Stojišonova vrsta je po dolgem času igrala z nekoliko boljšo postavo in že zato Pirančani niso imeli ŠPORTNI KOMENTAR N' d cF eti - po stopiško ^ ^kate^11!. Podvig, ali !»kom^J?.sk°kvn. ^onekateri 1 \T . ^ POdpnrcU; ^ V ^ gorski vasici V‘ ?d „ro’kn .dobri dve ..I!1 nihče n ?etnim tojst- Hti OVo foio u0val,dabo . kasn" °kjekt, na kate-Stat Taltrat "ji6 VZga-iali Sport-H t^i‘tv0, DLmotal° “neti keli ' lesne V7l> Sem Pa uči-dehf? Janez Stru-i* Ptene8b x, Taje S je a°name^ u Ukozlob' ? PriPomb. %i ete v usiJh ° volJe do V ?a8nanQsf: m drugi Vpl. mladih Stopi- 'C ko se ■ poznalo z Sta • bliane r ,m z vrstnica- tat’*4 Mar«xC ’ Marib°ra, kSSlkatera sicer ne C',Mnog^..‘Podata Slo-^ 0 in ie ^ ie rokomet c malo je takih deklet, s pomočjo katerih je Novo mesto dobilo ekipo v izredno zahtevnem rangu tekmovanja. Vendar do igralk v športu, ki je po mnenju marsikaterega dekleta za ženske pretrda igra, novomeška Krka ni prišla s kupovanjem, pač pa s trdim delom. Začelo se je v vasi, nadaljuje se v II. zvezni rokometni ligi. Bržkone je ta uspeh za marsikoga nerazumljiv, dokazuje pa, da bi ga lahko v marsikaterem kraju, ki ima precej boljše možnosti za delo, kot so jih imeli v Stopičah, ponovili. Ni vse v denarju, v sodobnih športnih objektih, največkrat je potrebna predvsem dobra volja, pripravljenost za delo in pa seveda množičnost. Od nekdaj je bilo tako, da uspeh ne pride čez dan. Začeti je potrebno, vsaj v naših razmerah, po stopiško. J. PEZELJ ^Sevnica: Zasavje 20:16, v polčasu 8:7). , , Osrednja prireditev je bila telovadna akademija na rokometnem igrišču pred domom v Sevnici minuli petek. Nastopilo je kar 72 telovadcev in telovadk, od najmlajših do pionirjev. Polne tribune gledalcev so lepo sprejele nastope domačinov, posebno pa gostov. Poudariti velja, da se orodni telovadbi v bodoče tudi v Posavju obetajo boljši časi, ker se telovadni učitelji dogovarjajo za sodelovanje. Odkar je namreč prof. Senica zapustil inšpektorske vrste, je namreč spet zatajil prvotni obetavni polet. Njegovo ponovno sodelovanje napoveduje spet vzpon telovadbe v tem koncu Slovenije. GUŠTIN DRUGI Kočevskega namiznoteniškega drugega selektivnega turnirja centralne regije za pionirje se jc udeležil tudi najboljši novomeški pionir Gregor Guštin. Novomeščan se je za turnir dobro pripravil in je izgubil samo erv dvoboj, in sicer proti zmagovalcu Grudnu z 2:1. SD TREBNJE IN GODNJAVEC V počastitev meseca mladosti in maršalovega rojstnega dne je OK ZSMS Trebnje v sodelovanju z občinsko strelsko zvezo pripravila tekmovanje z malokalibrsko puško. Nastopilo je 11 ekip s 33 tekmovalci. Zmagala jc SD Trebnje 1 (632), za njo pa sta se uvrstili druga in četrta trebanjska ekipa. Pri posameznikih je bil prvi Godnjavec (233 krogov od 300 možnih), drugi Cugelj (28), 3. Gracel (214). Pokal je podelila Marija Grden. Istega dne je LD Dobrnič pripravila tekmovanje z vojaško puško. Najboljši trije: Udovč, Kastelic in Korelc. J. PAVLIN ®&anke dosegle zmago tudi v zadnjem kolu — Čakajo jih priprave za nastope v ligi — Brežičanke s štirinajstimi točkami na osmem mestu Medte [ie *CU[gJu 1 la as^enem poč'tu ^e^eta v slovenski rokometni ligi že na ^ nekai bo s*ovenske ligaše in ekipe iz druge zvezne °u, drupo|;0„^ev, republiški ligi sta do konca prvenstva še dve m Pa b°do šli na igrišče še štirikrat. ŽUŽEMBERK - NOVOLES 60:98(31:46) Novomeščani so v gosteh ponovno dosegli lepo zmago in se na prvem mestu še bolj utrdili, saj imajo najboljšo razliko v koših. Pokazali so dokaj dobro igro, ki je temeljila na hitrih protinapadih. Tudi domači niso igrali slabo, vendar proti precej boljšim gostom niso mogli pokazati vsega, kar znajo. ČRNOMELJ-OBUTEV 57:93 (32:47) Tudi druga novomeška ekipa, ki igra v dolenjski košarkarski ligi, je v gosteh dosegla prepričljivo zmago. Novomeščani so v Črnomlju nastopili oslabljeni, saj so v njihovi ekipi manjkali štirje igralci: brata Munih in brata Sečnjak. Navzlic temu so brez težav zmagali, sodnik Tomašič pa je po tekmi zapisal v zapisnik, da je črnomaljska vrsta ena izmed najbolj nediscipliniranih in nešportnih. MIRNA-BETI 75:87 (27:43) Lepo število gledalcev se je zbralo okoli domačega košarkarskega igrišča, da bi s spodbujanjem pomagali svojim igralcem. Vendar so bili gostje premočan nasprotnik za sicer vse boljše mirenske igralce, ki so se v minuli tekmi razigrali šele v drugem polčasu. Metličani so z mirno igro zasluženo osvojili novi točki. 32. PRVENSTVO LJAO Letos bo od 1. do 5. junija v Postojni športno tekmovanje ljubljanskega armadnega območja, in sicer 32. po vrsti. Vojaki-športniki bodo lahko ponovno dokazali, kako so se pripravili za tekmovanje in tudi kakšna je njihova borbena pripravljenost Na minuli tiskovni konferenci je’ govoril tudi Jože Ožbolt, ki je med drugim dejal: „Športu posvečamo v JLA precej pozornosti. Rezultati na predtekmovanjih so iz leta v leto boljši. V Sloveniji skoraj ni vojašnice, kjer ne bi imeli športnih objektov. Pri gradnji športnega parka v Postojni so sodelovali skoraj vsi občani, največ pa mladinci." »KRKA 77" BO TRADICIONALNA Kajak-kanu klub Rašica je minuli ponedeljek pripravil v Novem mestu tiskovno konferenco, na kateri so člani kluba prisotne seznanili z vsemi podrobnostmi prvega turističnega kajak-kanu maratona, ki se bo začel 5. junija od Dvora pri Žužemberku do Otočca. Organizatorji (prireditev je omogočila novomeška tovarna zdravil Krka) bodo prireditev razdelili na dva dela. Razen turističnega bo še tekmovalni del, in sicer od Straže do Otočca. Več o maratonu bomo pisali v naslednji številki. KOMU BELOKRANJSKI DERBI? Bržkone bo najbolj zanimivo srečanje četrtega kola v dolenjski košarkarski ligi v Semiču. Pomerili se bosta najboljši belokranjski ekipi, več možnosti za zmago pa imajo bolj izkušeni Metličani. Zanje bo po prestani kazni zaigral Medek, z njim pa bo Beti dobila dobrega dirigenta. K novomeški Obutvi pride v soboto Mirna, Novoles bo osvojil nove točke v boju s Črnomaljci, Žužemberk pa se bo pomeril s Podbočjem. BREST - DOLENJSKA 38:54 (28:23) Mlada vrsta novomeških košarkaric je minulo soboto še enkrat poskrbela za presenečenje. V drugem kolu se je v Ljubljani pomerila z Brestovimi vrstnicami, in čeravno so Dolenjke igrale oslabljene, kar se je najbolj poznalo v prvem polčasu, so dosegle drugo zmago. Gostje so se izkazale s hitrimi protinapadi v drugem polčasu, in če bi izkoristile vse možnosti, bi bil lahko rezultat zanje še precej bolj ugoden. Dolenjska: Oberč 1, Žagar, Tomšič 9, Galič 20, Žnidaršič 13, Grivec 4, Senica 7. DOLENJSKE TOPLICE: 1. STRAŽA Domači košarkarji so krajevni praznik počastili s tradicionalnim košarkarskim turnirjem, na katerem sta nastooili članski in pionirski vrsti. Najprej so se domači pionirji pomerili z vrstniki iz Žužemberka in zmagali brez težav, v drugi tekmi pa so Stražani v tipično prvenstveni tekmi, ki jo je zmotila ploha, odpravili nerazpoložene domače igralce. Organizacija turnirja je bila dobra. PEŠ IZ NOVEGA MESTA V MARIBOR Nedvomno je Danilo Kovačič, dolgoletni telesnovzgojni delavec v Novem mestu, na edinstven način praznoval svojo dolgoletno delo v telesni kulturi. S športom se je prvič seznanil pred petdesetimi leti pri Sokolu v rojstnem Mariboru (Dolenjski list je o tem že pisal) in po 50 letih se je odločil, da ta jubilej počasti Z nahrbtnikom na ramenih je v treh dneh in pol (56-let star) prepešačil razdaljo med Novim mestom in Mariborom. Dejal je, da tudi zavoljo tega, da bi dal vzgled za rekreacijo. Danes namreč, po njegovem mnenju, o njej zelo veliko pišemo, premalo pa jo gojimo. V. > SD LABOD IN VESEL Minulo nedeljo je občinska strelska zveza Novo mesto pripravila občinsko tekmovanje v streljanju z malokalibrsko pušico. Z njim so Strelci počastili mesec mladosti, rojstni dan tovariša Ita in 40-letni-co KPJ. Pokal je osvojila vrsta SD Labod, najboljši posamezniki pa so bili Vesel (Labod), Bukovec (Novo-teks) in Rifelj (Labod). M. Z. USPEH NOVOMEŠKIH ATLETOV Na ekipnem atletskem državnem prvenstvu mladincev so obetavni Dolenjci osvojili četrto mesto Vestno in naporno delo mladih novomeških atletov, njihovih mentoijev ter trenerjev je po beograjskem ekipnem atletskem državnem prvenstvu za mladince najbrž vsaj deloma poplačano. Novomeščani so namreč v finalnem delu državnega prvenstva po dobrih nastopih osvojili odlično četrto mesto. Če bi imeli le malo več športne sreče, bi se lahko v Novo mesto vrnili še z boljšo bero tekmovalnih dosežkov in z bronastimi odličji za tretje mesto. Vrstni red: 1. Sarajevo 19.239, 2. Partizan 18.929, 3. Kladivar 18.039, 4. Novo mesto 17.922, 5. Dinamo 16.272, 6. Zenica 15.781. Rezultati - 100 m: 8. Stupar 11,7, 9. Kraševec 11,7; 400 m: 5. Stupar 52,1, 8. Kraševec 52,4; 1500 m: 2. Kapš 4:01,0, 12. Jure-kovič 4:30,46; 3000 m: 9. Košmrlj 9:43,2, 10. Bajt 9:50,2; 4 x 100 m: 3. Novo mesto 45,4; 110 m ovire: 7. Rangus 17,0, 8. Lapajne 17,6; 200 m ovire: 5. Stepan 6:17,8; daljava: 6. Kranjčič 653, 9. Šuštar 614; višina: 1. Šuštar 192,4. Bartol 189; palica 11. Lapajne 2,60, 21. Bartol 2,60; kopje: 1. Cujnik 61,28, 4. Može 54,16; krogla: 3. Cujnik 12,16, 9. Može 11,26; kladivo: 1. Rifelj 40,72, 10. Malnar 32,44; disk: 7. Cujnik 35,66, 10. Lapajne 30,68. Dodati moramo, da je nekaj novomeških atletov nastopilo poškodovanih, tako da je uspeh mlade in obetavne novomeške vrste toliko večji. 1. NK PARTIZAN V mesecu mladosti so Straški nogometaš v okviru Titovih jubilejev pripravili turnir, na katerem je nastopUo šest ekip. „To je že drugi turnir, upamo pa, da bo postal poslej tradicionalen," je pred pričetkom uspele športne prireditve mlade nagovoril predsednik Partizana Stane Tavčar. Prvo mesto in prehodni pokal je osvojila ekipa NK Partizana. BRESTANICA: DOBRE SAHISTKE Pred kratkim je bilo na Vrhniki ekipno republiško šahovsko prvenstvo za mlajše pionirke, na katerem so nastopile tudi igralke iz Brestanice. Dosegle so zelo lep uspeh, saj so osvojile drugo mesto, z malo več sreče pa bi lahko bile tudi prve. B. D. Speedwayski ples nared Krško, pravzaprav njegovo Avto-moto društvo, se že lep čas pripravlja na največje speedway-sko tekmovanje v Jugoslaviji, na evropski polfinale za dirkače do 21. leta. Delo pripravljalnega odbora in številnih komisij je za Dolenjski list predstavil tajnik društva Vladimir Žagar, za katerega pravijo, da je v velikem organizacijskem stroju ta čas nenadomestljiv člen. „V priprave izredno zahtevne prireditve seje pomalem vključil domala prav vsak član naše organizacije," je začel Žagar, „in vsi smo veseli, ker bomo z zelo kakovostno prireditvijo počastili petstoletnico mesta Krško; tridesetletnico AMD in dvajsetletnico tega atraktivnega športa v Krškem. Prav v času teh jubilejev je društvo obogatelo za štirinajst novih športnih funkcionarjev, kar štirje med njimi pa so dosegli republiški rang. Predstavniki osmih komisij, v katerih dela okoli sto ljudi, so se svojih nalog lotili izredno vestno in prepričan sem, da.se bo Krško še enkrat predstavilo kot odličen oiganizator. Ker pričakujemo veliko obiskovalcev, bo letos stadion zanje „urejen“ povsem drugače. Veliko več bo blagajn, izhodov, vhodov in parkirnih prostorov. Številne bodo redarske službe, okrepljene gostinske točke bodo poskrbele za dobro počutje gostov, ki so tudi sicer iz našega mesta odhajali zadovoljni Upamo, da bomo z organizacijo zadovoljili tudi tekmovalce, zakaj vsi želimo, da bi bil nedeljski polfinale za nas odskočna deska za prireditev na višji ravni. Prepričani smo namreč, da je nasa AMD že toliko izkušena, da bi pripravila na Stadionu Matije Gubca tudi zahtevnejše dirke." Krške jubileje bodo oiganiza-torj i kakovostne tekme počastili s polurnim ceremonialom. Začel se bo ob 15. uri, poskrbel pa naj bi za čim boljše vzdušje pred tekmami. Preden bodo nekaj tisočglavo množico kratkočasili drzni vozniki, se bodo v ceremonialu predstavili mladinci, novi športni funkcionarji, dirke pa naj bi se začele takoj za tem, ko bosta dva padalca na staidon izpod neba prinesla štartno zastavo. Takrat bodo zahrumeli stroji šestnajstih najbolj obetavnih voznikov speedwaya, ob 15. uri pa bo start prve dirke. „Upamo, da na 48. speed-wayski prireditvi," je nadaljeval Žagar, „ne bo padcev in da se bo speedwayska predstava zaključila v devetdesetih minutah. Prepričan sem, da za gledalce ne bo niti minuto oddiha. Zbiralci značk bodo bržkone želeli izpopolniti svoje zbirke. Zanje smo izdali tri lepe značke s katerimi smo počastili jubileje in dirke. Na voljo bodo tudi nalepke in brošure itd." Nato je prizadeven organizator, ki dela pri AMD 25, pri speedweyu pa nepretrgano 20 let, povedal, da pričakujejo goste iz pobratenega italijanske^ fi društva Lonigo, iz nemškega ockinga, od koder je tudi glavni sodnik dirke, delegacije vseh jugoslovanskih društev, kjer gojijo speedway, in seveda 28 predstavnikov podjetij, ki so sprejela kolektivno pokroviteljstvo nad dirko. J. PEZELJ V LINIJE - Rovan Goran iz Krškega je s fotografijami, ki jih je poslal za našo rubriko, pokazal, da ima občutek za detajle, za razdvojitev predmetov od njihove okolice, kar fotografiranemu objektu daje samostojnost, samosvojost. Ko tako fotografijo gledamo, je, kakor da šele sedaj vidimo prej neznane podrobnosti. Fotografija, ki jo objavljamo, nam razkriva strogi svet linij, ki je zaradi diagonalnih senčnih ploskev prav plastičen. Hkrati pa nas oko kamere vara, saj si ne moremo zamisliti, kakšne velikosti j e ta nenavadni svet, ker nastopa sam zase. S tem se sprostijo krila domišljije, da splete takšno ali drugačno razlago. DOLENJSKI LIST pred 20 leti • Podražitev, a cene stabilne • ZARADI POVIŠANJA cen mesa so potrošniki negotovi in se # sprašujejo, ali ne bodo temu povišanju sledile tudi cene za drugo £ blago. V prvih mesecih so se cene dvignile v povprečju za okoli 2 %. S tem pa še ni rečeno, da se je poslabšal standard. Prej bi trdili, da smo dosegli v prvih mesecih določen uspeh in da so cene na trgu bolj stabilne kot kdajkoli poprej. Upoštevati moramo - to kaj radi pozabimo, kadar govorimo o življenjski ravni — da so se plače že v prvih treh mesecih povečale za 8 %, mimo tega pa so prebivalci v mestih nakupili precej industrijskega blaga in prehrambenih artiklov z denarjem, ki so ga dobili za premije in nagrade ob novem letu. LITERARNA DEJAVNOST med dolensko srednješolsko mladino je kar živahna. Najmlajši rod, ki se udejstvuje v prozi in poeziji, ima na šolah svoje literarne krožke, pa tudi glasila, čeprav skromna po obliki in tiskana le v majhnem številu. ČLANI LOVSKE družine Novo mesto večkrat naletijo na sledove mrharskih zankaijev, ki na ta način love divjad. Več ljubiteljev tega grdega lova so tudi že odkrili. Tem se je sedaj pridružil še posestnik F. P. iz Dol. Straže. IGRIŠČA NA LOKI so nekatere dni prazna. Marsikdo, ki gre mimo, se presenečen vpraša, zakaj so potem vse to gradili. Odgovor je enostaven: ne pustijo trenirati! Šport zahteva vsakodnevni trening, toda v Novem mestu se najdejo ljudje, ki zavirajo posamezne panoge športa, da bi se druge dvignile. Poglejmo novomeške košarkarje! Fantje imajo veselje do košarke, čeprav niso še dosegli pomembnejših uspehov. Ljudje pa, ki so odgovorni za to panogo športa, prepovejo oskrbniku igrišč, da bi dal žogo in odprl igrišče. Ali se kaj takega še kje drugje zgodi? To je možno le v Novem mestu! (Iz DOLENJSKEGA LISTA 22. maja 1957) SVETU OKOLI STROKOVNOST - Klienti neke kalifornijske svetovalne klinike nikakor niso bili zadovoljni z delom osebja. Policija je sklenila stvar raziskati. V kliniko so poslali štiri detektivke, da bi jih tamkajšnji strokovnjaki pregledali in ugotovili nosečnost. Izbrali so ženski brez maternice, dve pa sta imeli skrit moški urin, katerega so dale v preiskavo namesto svojega. Izid laboratorijskih preiskav je bil tak: vse štiri noseče, dve od njih v zadnjih mesecih. S KLINOM KLIN - V malezjskem mestu Tapah je šolarje nove šole zagrabil hud demon; obsedeni učenci so vreščali, padali v nezavest ipd. Ker meščani niso vedeli, kaj naj store, so poiskali pomoč okoliških vračev; ti so odgnali hudega demona. Podobni „de-moni“ prav radi napadajo vse tiste, ki raje letajo zunaj kot sede v učilnici... ROPARSKA POSLASTICA — Nekega trgovca v Johannesburgu je na smrt preplašil ropar, kije vzel nekakšno reč v roke in jo ovil trgovcu okoli vratu, grozeč, da bo to čudno eksplozivno snov od daleč sprožil nj egov pomočnik, če takoj ne plača pol milijona dinarjev. Trgovec je seveda zahtevani denar hitro priskrbel. Policija pa je ugotovila, daje bil nevarni eksploziv navadna klobasa. Pa naj še kdo reče, da meso ni od hudiča drago! ZELENJAVNI NEBOTIČNIK — Nova 26-nadstropna poslovna stavba v Chicagu je nenavadna zaradi obilice zelenja, ki ga premore. Vrtnarji so posadili in prinesli v stavbo več kot 1600 rastlin. Nekateri oddelki imajo namesto sten med posameznimi prostori kar steno iz rastlin. VZAJEMNOST - Najslo-vitejši »hotel44 za kriminalce vseh vrst, jetnišnica San Quen-tin v Kaliforniji, začasno ne sprejema novih „gostov“. Zaradi suše pesti upravo težava z vodo. Sedanji »gostje44 se trudijo, da bi to težavo odpravili. Sredi dvorišča kopljejo globok vodnjak. Uprava se ne boji, da bodo vrli graditelji smer vodnjaka preokrenili pod zidove in v zlato svobodo. Menijo, da zapornike navdaja čut vzajemnosti z ljublj enimi pazniki. Kaj so pred 80 leti pis Dolenjske Ilovice. Kričanje in razgrajanje ter skoraj pretep (Nemški) nacijonalisti so predlagali, da se Badeni in štirje ministri posade na zatožno klop, ker so izdali jezikovno naredbo, po kateri se morajo na Češkem in Moravskem nemški uradniki učiti tudi češkega. Poslanec Wolf je na nezaslišan način žalil slovanske narode. Rekel je, da so Čehi in Slovenci menjvreden narod. Kričal je in kričati so mu pomagali njegovi somišljeniki na vse grlo, kako se zatira nemštvo v Avstriji, a Slovanom se dobro godi, ko je ravno narobe res. Seveda mu Slovani, zlasti Mladočehi, niso ostali dolžni odgovora. To je bilo kričanja in razgrajanja v zbornici, da vsi pravijo: „Kaj tacega pa še ne!“ Kmalu bi bilo prišlo do pretepa. (Grozna nesreča.) VsejybiloŽidane volje; kupovali so, smejali se ter šalili — kar se zasliši glas: gori! Vse je hitelo venkaj, ali to ni bilo lahko mogoče. Nastala je nepopisna gnječa, lqer se je veliko ljudi poteptalo. Ker ni bilo Sončni rudnik Atomskih elektrarn se ljudje bojijo, nafta je draga, nZemljo pa pride le desetina milijardinke energije, ki jo oddaja Sonce. To je na leto desetkrat več energije, kot je lahko da celotna zaloga klasičnega goriva (premog, nafta, lignit, uran). Sončna energija je sicer zastonj, zato pa je prestrezale teh 180 milijonov megavatov drago. Francija je začela vneto raziskovati to povsem novo področje. S sončno energijo ogrevajo bazene, šole, kino dvorane in rastlinjake. Vendar le nekaj sto individualnih hiš ogrevajo s sončno energijo, čeprav je „pade“ v Franciji tisočkrat več, kot znaša predvidena poraba električne energije za leto 2000. Združenje Cethel je omogočilo projekt Them, sončno elektrarno s kapaciteto treh megavatov, ki jo bodo nato povečalrna deset megavatov. Princip delovanja sončne elektrarne je enostaven: toplota, kijo lovijo paraboli-čno razvrščena zbiralna zrcala (insolatorji ali heliostati), segreva vodo; ta izpareva, para pa poganja turbine. Turbina poganja altema-tor, ki proizvaja izmenični tok, tega pa po daljnovodih dovajajo v mesto. Prednosti sončnih elektrarn so očitne: ne onesnažujejo okolja, omogočajo varčevanje z devizami in nedovisnost od tujine. »Toplotno ravnovesje44 v naravi se ne poruši, medtem ko klasične centrale izpuhtevajo pline, ki ogrevajo atmosfero (atomske centrale pa reke) in spreminjajo podnebje. Kljub majhni moči pokriva centrala Them površino 8 hektarov. Centrala, ki bi dajala tisoč megavatov (kot atomska), pa bi zavzemala 6000 hektarov. Zato jih bo treba graditi v sončnih predelih, ki so redko neseljeni in kjer je kvadratni meter tal poceni. Jug bo torej francoski sončni rudnik. Mrtvi molzejo žive Milijarde za pogrebe Američani porabijo za pogrebe štiri milijarde dolarjev na leto, kar je precej več, kot porabi za topove, tanke in letala dokaj dobro oborožena država. Prizor iz kavbojskih filmov, ko so Američane pokopavali v prerijo — krsta je bila zbita iz na roko obtesanih desk — je dandanes samo še posladkana zgodovina. Današnji Američan se da pokopati z velikim rompom in pompom, namesto gomile s križem si veli naročiti razkošen nagrobnik, skorajda spomenik. Zakaj toliko razkošj a za peščico kosti, duša gre bojda tako ali tako v raj? Odgovor je preprost in potemtakem ameriški. Reprezentančnost zadnjega bivališča je merilo družbenega položaja in ugleda pokojnikovih sorodnikov. Lahko rečemo, da mrtvi molzejo žive. Posel pogrebnikov — menda so še vedno taki, kot smo jih videli v filmu „Boter“ - gre v klasje. S pogrebi se v ZDA ukvarja kar 4000 podjetij. Stroški povprečnega pogreba presegajo možnosti povprečnega Američana, pa naj še tako varčuje za svojo poslednjo pot. Smrt v družini temelj ito zmeša proračun, vendar se Američani še naprej odločajo za drage pogrebe. Malo iz spoštovanja do sorodnika, predvsem pa iz strahu, „kaj bodo rekli sosedje14. Samo grob stane nekaj sto do nekaj tisoč, dolarjev. Čeprav so ZDA tudi dežela krematorijev, pa je za upepeljevanje bolj malo zanimanja. Upepelitev je namreč preveč »poceni44, stane le okoli 100 dolarjev. Zato je večina Američanov še vedno za klasične pogrebe. Prostorčka za večni počitek pa ni tako lahko dobiti. Več sto nacionalnih pokopališč v ZDA je rezerviranih pretežno za vojne veterane, je pa še okoli 9OO0 drugih pokopališč, ki so v pristojnosti občinskih oblasti ali trgovskih organizacij. Še sreča, je rekel neki ljubitelj črnega humorja, daje skrb za zadrgo pot prihranjena vsaj pokojniku. Delo in prazniki mogoče skozi vrata, so poskušali mnogi pri oknih, ali hitri plamen jih je dosegel, vnela seje obleka, in nesrečneži se niso mogli rešiti. Upili, kričali ter prosili so pomoči, ali ta ni bila mogoča, v kratkem je potihnilo vpitje, kjer je bilo malo prej bogastvo nakupičeno in se kazalo najbolj veselo življenje, je zakril kup pepela ožgane kosti ponesrečenih Parižanov. (Hrvaška meja) je za govejo živino zaprta, ker razsajajo tam različne kužne bolezni, ktere bi, pri odprti meji k nam zanešene, lahko vso našo živinorejo ugonobile. (Ogla s.) Dne 28. aprila t. 1. pogorelo je Janez Gregoriču na Drami, občina Št. Jernej vse imetje, razun tega tudi ena krava in štiri svinje, tako da mu ni ostalo druzega kot pet nepreskrbljenih otrok. Prosi torej milodarov priporočevaje se posebno častiti duhovščini. (Iz DOLENJSKIH NOVIC 15. maja 1897) V petek in svetek se najde gruča mož in fantov v krčmi ,,Pri bokalu" in se ob pijači meni o tem in oneni. Največkrat teče beseda, ako govorijo še trezna usta, o novcih pa o letini, vremenu in ne nazadnje še o delu. ,.Letošnji prazniki bodo kar prav prišli, “ je pripomnil eden od njih, ko je odložil čašo. ..Seveda, bomo vsaj doma kaj postorili. Ako ima človek poleg službe še nekaj krp zemlje, da mu ni treba kupovati vse hrane, ima zdaj obilo dela. Če nima svoje živine, še oratarja težko dobi in mora čakati do zadnjega.“ „Ob letošnji pozebi bo vse prav prišlo. Le s semenom bo težko, ki ga je že zdaj težko dobiti. Dobro seme za stročji fižol že lep čas iščem, pa ga nihče nima naprodaj. “ „Kaj bi se menili zgolj o delu? Raje praznujmo," je predlagal mladenič. „Ti že, ki imaš dobro službo in si brez družine, da lahko živiš iz rok v usta. Nam pa ni vseeno, kaj bo z nami na stara leta in kako bomo otroke spravili h kru-, hu!" „Clovek se mora spočiti in razveseliti, ne pa, da še za praznike tišči, v delo otopel, kot tovorna živina. Saj tak ne more vedeti, čemu dela, in ne zna prav užiti sadov svojega dela. “ „Tako je," je soglašal sosed, „ravno zato imamo nedelje in praznike. Kar spomnite se naših prednikov! Celo leto so garali kot črna živina, o pustu, žegnanju in celo veselici in ohceti so se pa znali poveseliti po nekaj dni skupaj. Kadar pravi Dolenjec praznuje, takrat teče od mize, ki se šibi od dobrot, akoravno bo potlej celo leto ob vodi žulil suh kruh." „Tega pa danes ne delamo, "je pripomnil fant. „Seveda ne, zato pa tembolj čemerno godrnjamo nad delom, vremenom in prazniki. Že stari ljudje so rekli: Tisti človek, ki se rad razveseli in zapoje, ni slab v srcu. Pa razmislite o tem." MARTIN KRPAN \ Rešitev prejšnje križanke Avtomobili, ljudje Zgovorne ba!*1 avtomobilov 1 ,l as —u t bs. m jjjj *r‘x .IMU sa & 1. T 3 e KU M fr T i: L t A r 3L O R O K 1 » i G K- R. A W A A r l M L A T A U C 0 L F O V O A D A 1 R K A uu, t K A ŠP A R. G A Eair O R L t G« k 6 2. M I c A T __ R. A C A : R G K r A A n A 0 S R A •i R. r i 1 s N A A K vse pove barva -■ rila o njegovem^ Barva ploccvine g h udobno tapeciran mnih zapravljivci čjo vlogo. J J Dolgo ifa so nerge, da so iceče barve na ranstvu m v » vai razne in zato ^ rokovnjaki, w isene, pa so drug a, a. Testiranja so bela barva idealna, ,, irnost, vendar iR o u? DSt pri kupcdi "1 l9r edtemkojebillett j etji avtomobil bel, J ^ Dbarvan leta 1 inajsti. Barva, ki J 0(; odi, je največkrat imost. Velja Pa W V iznik s tako # irvo avtomobila 'L i jvinasti masi pO^1 idividualnost. ra Heinrich Frielingj. -ita za psih°l°gJ’j menja, da naI7\ -uvoi roraj vse o karakt j isti, ki vozgo rdec tavamo*™0 ker 56 preveč H. MARET jemati dobro majhnih obrokih. H. BALZAC hnSye velik sveženJ maj- O. W. HOLMES / ----------- ni ABELOV BRAT ST. GR. PESNIK Z.IME PRIKRI- TOST AMINO- KISLINA KERAMIČNI PLOSCICA POVRŠINA MIL DROBIŽ DL m. DRAHME IT. LUKA HOMERSKI JUNAK RPEVKA ZUMI1ELJ RfNTRFNA AFR. PTIC LANTAN LOVAN K MALEN KOST irair ilRELJA sr PLUG mm. PISATELJ IT.TISK."" m DL MAT. MEJNA VREDNOSl KIIIG COLE JOMAZ GORA V ČRNI GORI CHRISTIE DL TRDA KOVINA VRSTE PEVEC ra. KUB. POLITIK ZENSKA. KI RAVNA SKRMIlfllJ ROD ME- u ESTONEC FILIPA EVR. VELETOK LITIJ ZABIČA AVTOR MIKLOVE ZALE ZVEZ.SEKR ZAZUN. ZADEVE OL ETIOP. JEZERO slenih Lili) 1 .4 občutkom* ™ 3 avanturah j j iciranju, or / pa kažejo JJ ,st in željo p 10 4 avnosti je / i, da odločaj ^ i nove8Licniliv| >amo o tebn. ^caf ena ali PrlJa JLj besedo p« pj ina paleta bar j =. pa <“<“ fSj 'aolo Nestler, P . turo - l barvah ™ Ppsebno k** J barve, ki P® P. i anje in pov®#8 ikalno stahščcPjj ja pa veijet ^ iga vPllVaJW^ v, ki napovej, nje elegantne ^ , pozabo svetli , Miki Muster Janez Trno^ poraba iveštvo postaja vse bolj »žejno'1 3 p^no vode je vse večja, zaloge pa so enake, le da si jih sami sproti mcujemo — Pitna voda v steklenicah — Obilje rodi razsipnost plja dan> ko bo kaplja pitne vode dragocenejša kot konferenca k J*red časom opozoril neki delegat udeležence h*3!0, žal ° V k- ^atero Je sklicala OZN. Te mračne besede katastrofah V •- Z5n.° resn*ce- Človeštvu ob vseh ostalih Planetu n^f-1 * ž^ia’ aj ogromne zaloge vode na našem Potreba n0 VSe. bo'j neuporabne, medtem ko žeja in modrost tist 1 V°d* raste- Šele današnji čas je razkril vso stranišča n, misleca, ki je dejal, da bi morali izumitelja «3 izplak obesiti kot hudega zločinca. *5ShPvS? uc.mlle> ki nas čudoviti Jj’ kažejo, da ima v°de v obilju; vi Z,?len! P^net namakanja še večja, saj so izračunali, da je že skoraj 40 odstotkov svetovne proizvodnje hrane odvisnih od umetnega namakanja. Ker mnoge dežele nameravajo povečati proizvodnjo hrane, pri čemer računajo na do sedaj neplodne predele, je jasno, da bo povečanje možno le z umetnim namakanjem ter z večjo porabo sladke vode. k°tistno izkorišn ?1 ovek lahko vodnega bogastva levneznaten del fotka od U ^ 97>3 od-l^metrov weto^d?..kub«nih Pled«avl,ai0SVet°Vnih zal°g vode ogromni de? ni am- Ves ta ali PoljedeiL Pmaben za pitje Vse8a 2 7doto°V ladke vode ? voč kot Ui 2*8. a »odteguje ognjene v i j bl'e stalno za-nem ledu (/f kih in v polar-ostane, je‘ie T uP°rabne vode še zemljo, neredi61 Veliko skrite pod hetrov 8lobokomTutUdi P° 1000 bornih o Td j Tako ostane le še fal°g sladke v?Hpt0tka, ^etovnih ?m°čviriih Td v rokah, jezerih wi?6k’ če ga primeS- mali li °vriiini vonjamo z vsemi oloveku. V0dami> je na voljo um^nljivaUCzatolV8,lavnem nespre-^arfajo s tim ‘n .°Vnjake’ ki se en° skrbi '»-anjem, uprv,-’ kaksno Prihodnost si človeštvo kuje s sedanjim početjem. Število svetovnega prebivalstva raste, potrebe po čisti sladki vodi prav tako. Vendar rast prebivalstva in potrošnja sladke vode ne gresta v korak, slednja je nekajkrat večja, saj ljucge pitne vode ne uporabljajo le za pitje, pranje, umivanje, zalivanje vrtov in čiščenje avtomobilov. Osebna poraba pitne vode se veča s splošno blaginjo in razvitostjo. Podatki, ki so jih navedli na konferenci o vodi, so prav zgovorni. Medtem ko porabi prebivalec v Afriki le do 3 litre vode na dan, je porabi prebivalec Londona že 263 litrov, Parižan 500 litrov, Moskovčan 600 litrov, Newyor-čan pa kar 1045 litrov. Koliko pitne vode bo dobesedno vrženo stran čez nekaj desetletij, ko bo stopica razvitosti višja, hkrati pa bo število svetovnega prebivalstva doseglo okroglih 7 milijard, si lahko le približno predstavljamo. Kljub tej razsipnosti pa osebna poraba pitne vode še zdaleč ne dosega porabe vode za poljedelstvo, za katero človeštvo porabi okoli 80 odstotkov vse uporabne sladke vode. Zaradi razvoja poljedelstva je odvisnost od umetnega MRTVE REKE -SMRDEČI POGREBCI Nasledrgi veliki porabnik sladke vode je industrija. Vse večje količine vode so potrebne za hlajenje atomskih elektrarn, pri proizvodnji kemikalij in kovin. Posledica tega je, da je vse več jezer in vodnih tokov onesnaženih ter vse_ manj uporabnih. Postopki za očiščenje že onesnaženih sladkih voda so zelo dragi, dostikrat pa premalo uspešni Svetovna zdravstvena organizacija je v svojem poročilu navedla, da kar 80 odstotkov epidemij korenini v, onesnaženi pitni vodi Svari pa že zdaj pred morebitnimi novimi epidemijami. Tako postajajo mrtve reke, zasvinjani potoki in vodni izviri pogrebci na lastnem pogrebu in na pogrebu človeštva. PITNA VODA SAMO V STEKLENICAH Primer ameriškega mesta Bloomfleld v Koloradu je zgovo- ZA OČETOM mm ) ples« s^li^fCiiknoirSki še :hanskc Šele pozno ponoči se je gostija nehala. Utihnilo je bobnanje, piskanje in prepevanje. Tudi ognji so počasi dogoreli. Poglavar je dečkoma še odkazal prazno kečo, v kateri sta prenočila, in se tudi odpravil k počitku. Nastala je popolna tišina, katero so kdaj pa kdaj motili samo glasovi divjih zveri in bivali iz vročega pragozda, ki se je širil okoli in okoli selišča. Zjutraj sta se Bojan in Zoran poslovila od poglavarja, ki ju je oskrbel z živili Za popotovanje, in od ostalih prebivalcev samotnega selišča. Lepo sta se zahvalila za gostoljubnost in obljubila, da se bosta spet oglasila, če ju bo pot nazaj iz pragozdov vodila po isti reki. Težje je bilo slovo Kuniju, zakaj med indijanskimi otroki si je bil pridobil nešteto dobrih prijateljev. ren. Atomska elektrarna v bližini mesta je odpadne snovi malomarno odlagala, tako daje plutonij prišel v veliki mestni rezervoar pitne vode. Mesto bo moralo zgraditi nov rezervoar in vse vodovodno omrežje, kar bo stalo 30 milijonov dolarjev; to je mnogo več, kot bi stalo pravilno skladi-" ščenje odpadnih radioaktivnih snovi. Zaenkrat prebivalcem tega mesta ne preostane nič drugega, kakor da kupujejo pitno vodo ustekleničeno. BOJ ZA PITNO VODO Vse več je dežel, ki se problema čiste sladke vode zavedajo. Prednjačijo seveda tiste, katere je poihanjkanje pitne vode pestilo že prej. Dežele Bližnjega Vzhoda vsako leto izdajo veliko denarja za pridobivanje pitne vode iz morja z desalinacijo. V Izraelu desalinacij-ske naprave proizvedejo vsako leto 3 milijone kubičnih metrov pitne vode iz morske, pri čemer jih vsak kubični meter stane 1 dolar. Saudska Arabija ima v načrtu proizvodnjo 2,3 milijarde litrov pitne vode na dan do leta 1980, Kuwait dobi vso pitno vodo z desalinacijo. Drugače je v deželah, Iger v državne blagajne ne priteka toliko denarja. Tu poskušajo ohraniti ali obnoviti zaloge pitne vode predvsem s čiščenjem, zaščito ali krožnim uporabljanjem, ki ga preizkušajo na Japonskem. Po njihovem sistemu naj bi vodo najprej uporabili ljudje za osebne potrebe, šele potem bi to, že enkrat uporabljeno vodo dobila industrija. V borbo za čisto in zdravo vodo je posegla tudi moderna tehnologija, ki poskuša onesnaže-valne tehnološke postopke izboljšati in jih narediti bolj čiste ter manj »požrešne44 po vodi. Y1 ■ VAŠA ZGODBA DVE POTI Avgust je bil še vroč, le jutra so zgubila svojo poletnost: bila so hladnejša in nemalokrat vetrovna. Poletje seje pač iztekalo. In zdelo se je, da odhaja na dva popolnoma različna načina, toda posameznik je lahko zaznal le enega od obeh: - Po jeseni diši, se je utrgalo iz očeta Martina, ko je stopil iz hiše. Svojo misel je izgovoril polglasno in skoraj jecljaje. Pri tem so se mu vidno napele žile na vratu, slabo obrita brada je zadrhtela in glava mu je počasi spolzela med ramena - dohitela gaje starost. - Kako lepo jutro, je istočasno pritajeno vzkliknil sin Pavel in stopil k polodprtemu oknu; v spalnico je valovila jutranja svežina in Pavlu seje zdela čisto pomladanska. Začutil je, kako burno mu je zaplala kri po žilah, in bilo mu je, da bi se od samega ugodja izkričal kot norec. Poln je bil energije, ki ga je razganjala, vendar je ukrotil razburjenost. Naslonil se je na poličko z lončnicami, si z dlanmi podprl brado in kot v svetem pričakovanju zatisnil oči: iz teme so se jele luščiti posamezne oblike, najprej’ znani obrazi, potem prostrana pokrajina, ki seje širila v nedogled, lepa kot mladost. , Dopoldanske ure so bežale tem hitreje, čim bližeje bil čas kosila. Pavel jyopazil, da je oče postal redkobeseden in da še tisto malo, kar pove, komaj iztisne iz sebe. V vsaki njegovi besedi je bilo čutiti napor, vsaka kretnja je bila daljša kot običajno in je razodevala starčevsko negotovost. Zaradi mene je takšen, je pomislil Pavel. Dobro je poznal očeta. Zavedal se je, da se boji rgegovega odhoda bolj kot lastne smrti In vendar, kaj lahko stori on, Pavel, njegov sin? Samo dve poti obstajata. Ena vodi v zatajevanje samega sebe in pomeni očetu rešilno bilko, druga, lepša, čeprav nič lažja, vodi k ciljem, ki jih hoče doseči za vsako ceno. - Za vsako ceno, si je rekel in ob tem gaje spreletel srh: to ceno bo namreč moral plačati oče. Nelge v globini je zaznal potlačeno nujo, da bi svoje občutke komu povedal. Toda nikogar ni imel, ki bi vsaj delno ustrezal njegovi potrebi Pa četudi bi imel komu, saj vendar ni mogel ničesar povedati, za svojo razdvojenost bi potreboval novih, svežih, še nikoli izgovorjenih besed, kij ih je sicer medlo slišal v sveji notranjosti, a jih ni mogel izgovoriti. V trenutku nemoči seje vrnilo vanj otroštvo in z otroštvom srečna naivnost, v kateri človek verjame, da mu bodo vv težavah priskočile na pomoč dobre vile. In’ obrnil se je, da bi začel z očetom dolg pogovor, pa je v kuhinji lahko opazil samo visoko postavo tete Zofke, ki se je sklaigala nad štedilnik; oče j e medtem odšel na vrt. - Iluzije, je siknil in poparjeno stopil proti vratom. - Kaj praviš, daje? je zaslišal za sabo tetino vprašanje. - Ah, nič. Pravim, da sonce sije. In res je bil zunaj čudovit sončen dan, ves miren in skoraj pretih za to uro. Ali pa je bil to le Pavlov občutek, kajti njegov sluh se je obrnil navznoter, da bi slišal besede, skrivnostne in odrešilne besede srca. Toda nič. Tudi v njem samem je vse utihnilo. In samo sonce je neusmiljeno pripekalo. Zdaj je, kar je, se je opogumil ter se odpravil na vrt, da bi z očetom spregovorila kaj vsakdanjega. - Posekati jo bo treba, je rekel oče, ko je videl prihajati sina, in pokazal na debelo stoletno hruško. Pavel je bil v srcu hvaležen očetu za preproste besede, predvsem pa je bil zadovoljen, ker se bo zdaj vsaj za kratek čas rešil svojih dvomov in morečih misli. - Kaj ne rodi več? - Ne prida. Pa tudi les bo zanič, če bomo čakali še kakšno leto. To, da je oče rekel »bomo čakali", gaje presenetilo. Saj vendar dobro ve, da bo že jutri sam s svojo neporočeno sestro Zofko. Se mu je zareklo ali je morda namerno uporabil množino, kot da bi s tem hotel odložiti sinov odhod? Pavlu j^prišlo kar prav, daje teta Zofka zmotila njun pogovor. - Kosilo je na mizi, je zaklicala skozi odprto kuhinj sko okno. Stopila sta proti hiši. Teta ju je opazovala tako pozorno, kot da sta tujca, ki sta se pojavila tukaj z bogve kakšnimi nameni. Zlasti je od nog do glave premerila Pavla, in ko sta se skrila za vogal, je nezupljivo skimala z glavo. Čeprav je bil torek, je teta pripravila nedeljsko kosilo. Posedli so za mizo, kot so to delali vsak dan, toda danes je sleherna stvar dobila pečat poslednj osti, zatorej so tudi k mizi sedli z zavestjo, daje to zadnjič. Nihče ni spregovoril o tem niti besede. Jedli so molče. Vsakdo si je pač mislil svoje, pa vendar so se misli vseh treh končno srečale v skupni točki: Pavel odhaja v tujino. - Imaš vse pripravljeno? je vprašal oče z navidezno mirnostjo, ko so odložili žlice. - Vse, je kratko odgovoril Pavel. - Potem ga pa lahko v miru popijemo liter. Oče je stopil v klet in prinesel vino. Nazdravili so. - Koderkoli boš že hodil, naj te spremlja sreča, je počasi izgovarjal oče. Vsaki besedi je želel dati posebno težo, zato je sleherno izrekel zase, kot samostojen stavek. Rad bi se razgovoril na dolgo in široko, rad bi posredoval sinu vse sveje izkušnje, rad bi ga posvaril pred mnogimi nevarnostmi, ki jih v svoji mladostni zagnanosti mogoče ne vidi; naposled bi mu rad na primeren način razložil svojo očetovsko zaskrbljenost ali mu celo potožil, da'se boji ostati sam. Potem so do treh prijetno kramljali o preteklosti in s tem zastrli žgoči problem, ki je visel nad rgimi. Menda se jim je zdelo potrebno, da se spomnijo let, ki sojih preživeli skupaj kot srečna družina. Zlasti sladak, čeprav ne^ brez grenkega priokusa žalosti je bil spomin na mamo, kije nesrečno končala pod snežnim plazom. - Škoda, da te ne more videti, je med solzami izdavila teta Zofka. Ponosna bi bila nate. Toda čas je brzel kot še nikoli. Ura je udarila tri. Odločilna ura slovesa, ki seje kot mgnik zasadila v Pavlovo življenje. Na postajo, ki je bila dobrih sto metrov od hiše, je pripeljal avtobus. - Bodite zdravi, je zaželel Pavel, obema stisnil roko in vzel kovčka ter šel. - Ne pozabi, da si se rodil v tej hiši, je še rekel oče, medtem ko je teta Zofka vse povedala s solzami. Dve ostareli roki sta žalostno mahali v slovo tudi še potem, ko je avtobus že izginil za ovinkom. Ko se je Pavel, zdaj že odrasel človek, vračal v rojstno vas, je bil spet torek. Vendar ni zavil domov, temveč na bližnje pokopališče. ; Ustavil se je ob grobu s svežimi venci in zahlipal. Dolgo je nepremi- ■ čno stal v mrazu, ne da bi ga zeblo, in mislil na dogodke tistega ! davnega, usodnega torka, ki ga je spomin komaj še dosegel. Šele zdaj ! je povsem jaso zaslišal vse tiste besede, ki jih oče, dokler je živel, ni ; zmogel nikoli izgovoriti. Vsak njegov stavek, ki se je vračal iz megle < preteklosti, mu je padal v srce kot raztaljen svinec. Čutil se je krivega, < ne da bi vedel, kaj je pravzaprav zakrivil. Vest mu je očitala zločin, ki ! ga ni zagrešil, a ga bo vendar nelge na dnu duše vedno skelela nedou- * mljiva bolečina. Pred njim se širi življenje, ki ne bo niti srečno niti < nesrečno, marveč - težko. J Grobove je zapuščal ves potrt, zavedajoč se, da je ostal brezdo- < mec. Iz pni se mu je nehote iztrgal globok vzdih. Nenadoma se je J docela jasno zavedel svoje brezizhodnosti in otopelo zamrmral pred- < se: ; - Samo dve poti sem imel na voljo — in nobena ni bila prava ... i BORUT VIR POTA IX STlf# Pešec v krvi, voznik pobegnil Eno leto in štiri mesece strogega zapora gre Ivanu Zobariču iz Brežic, ker je močno pijan zbil pešca, nato pa pobegnil — Malo pozno se kesa! V črni kravati je 36-letni zasebni električar Ivan Zobarič iz Brežic te dni sedel na zatožno klop novomeškega okrožnega sodišča. Zdaj mu je žal, ampak kar je naredil septembra lani, je bilo zares grdo. Dežurni poročajo KJE JE KOLO? - Danilu Ozimku z Dol. Kamene je 13. maja popoldne neznanec odpeljal kolo, ki je stalo na parkirnem prostoru na Novem tigu. MED DELOM OKRADEN - 16. maja je Anton Hočevar iz Got. Lakenc pri tovarni IMV pustil svoje kcdo z motoijem. Med tem, ko je bil v službi, je kolo izginilo. VLOM V AVTOBUS - 20. maja je Janko Kasunič, voznik Viatorje-vega avtobusa NM 236—54, ugotovil, da je ponoči nekdo vlomil v avtobus, ki gaje parkiral na Jugoiju. Vlomilec je razbil steklo na prednjih vratih, odnesel pa je naročilnice za nabavo bencina in prometno dovoljenje. ŽEPAR PRI KIOSKU - Jože Skapšek s Homa je 20. maja kupoval v kiosku na Partizanski cesti (pri bolnišnici), medtem pa mu je neznan žepar izmaknil denarnico, v kateri je imel okrog 1.000 dinaijev. NELJUBI GOST - Med 15. in 20. majem je nekdo na Tolstem yrhu vlomil v zidanico Jožeta Gorenca iz Brusnic. Vlomilec je prišel noter skozi vhodna vrata, popil je nekaj pelinkovca, vzel nekaj sladkarij in odnesel še 70 dinarjev. Lastnik je oškodovan za 200 dinarjev. Bilo je 22. septembra 1976 okrog 20. ure, ko je Zobarič z 2,63 promila alkohola v kivi pripeljal z avtom na stari brežiški most. Vinjen je vozil nepazljivo in preblizu desnega roba, zato je zadel 19-letnega Franca Hervola iz Bukoška, ki je šel peš čez most. Pešec je bil zadet v noge, z glavo j e udaril v okvir desne šipe, od tam pa ga je vrglo še v ograjo na mostu. Zobarič je takoj zatem še bolj pritisnil na plin in odpeljal. Dva človeka sta vse to videla. Ponesrečenec je drugi dan v bolnišnici umrl, miličniki pa so Zobariča nedolgo po nesreči našli v brežiški gostilni. Našli pa so ga že v drugi obleki, ker se je BRUSAČ GROZIL Z IMOZI 16. maja zvečer so trebanjski miličniki odpeljali na iztreznitev Romana Pestnerja iz Pomjana pri Kopru. Ta dan je Pestner v Rojah in na Trebanjskem vrhu popravljal dežnike in brusil nože. Spil je precej žganja in vina, kar mu je tako stopilo v glavo, da je začel vihteti nože in groziti ljudem. Občani pa so se brusača sami lotili, ga zvezah in poklicali miličnike. šel domov preobleč. Delovno haljo je vrgel v Krko, najbrž zato, ker je bila tudi ta vsa krvava, kot je bil krvav desni prednj i sedež v avtu. Zobarič je takoj po nesreči rekel, da si je mislil, da je nekoga zadel, ker je videl kri, kasneje pa je trdil, da ni nič vedel, da je bil vinjen in da mu je morda kdo vrgel kamen. Sodišče izgovorom ni verjelo, senat pod predsedstvom Janeza Kramariča mu je odmeril leto in 4 mesece strogega zapora. Razen tega je bil obsojen na odvzem vozniškega dovoljenja za leto dni. Pri zadevi pa so kot obtežilno upoštevali še, da je bil zaradi nesreče kaznovan že leta 1968 in da so mu miličniki odvzeli vozniško dovoljenje zaradi vinj enosti deset dni pred to nesrečo. Povozil je človeka v času, ko sploh ni imel vozniške knjižice. Sodba še ni pravnomočna. OBSTAL POD GESTO - Pri nadvozu v Dobruški vasi sej po levi v ovinek končala tako, kot vidite na sliki. Prejšnji ^ bili pri Dobruški vasi kar dve večji nesreči s precejšnjo (Foto: Pavlin) Tudi spomladi veliko vinjenih šoferjev Na Dolenjskem je v aprilu promet terjal dvpje življenj in povzročil veliko škodo, saj je bilo v nesrečah razbitih vozil — Nepravilno prehitevanje najčešči krivec karambolov Oktobra smo se tolažili, da je vinska predvsem jesen, zdaj pa ugotavljajo, da je bilo tudi aprila letos na cestah veliko voznikov pod vplivom alkohola. Podatki o prometni varnosti v štirih dolenjskih občinah kažejo, da smo imeli pretekli mesec 84 prometnih nesreč, kar je 5 odst. več kot aprila lani. Z dvema mrtvima smo ostali na lanski aprilski ravni, pač pa je bilo letos več poškodovanih in več gmotne škode. Med vzroki prometnih nesreč je na prvem mestu nepravilno prehitevanje, sledjo nesreče zaradi prehitre vožnje, tretje mesto pa si delita alkoholiziranost voznikov in vožnja po sredi ceste. V aprilskih nesrečah na našem koncu je bilo udeleženih: 102 osebna avtomobila, 26 kamionov, 6 avtobusov, 8 kolesarjev in 5 pešcev. Se vedno ostajajo vozniki osebnih Nočni čuvaj ga je zgrabil... Sodišče je ugotovilo, da ni lakota ob treh ponoči prignala v menzo IMV 20-letnega delavca Josipa Petrušo iz Vivodine — Zaloten pri kraji Nočni čuvaj Jože Kregulj, ki je bil 2. decembra lani v službi v novomeški tovarni IMV, je ob treh ponoči prišel v menzo, da bi vključil HUDA NESREČA Med Bregom in Staro cerkvijo pri Kočevju se je 22. maja ob 9.20 zgodila hujša prometna nesreča, katere glavni vzrok je bil pomanjkljivo opremljen traktorski priklopnik. Traktorist Združenega KGP Kočevje Jože Gombač, star 22 let, doma iz Kočevja, je vozil po glavni cesti proti Stari cerkvi traktor z neregistriranim priklopnikom, ki ni imel smernih kazalcev oziroma sploh nobenih svetlobnih teles. Ko je zavijal na levo, da bi zapeljal na travnik, od koder je vozil pokošeno seno za silažo, je zaprl pot 22-letne-mu motoristu Ladislavu Pertotu iz Slatnika 19 pri Ribnici Motorist je> trčil v levo prednje kolo traktorja. Od tu ga je odbilo 45 m daleč, kjer je obležal s poškodovano desno nogo in roko. Prepeljali so ga v ljubljansko bolnišnico. Voznika sta bila trezna. Škode je bilo za okoli 10.000 din. J. P. tok v kotle v kuhinji, pri blagajni pa je zalotil delavca nočne izmene Josipa Petrušo iz Vivodine. Zagrabil ga je in ga držal, dokler niso prišli miličniki. Izkazalo se je, da je Petruša skozi nezaprto okno ponoči vdrl v prostore menze in vzel iz registrske blagajne 600 dinaijev. Težkega dela ni imel, ker je bila blagajna odprta. Ravno jo je izpraznil, ko so se odprla vrata inje vstopil čuvaj. Pred senatom novomeškega okrožnega sodišča je Petruša trdil, da ves dan ni nič jedel in da se je zato splazil v menzo, da bi dobil kaj za pod zob. To so smatrali za slab izgovor, kajti v prostoru, kjer j e vzel denar, je bilo hrane dovolj, pa se je ni dotaknil. POPRAVEK V vesti o prometni nesreči v Ločni v Novem mestu, ki se je zgodila 21. aprila, je bilo pomotoma zapisano, da je bil v rgej udeležen Milan Zajc iz Mirne peči. V resnici je bil njegov sin Anton. Za napako, ki je sicer ni zakrivilo uredništvo, se opravičujemo. UREDNIŠTVO DL Prisodili so mu 5 mesecev zapora, vendar sodba še ni pravnomočna. Olajševalno za obtoženca je bilo priznanje in kes pa dejstvo, da je doma edina delovna sila na posestvu, obtežilno pa to, daje bil 1975 v Karlovcu obsojen na dveletno pogojno kazen zaradi tatvine. Kaže, da mu poseganje po tujem ni tuja stvar. VELIKA ŠKODA PRI PRILIPAH 22. maja popoldne je Milenko Popovič iz Banjaluke vozil tovornjak s prikolico, naložen z deskami, proti Ljubljani. Pri Prilipah je na levi stala kolona vozil, mimo nje pa je vozil avtobus z neznano registracijo. Popovič se je hotel ogniti trčenju, zapeljal je na bankino, pri tem pa sta se vlečni del in prikolica prevrnila na travnik in obstala na strehi. Vse deske so se razsule. Avtobus, ki je prehiteval v škaije, je odpeljal proti Zagrebu in ga iščejo. Popovič in njegov sopotnik Borislav Rosič iz Banjaluke sta bila laže ranjena, gmotno škodo pa cenijo na 200.000 dinarjev. r Skupščina SR Slovenije je na sejah zborov dne 20. 4. 1977 sprejela zakon o samoupravnih sodiščih, ki je stopil v veljavo dne 15. 5. 1977. S sprejetjem tega zakona in zakona o rednih sodiščih je na š najvišji predstavniški organ izpolnil ustavno določilo, da opravljajo sodno funkcijo v enotnem sistemu oblasti in samoupravljati a delavskega razreda in vseh delovnih ljudi redna sodišča kot organi dr favn e oblasti in samoupravna sodišča. upravnim aktom, s pogodbo ali z zakonom. Po ustavi se ustanavljajo samoupravna sodišča kot sodišča združenega dela, arbitraže, razsodišča, poravnalni sveti in druga samoupravna sodišča. Sodišča združenega dela že- daj časa uspešno delujejo in sta bila že prej izdana zvezni in republiški zakon o sodiščih združenega dela. V sedanjem zakonu o samoupravnih sodiščih pa so določila, ki se nanašajo na stalne, prilož- stopku so javnost, ustnost, neposrednost, praviloma tudi brezplačnost; takse se ne plačujejo. Oblika rešitev samoupravnih sodišč so odločbe ali poravnave. Zoper odločbo samoupravnega sodišča je dopustno pravo sredstvo, če je tako urejeno v aktu o ustanovitvi samoupravnega sodišča. Zoper pravnomočno odločbo oziroma poravnavo samoupravnega sodišča lahko vložijo udeleženci v sporu, družbeni pravobranilec samoupravljanja in Če le gre: brez sodišča Po zakonu rešujejo samoupravna sodišča: a) spore iz samoupravnih razmer;, ki so določena z ustavo in zakonom, b) spore iz medsebojnih razmeri, kij*11 delovni lju^e samostojno ,urejajo v OZD, SIS in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih, c) spore o pravicah, s katerimi občani prosto razpolagajo. Samoupravna sodišča so pri opravljanju sodne funkcije neodvisna m sodi o P° ustavi, zakonu in samoupravnih splošnih aktih ter v skladu s socialistično moralo. Upravljajo se s samo- nostne m notranje arbitraže, na samoupravna sodišča pri družbenih organizacijah in društvih ter na poravnalne svete. V samoupravnem sodišču sodijo kot sodniki delovni ljudje in občani, ki jih za določen čas, največ za štiri leta oziroma za osem let, izvolijo delovni ljudje in občani neposredno ali po svojih delegatih. Postopek pred samoupravnim sodiščem se začne na predlog udeležencev v sporu, na predlog delovnih ljudi in občanov, družbenega pravobranilca samoupravljala ter organov in organizacij. Temeljna načela v po- javni tožilec t.i. predlog za preizkus zakonitosti. O predlogu odloča tisto sodišče, ki bi bilo sicer pristojno za odločitev v sporu, če o sporu ne bi odločilo samoupravno sodišče. Zelo pomembna za avtoriteto odločitev samoupravnih sodišč je določba, da so pravnomočne odločbe in poravnave, sklonjene pred samoupravnimi sodišči, izvršljive. Izvršbo bodo opravljala v zadevah, ki so primerne za sodno izvršbo, redna sodišča, za ostale zadeve pa pristojni organ občine. Stefan simonCiC avtomobilov najpogostejši povzročitelji nezgod, kar dokazuje 57 primerov med 84 nesrečami v aprilu. Na cesti je doletela smrt voznika osebnega avtomobila zaradi nepravilnega prehitevarj a in pešca, ki ga je povozil tovornjak z nepravilno vožnjo. Miličniki so aprila ugotovili 5 nesreč s pobegom, od katerih pa so 4 že raziskane. Pri kontroli cestnega prometa so odvzeli 30 vozniških knjižic, od teh je bilo 22 odvzetih zaradi vinjenosti, denarno kazen pa je moralo plačati 539 oseb. Razen tega je bilo 216 občanov predlaganih v kaznovanje. Pri kontroli prometa so zalotili 107 tehnično pomanjkljivih vozil, 280 voznikov ni upoštevalo prometnih znakov, 27 je bilo vinjenih, 53 jih je vozilo brez dovolj enj, 9 jih je vozilo v času, ko jim je "'egistiii»-odvzeto, 40 jih je vozil bilo dovoljefl' na vozila ali traktorje itd. Glede prometne varnosti se more; štirih dolenjskih občinah &^ mo pohvaliti, Pac P , se i! strok oviiaki oce^UJ^°’konicah v gostota prometaf^^alcjl Nekaj je bilo v hrani Novem mestu precg -je v veljavi novi prometni v ZENSKO IN V DROG maja dopoldne je vozil 19. Ivan R.& Sta* V četrtek, 19. maja, so na grmski šoli pripravili 550 kosil. Imeli so juho, pariške zrezke, riž, grahovo omako (iz konzerve) in mešano zeleno solato s fižolom. Nekaterim se je solata VSE JE POGORELO 20. maja okrog 20. ure je močno zagorelo gospodarsko poslopje Jožeta Selka v Cužnji vasi. Poslopje je povsem pogorelo, z njim vred pa tudi razno kmečko orodje in deske. Škodo cenijo na 60.000 dinaijev. Požar je ogrožal tudi bližnjo stanovanjsko hišo, vendar so jo s takkojšnjim gašenjem obvarovali. Ni še znano, kako je prišlo do požara. Samo stiska oi opravičilo zdela čudnega okusa, vendar takrat niso pomislili, da bi utegnilo biti kaj narobe. Proti večeru pa so se začele kazati posledice. Več kot 300 otrok in učiteljev je moralo večkrat na WC, malce jih je zavijalo v trebuhu, medtem ko bruhanja v večini primerov ni bilo. Čez noč in naslednji dan so se težave nehale. Motnje so bile lažjega značaja, zaradi tega nihče ni šel v bolnišnico ali k zdravniku, vendar pa vseeno raziskujejo, kaj je bilo s hrano narobe. Na šoli so takoj poklicali sanitarno inšpekcijo, ki je začela preiskovati in je vzorce hrane dala v laboratorij na pregled. iz Škrljevega vozil jo . glo-prikolico od Šentruperta P venski vasi. Pri BnnjuJ ^ . $ 7 l-letno Ivanko Jerovšek, peš ob robu ceste.„ zavor je prikolico zanesi ^ tem pa je zadela Jerovško ’ ^ v jarek in trčila še v telefons<° * Jerovškova je bila la* gfffi gmotne škode pa Je dinarjev. PRED SODIŠČEM OPROŠČENA ^ Milan in Branko Brajd1^® bil’ Žabjeka, oba brezdelneža, $ pred kratkim kot obtožen*^* novomeškem olcrož"eI?il waje & Javni tožilec ju je iztožil ^ ji vloma v kumik v Selih, *J Uršuli Povhe odnesla 1U. tožil«f Med glavno obravnavo P J gj»j umaknil obtožbo zoper M r0stJ diča, medtem ko je senat o^ b obtožbe Branka Brajdiča, dovolj dokazov, da bi 6 spoznali za krivega. Okrožno sodišče v Novem mestu je 21-letnemu priučenemu zidaiju Vincencu Salmiču iz Krškega prisodilo 6 mesecev zapora, pogojno za dve leti. Izkazalo se je, da je res storil, česar ga je tožilec obtožil: da je 3. maja lani zvečer po lestvi splezal na podstrešje v Sp. Starem gradu pri Krškem. Razmere je poznal, tako je Faniki Turnšek odnesel ročni električni vrtalni stroj in precej tekstila, kar je še povsem novo ležalo spravljeno, odkar je stvari prinesla iz Nemčije. Razen tega je pobral več drugih stvari, v skupni vrednosti najmanj 2.000 dinarjev. Obtoženec je vse priznal, se kesal in povedal, da se je tega domislil v stiski. Ušel je iz Ajdovščine, kjer je služil vojaški rok, se zadrževal v domačem okolju in bil brez vsega. Ob tehtanju krivde in olajševalnih okoliščin so Salmiču prisodili kazen, ki pa še ni pravnomočna. Kar dve smrti V zadnjem tednu je krvni davek v prometu najdraže plačala sevniška občina, saj sta se primerili kar dve nesreči, v katerih sta dve ženski izgubili življenje. 19. maja zjutraj je prišlo do železniške nesreče pri prehodu čez progo pri Bregu. Iz Šentjurja na Polju se je proti Bregu peljala na kolesu 49-letna Marija Imperl in prečkala železniški prehod kljub spuščenim polzapornicam. Bila je na tirih, ko je iz sevniške smeri pridrvel brzec, jo zadel in tako poškodoval, da je bila na mestu mrtva. 23. maja opoldne pa je v Radni doletela smrt 72-letno Ano Riherl iz Lukovca 33. Ta je pešačila po desni strani ceste od Boštanja proti Logu, dohitela jo je voznica Marija Jančič v avtu zagrebške registracije in jo prehitevala v času, ko je nasproti pripeljal neznani voznik tovornjaka. Jančičeva je pešakinjo zadela, ta pa je tako nesrečno padla na glavo, da je prav tako obležala mrtva na kraju nesreče. DOBRUŠKA VAS: OBSTAL NA BOKU - 15. maja zvečer je Franc Kelner iz Brezovice na Bizeljskem vozil tovornjak od Čateža proti Ljubljani. Med potjo je zapeljal na bankino, potem ga je zaneslo v levo in se je prevrnil na bok. Gmotne škode je za 20.000 dinarjev. NOVO MESTO: TRK PRI PARKIRANJU - 16. maja popoldne je Novomeščan Vladislav Tihi hotel parkirati osebni avto pred poslopjem banke na Glavnem trgu. Nakazal je smer za zavijanje, takrat pa je prišlo do trčenja z motoristom in someščanom Milošem Vukmanovi-čem, ki je vozil vštric. Bilo je za 10.000 dinarjev škode. DRUŽINSKA VAS: V OVINEK PO LEVI - 16. maja zvečer je Novomeščan Alojz Župevec vozil osebni avto od Otočca proti Šmarje-ti. V pvirku pri Družinski vasi je naproti po levi pripeljal avto Branko Rajer iz Bele cerkve. Pri trčenju je nastalo 5.000 din škode. BOCKA: PRED VOLOM SEM IN TJA - Metličan Anton Ivec je 16. maja zvečer vozil osebni avto od Suhorja proti domu, pri Bočki je naproti pripeljal tovornjak, Ivec pa ladoma opazil osef"1 18. maja popoldne v<«u g avtomobil od Skocijana P gjjvaij jemeju. Pri nadvozu v Door je v ovinek zapeljal po r 'ovtofh prišlo do trčenja z osebnunavu katerim se je naPr°" t Bilo J* Novomeščan Jože Bergan za 16.000 din škode. ir V T<> KARTELJEVO: G^vodn*J VORNJAK - Iv*\?Sdne1K Hrastulj je 19. majadopo teir ceste, avto vem pa je zarau. njim- vozilo ob robu ceste. nefli$ pripeljal osebni a n in registracijo grški državj njje£f stoječi tovornjak. Vj* ^pelA hči sta bila ranjena »R je 3 bolnišnico, gmotne v 20.000 dinarjev. NOVO MESTO: STOP - 19. maja ““ Dev iz Mokronoga avto po Zagrebški cm C je nenadoma Metličana Nika seboj še ki je vodil vda. Voznik osebnega avta je močno zavrl, na mokri cesti pa gaje zaneslo, končno pa se je prevrnil na streho. Gmotno škodo cenijo na 9.000 dinarjev. LEŠNICA: NEZNANI TOVORNJAKAR JE POBEGNIL - Ivan Kučič iz Krškega je 17. maja dopoldne vozil tovornjak mimo Lešnice proti Ljubljani. Prehiteval drugi tovornjak, naproti pa ie osebni avto Stanislav Koblar iz Železnikov. Koblar je močno zavrl, pri tem pa ga je zaneslo v Kučičev tovornjak, da je škode za 20.000 dinarjev. Voznik tovornjaka, ki je prehiteval, je odpeljal in za njim poizvedujejo. DOBRUŠKA VAS: ŠE EDEN PO LEVI: Novomeščan Anton Oberč je je do trčenja, posledica r 10.000 din škode. ' iajB JORDAN KAL: * LEVI - 20. maja popol^ Pungerčar iz Mirne Pe^otjC dostavni avtomobil lcalu *f(J lu. V križišču pri Jordan ^ -i naproti pripeljal na ko q0\)0° iem Karel Povše iz Go- v0zj> Med srečanjem je ,F°vr P«?0 nekaj t ga je levi, zato Motorist gmotne dinarjev. je šle odi dobil , pa j® za 6.1" NOVO MESTO: ^ JAREK - Jože ZagP* ^ V 00 maia Z-..« mesta je 22. ™aja_ - ieVi V v osebni avto po “ nrevrfl *. Zapeljal je s ceste, se P 0bs* metre globok jarek n} ^ strehi., N a avtomobil i.O® oknih tovarne IMV je škode. EETRTK0V INTERVJU V nesreči res nisi sam Tako hlastamo za časom, ki ga venomer zmanjkuje, da 7 ° nesreči tovariša morda ^mislimo za hip, pa » Predamo svojim skrbem. spet Prav at0 ve|a posebej poudariti » izjem, «Ww Goijanci iz Straže, kjer pa redkih eno avtoprevozni ko- MhnZaP°.Sl,eni ve’ da v nesleči lahko t°!i am’ marveč da se svojo h ! zanese na pomoč Blatnik v™® or?anizaciie- Lado kamin i °maJ 24-Jetni šofer na k°‘ “voznik KeLmaglStralipriNovski 1 hudo nesrečo. Ajnputi-80 ®u.°be nogi, osti je KaJ je kolektiv storil ipovedal sam: invalid. bkobf^ »Ne*. minehi?renesel udarce> če “»p^?ilzk0'ek,iva se™t^«Lse!I'ahu‘1 pielres'k° da scm mvalid in uPokojitevPnn !6j ,Starosti ^ takoj ob r,'e - Skl wet ^ je dinarjev dodem 10-000 do stanovanj ’ P?magali so mi fonda ra7p 12 solldarnostnega posleni nokf1 -v63. so mi za-zaslužek nt ° enodnevni Poskrbeli sn ,8 50>0°0 dinarjev. So odnrli n tudi s tem- da "U omogočil0 d®lovno mesto in Oljenje v v"n ^e del° ™ "”»ano f N spe. «"«, "trv'a mnogo Mojimi nesreča ™ oa ie Moj prim^nn°g0 . mani boleča. & m?r;P7‘ed>ni, saj smo pa ‘udi kasneje na Prej, Podoben drugje e, "ačm Pomagali nosti> ki sodn* r6l0Vne skuP' ^ W so doživeli težke udarce P°mag^ks°J“dem ste doslej že Jami in v ostnimi akci- brt° Vpra&nj?tPrvn!erih? je Ogovoru Fral T katerega Je Podjetja: Kump, sekretar „Ze pred leti smo uvedli v kolektivu samopomoč, ki je zaživela najprej pri zaposlenih v tovornem prometu, potem smo jo razširili na vse člane kolektiva in jo organizirali prek sindikata. Doslej smo pomagali 12 ljudem iz naše delovne organizacije, in sicer v primeru pogorele hiše, v primeru nesreče na delovnem mestu ali v primeru smrtne ali težje poškodbe med vožnjo.** „Čut za sočloveka je med našimi ljudmi globoko zakoreninjen. Kadar se komu naših primeri nesreča, ni potrebno zaposlenih prepričevati, da bi na primer zanj delali en dan in mu namenili zaslužek. To se zdi našim ljudem samoumevno. Prav tako so člani delavskega sveta zelo razumevajoči, saj navadno takoj ob nesreči skličejo sejo in se dogovorijo za hitro denarno pomoč. Delovna organizacija pa razen tega plačuje še kolektivno zavarovale za vse zaposlene." — Pomagate ob nesreči samo vašim zaposlenim ali v primeru smrti tudi njihovim družinam? „Težja ko je nesreča, več pomoči damo, in družina prizadetega ni izvzeta. V yeč primerih smo že pomagali ženi ponesrečenega šoferja in tudi po smrti moža, našega delavca, odobrili posojilo za dograditev hiše, kije bila že začeta. Otroci ponesrečenih pa imajo vrsto prednosti: dajemo jim štipendije, možnost za izučitev in zaposlitev v našem kolektivu.** - Ali organizacija take samopomoči, kakršna je pri vas, na primer zbiranje enodnevnega zaslužka, ne podira drugih splošno-družbenih akcij, kot so bile Posočje, Kanižarica in podobne? „Kljub temu da je bilo lani precejkrat potrebno delati en prost dan za širše in dogovorjene družbene akcije, smo vedno delali še za naše ljudi Brez ugovorov! Da pa bi naša samopomoč v prihodnje tekla bolj organizirano, smo pred kratkim na sindikalni konferenci ustanovili solidarnostni sklad samopomoči. Vsak zaposleni v ta sklad že prispeva po 10 din na mesec. Menimo, da je odločitev še en korak naprej v organizaciji naše samopomoči.** R.B. Delovni krajevni praznik Birčni vasi so 21. maja popravljali ceste, nato | proslavljali - 22 mladih sprejetih v ZK USPELA AKCIJA - Mladinci, krajani in vojaki so v soboto dopoldan temeljito popravili nad 10 km makadamskih cest v KS Birčna vas. Na sliki: najtežje je bilo na novozgrajeni cesti Podljuben-Gornje Mraševo. (Foto: Janez Pavlin) V počastitev krajevnega praznika in 35-letnice dela pionirske organizacije ter jubilejih partije in Tita so imeli v novoustanovljeni KS Birčna vas v soboto veliko delovno akcijo. Na cestah v Podljubnu, Stranski vasi, Rakovniku in Ušivcu je posipavalo gramoz 135 mladincev Dijaškega doma M. Sile iz Šmihela, preko sto vaščanov in vojakov iz bližnje vojašnice v Pogancah. Skupno so popravili nad 10 km cest. Po zaključeni delovni akciji so imeli v gasilskem domu v Stranski vasi proslavo, ki so se je udeležili V morju neznank lahko utoneš ,V javni razpravi bo potrebo razčistiti še vrsto vprašajev, ki zadevajo zdravstvo in njegovo bodočnost," so menili delegati v zdravstveni skupščini Drugi sklic skupščine občinske zdravstvene skupnosti 18. maja je komajda uspel. Delegati so sicer sprejeli predlog samoupravnega sporazuma o osnovah plana občinske zdravstvene skupnosti za srednjeročno obdobje, vendar z veliko pripombami in precej nejevolje. Nihče ni imel pomislekov zoper plan in vsebino dokumenta, pač pa je več razprav-ljalcev naštevalo tiste dele plana, ki so premalo jasni. Glavna hiba dokumenta je, da kadrovsko ni določen, po drugi strani pa tudi s finančne plati stvari še niso kristalno čiste. Potrebna so jamstva, da bo raven zdravstvenih storitev ostala vsaj na isti ravni kot leta 1976 in da bomo denar za investicije vlagali po programu. DOL. TOPLICE: REFERENDUM USPEL Referendum za podalj šanje samoprispevka v Dolenjskih Toplicah seje od 2102 volilnih upravičencev udeležilo 1737. „Za“ se je na 15 voliščih izreklo 83 odstotkov krajanov. Od 105 volilnih upravičencev, ki niso glasovali, je bil največji izostanek v Dolenjskih Toplicah (40) in v Podturnu (18 volilnih upravičencev). Na voliščih v Dolnjih Sušicah in na Selih je bila udeležba 100-odstotna. I. V. Natančneje bi morali tudi predvideti menjavo dela in kontrolo nad tem. Vnaprej bi morali vedeti, kaj bomo bolnikom lahko nudili in česa ne, če denaija ne bo toliko, kolikor smo ga predvideli. V gradivu mrgoli številk in faktorjev, izračunov itd., vendar so delegati izjavljali, da tega ne razumejo in da zato delegacije niso mogle dati temeljitejših pripomb. Na vrsto premalo pojasnjenih stvari pa so opozaij ali tud-zdravstveni delavci. Po njihovem je glavna pomanjkljivost v tem, da ni ugotovitve, kje in kako stoji zdravstvena služba pri nas zdaj v primeri z republiškimi norma-, tivi. Znano je, da dolenjski zdravniki že nad deset let opravljajo težaško delo, saj izkazujejo za 40 odst. višje delovne norme kot drugod v Sloveniji. ,JDogaja se,“ je rekel delegat iz bolnišnice, „da naredimo trikrat več, ocenjeni pa smo slabo in denarja nimamo.“ V javni razpravi, ki bo ob določitvi splošne porabe stekla VNOB skovano prijateljstvo ,J^shod borcev, mladine in vaščanov — 1. bataljonu Vojske državne varnosti podeljen domicil v Toplicah h* je ba0 *fnjskih ToPto' ^“aljona Vaki?J? »^anje 1. ^-.kate^^avneV • J™®0 Prisostvovali Z1" za notranje m občtate°1£l„S-d' “K,» * "vd^osRecanje „W, licAH ^deve SSlik Novo Letos Sls°“ ^Uust Petelj Wlk?Maflan m ”t0,r in “rednik nosti Dolenjskih Toplic ter številni prebivalci iz vse Topli-ške doline. Gosti sivi oblaki, ki so jih sem ter tja parali bliski in prve deževne kaplje, niso mogli pokvariti razpoloženja začetega že v ranih jutranjih urah. Stiski rok, srečanja po mnogih letih, nasmejani obrazi, obujanje spominov na leto 1943 in 1944 ... Ob 11. uri je prispela na prizorišče proslave še mladinska pohodna enota, ki nosi ime in neguje tradicije 1. bataljona VDV. Po kratkem pozdravnem govoru Janka Gregoriča in pozdravu pionirjev iz osnovne šole Baza 20 je komandant bataljona Tone Ljubič orisal težko in uspešno pot 125 borcev. V topliški dolini so se zadrževali več kot leto dni s težko in odgovorno nalogo zavarovati osvobojeno ozemlje in narodno ki so - Borci 1. bataljona Vojske državne so se v zadrževali na območju Podturna skoraj toSh?0 srečan' e*i° zopet zbrali na obronku roških gozdov. vtežkih* z domačini in mladimi iz Topliške doline je asih skovano tovarištvo. (Foto: I. Vizjak) k. casui oblast. Po govoru so učenci osnovne šole Baza 20 izvedli kratek kulturni program. Po kosilu so borci skupno s krajani krenili proti Dolenjskim Toplicam, kjer je bila na slavnostni seji KS 1. bataljonu VDV podeljena domicilna listina skupščine KS Dolenjske Toplice. Slavje se je popoldne nadaljevalo na jasi zdraviliškega NIZEK STANDARD STANOVANJ Medtem ko drugod po Dolenjskem na veliko gradijo družbena in zasebna stanovanja, pa je v Suhi krajini veliko manj tovrstnega napredka. V letih 1971 do 1975 se je število stanovanj na območju Suhe krajine povečalo za 3,6 odst., na Dolenjskem pa v istem času za skoraj štirikrat več. Zelo malo je družbenih stanovanj in še ta imajo slab standard. Cenijo, da je 7 odst. družbenih stanovanj brez instalacij, 88 odst stanovaj pa nima kopalnice. Veliko je praznih hiš in stanovanj, saj so izračunali, da je v Suhi krajini vsako 28. stanovanje prazno. MAHJHNE PREŽIVNINE Z urejanjem očetovstva in preživnin je imel center za socialno delo v preteklem letu nekaj več dela kot leto dni prej. Izven zakonske zveze je bilo v novomeški občini rojenih 20 deklic in 19 dečkov. Postopek za urejanje očetovstva je bil uveden za 31 otrok, v 8 primerih pa gre za romske primere ali pa se mati na vabilo centra ni odzvala. V letu 1976 je zahtevalo zvišanje preživnine 45 mater samohranilk. Samo 20 očetov je na zvišanje pristalo, 25 mater pa bo prek sodišča terjalo preživnino za otroka. Trenutno se gibljejo preživnine med 200 do 1.000 dinarjev, kar pa ob današnji draginji gotovo ni polovica stroškov, ki jih terja mesečno vzdrževanje otroka. parka s proslavo v počastitev jubilejev Partije in Tita ter krajevnega praznika Dolenjskih. Toplic. I. VIZJAK Mladi o šolanju Problemska konferenca je pokazala na vrsto napak 12. maja je bil organiziran pogovor za okroglo mizo, na katerem so obravnavali izobraževanje in poklicno usmerjanje mladih v novomeški občini. Vabljeni so bili po trge člani iz vsake osnovne organizacije ZM, sodelovale pa so tudi predstavnice interesne skupnosti za zaposlovanje in predstavniki družbenopolitičnih organizacij. Teh je bilo bolj malo. V razpravi se je izkazalo, da je mreža srednjih in poklicnih šol v Novem mestu neustrezna glede na potrebe kadrov v gospodarstvu in družbenih dejavnostih in da se mladi po obveznem šolanju kljub vsem predavanj em in nasvetom ne odločajo v pravo smer. Na primer: za poklic obdelovalca kovin je prostih več deset delovnih mest, primernih tudi za dekleta, vendar se je zanj odločilo samo 10 učencev iz naše občine. Večina jih hoče na gimnazijo ali na ekonomsko srednjo šolo, po drugi strani pa je veliko možnosti za šolanje na gostinci ali kmetijski šoli, vendar diplo-mantje potem odhajajo v druge poklice. V tej stroki zanje ni dovolj služb. Konferenca pa je pokazala tudi, da je v jtrokovni službi, ki se ukvarja z usmerjanjem v poklice, preveč dela za zdajšnjo kadrovsko zasedbo in da je posluh za usmerjanj e po šolah zelo različen. Dogaja se, da na nekaterih mestnih šolah osmošolci o možnostih za poklice veliko manj vedo kot na kakšni podeželski šoli. Po mnenju mladih bi bilo nujno te in še vrsto drugih napak čimprej odpraviti. v združenem delu, bodo imeli razlagalci težko nalogo. Delavci bodo gotovo hoteli čiste karte. Eden iz zbora uporabnikov je na tej seji rekel: „Vemo, da gre za važne in usodne stvari, ki jih mi plačujemo. Radi bi nedvoumno vedeli, kam gre naš denar, da bi nam preprosto in jasno razložili pred glasovanjem. Dogaja se, da prekasrio sprejemamo dokumente, zato nas priganjajo. Dvignemo roke, ne da bi natanko vedeli, za kaj gre, potem nas boli glava. Gospodarstvo je postavljeno pred zid: plačaj! Izgovori ne pomagajo, ker nam rečejo: Saj so vaši delegati to sprejeli! “ R.B. Živeti moderneje Uršna sela: lepši jutri Komaj dve leti je minilo, odkar se je .617 prebivalcev Uršnih sel, Laz in Travnega dola, od katerih pa se jih 200 vozi vsak dan na delo v Novo mesto, odločilo za samostojno krajevno skupnost. Na zadnjem zboru občanov so se vsi krajani odločili, da bodo glasovali za uvedbo samoprispevka za obdobje dveh let. V sklad, v katerem se bodo združevala sredstva po že znanem ključu - delavci bodo plačevali 2 odstotka od osebnega dohodka, kmetje 4 odstotke od prijavljenega katastrskega dohodka, prav tako tudi obrtniki - naj bi se vsako leto steklo 220.000 dinarjev, namenjenih za komunalno ureditev KS. S tem denarjem in lastnim delom naj bi elektrificirali zaselek Travni dol, napeljali javno razsvetljavo skozi Uršna sela, najpomembnejša naloga v tem trenutku pa je asfaltiranje ceste. V ta namen je vsako gospodinjstvo prispevalo 3.000 din. Potrebna pa bi bila še pomoč delovnih organizacij, v katerih so vaščani zaposleni. Jasno začrtani cilji bodo gotovo doživeli svojo potrditev tudi na nedeljskem referendumu. BRANKA BUKOVEC tudi predstavniki pobratene KS Šentjanž na Dolenjskem. V prepolni dvorani je o življenjski poti predsednika Tita spregovorila Marija Ferenc, predsednica mladine Dijaškega doma, nato pa so v vrste ZK sprejeli 22 novih članov Dijaškega doma iz Šmihela. Knjižice jim je izročil Janez Slapnik, sekretar OK ZK. Kulturni program pa so pripravili mladinci in pionirji domače šole ter pevski zbor Ruperč vrh. Ob sobotni uspeli delovni akciji so povedali: Franc Bartol, predsednik KO SZDL Birčna vas: „Naša KS šteje 1136 krajanov, ki so poseljeni na zelo širokem področju. Do nedavnega med posameznimi kraji ni bilo cestnih povezav ali pa so bile zelo slabe. Letos smo zgradili cesto Rakovnik - Jama in Vel. Podljuben - Praproče-Vrh. Posebno sem presenečen nad delom mladih in množico starejših, ki so delali brez nadzorstva, njihovo delo pa je vidno povsod. V naslednjih letih si bomo prizadevali dobiti vodovod v sleherno hišo in napeljati boljšo elektriko v hiše na VeL Podljubnu." Franc Plantan - sekretar KO ZK: „Lepše počastitve jubilejev partije in Tita si ni mogoče misliti. Kraj, ki je bil še do nedavnega deležen izredno malo družbene pomoči, danes z lastnimi silami gradi za boljši jutri. Mislim, da so mladi dokazali, da se nam ni bati za prihodnost. Ta akcija v KS je že druga in bi bilo prav, da bi taka delovna srečanja postala tradicionalna. Tudi ljudje so pokazali zanimanje in povsod izobesili zastave." Alojz Boltar, predsednik KS Birčna vas: „Akcija je v veliko zadovoljstvo vseh nas. Prav pa bi bilo, da bi nas vodilni iz občinskih družbenopolitičnih organizacij kdaj obiskali. Med vojno so bili naši pogosti gostje, danes pa, po tolikih letih svobode, še vedno rešujejo komunalne in druge probleme le z razumevanjem in sodelovanjem Šmihelskega internata in JLA.“ Jožica Glavič, Dijaški dom M. Šilc, 2. letnik ekonomske srednje šole: „Mi mladi bomo vedno radi pomagali, če nas bodo povabili in če bo naše delo koristno. Tu na akcijah se kuje prijateljstvo in tovarištvo, spoznavamo nove kraje in krajane." JANEZ PAVLIN PETA ŠTEVILKA »GENERACIJE" Center za obveščanje in propagando pri občinski konferenci ZSMS Novo mesto je minuli ponedeljek izdal peto, majsko številko Generacije. Odlikuje se s prispevki o Titu, mesecu mladosti, vojnem letalstvu itd. Mladi novinarji bodo še ta teden izdali šesto (posebno) številko Generacije, v kateri bodo samo literarni prispevki. Na zadnji seji uredniškega odbora so se mladi dogovorili, da bodo vsi člani Centra za. obveščale in propagando obiskali mladince in mladinke na brigadirski akciji „Suha krajina 77“. Informatorji bodo ostali na delovišču cel dan. Pomagali bodo pri delu in obenem pripravili posebno številko ,,Generacije". Novomeška kronika V ŠTIRIH MINUTAH OB MALICO - V restavraciji Pri vodnjaku je napovedan začetek malice ob deveti uri. Toda v ponedeljek je gosta, kije vstopil le s 4-minutno ,,zamudo" presenetil odgovor: „2al, enolončnice je že zmanjkalo." Ali je temu botroval izreden apetit gostov ali premajhno število obrokov, ne vemo. TUDI ZOBOZDRAVNIŠKO DEŽURSTVO - Novomeški zdravstveni dom je pred kratkim uvedel koristno novost, ki bo posebej dobrodošla tistim z zagrenjenim vikendom ali praznikom. Od zobobola seveda. Poslej bo namreč tudi ob sobotah in nedeljah na razpolago dežurni zobozdravnik zdravstvenega doma, seveda le za nujne primere. NIŽJE CENE - Vesela ugotovitev na novomeški tržnici: cene sadju in zelenjavi so v primerjevi s prejšnjim tednom občutno nižje. Tako je kilogram češenj veljal 30 din, solate 8 do 12, jabolk 10 din, za kilogram pomaranč je bilo treba odšteti 12 din, paradižnika 35 din in novega krompirja 13 din. Veliko je bilo tudi sadik paradižnika in paprike; branjevke so jih prodajale po 2 din. IMAJO DOBRE ŽIVCE - Novo-meščani pravijo, da znajo stanovalci Kastelčeve ulice čudovito brzdati živce. Vsakič, ko zapelje mimo hiše s številko 3 avtomobil, povzroči rešetka, ki služi odtoku vode neprijeten hrup. Žal, še vedno premajhen, da bi ga slišali tudi odgovorni. TRI DEKLICE, DVA DEČKA -Prejšnji teden so v novomeški porodnišnici rodile: Majda Čavič iz Zagrebške 29 - Ljubico, Jasmina Babnik iz Ulice Majde Šilc 6 -Barbaro, Dušanka Miloševič iz Zagrebške 18 - Branislava, Jožic^ Jerman iz Ulice v Brezov log 44 -Melito in Olga Bevc iz Ljubljanske 19 - dečka. VZORNA POSTREŽBA - Vozniki, ki se ustavljajo pri Petrolovi črpalki v Ločni, so že lep čas polni hvale na račun hitre in vljudne postrežbe. Primer, ki bi ga kazalo še kje posnemati. EKIPE NA TEKMOVANJU V torek popoldne je bilo v telovadnici grmske osnovne šole VI. občinsko tekmovanje ekip prvih pomoči iz delovnih organizacij in krajevnih skupnosti. Za nastop je bilo prijavljenih 20 ekip. NOVO MESTO GLAVNI TRG 7 Tel. 068 22-555 P-P-: 48 letovanja za mlade PQRTQRQ2 NOUIGRAD POREČ ROVINJ PULA MEDULIH TROGIR SOLARIS KORČULA BASKA UODA DUBROVNIK HUAR KOTOR BUDVA ULCINJ POČITNICE ZA VSAK ŽEP od 650 do 2.060 din v 37 hotelih ob obali -ANKARAN - PORTOROŽ -SAVUDRIJA -UMAG -POREČ - V RS AR - ROVINJ - PUNAT na otoku KRKU - KALI na otoku UGUANU - VODICE pri Šibeniku - MAKARSKA RIVIERA - HERCEGNOVI - DUBROVNIK To in še več vam je na voljo v Viatorjevem počitniškem programu „MORJE 77". Prijave in informacije: VIATOR Turistična agencija Trdinova 3, Ljubljana Telefon: (061) 314-544, int. 007 in (061)316-871 VA VIATOR in MLADINSKA TURISTIČNA POSLOVALNICA, Novo mesto, Glavni trg 7, tel. (068) 22—555 / INTEREXPORT Ljubljana PE „INEX” Potovalna agencija 61000 Ljubljana, 'ntova 25 Tetefon: (061) 312-995 VABIMO VAS NA LETALSKE IZLETE: TUNIZIJA: 14. junija 1977 — strokovno potovanje za gostinske in turistične delavce. PRIJAVE SPREJEMA DOLENJSKA TURISTIČNA ZVEZA, NOVO MESTO, c. kom. Staneta 30, tel. (068) 21-426 in 17. junija 1977 LONDON: odhod 25. in 26. junija EGIPT: Spominski polet tankistov in borcev NOV, odhod 20. oktobra ODLOČITE SE ZA UDOBNO LETOVANJE Z LETALSKIM PREVOZOM IN S POLNIMI PENZIONI: SPLITSKA RIVIERA: Hotel Resnik, din 2.200 Kaštel Stari; zasebne sobe, din 1.800 Otok Ciovo, zasebne sobe, din 1.820 odhodi od 26. junija naprej vsako nedeljo ZADARSKA RIVIERA: Kukljica, hotel, din 2350 Biograd, hotel, din 2.600 Pirovac, zasebne sobe, din 1.900 odhodi od 7. julija naprej vsak četrtek GRCUA: Anavissos na Atiki, od din 3.600 naprej, odhodi vsak četrtek ŠPANIJA: Costa Dorada, od din 3.050 naprej, odhodi vsak četrtek TUNIZIJA: Hammamet, od din 2.990 naprg, odhodi vsak torek Sousse, od din 3.350 naprej. Prijavite se za velika potovanja: Mehika, Južna Amerika, ZDA in Kanada, Zanzibar, Madagaskar, otok Bali. Tudi letos prirejamo tečaje ANGLEŠČINE v Veliki Britaniji. Pripravili smo tudi program tečajev ŠPANŠČINE v Madridu. Prijave in informacije: INEX PA, LJUBLJANA, Titova 25, tel. (061) 312-995, INEX PA, MARIBOR, Volkmerjev prehod 4, tel. (062) 24-571,24-572 MLADINSKA TURISTIČNA POSLOVALNICA, NOVO MESTO, Glavni trg 7, tel. (068) 22—555, ter vse pooblaščene agencije. SLOVENSKI TURISTIČNI DELAVCI V TUNIZIJO Strokovno potovanje slovenskih turističnih in gostinskih delavcev 14. junija v Tunizijo bo pripomoglo še k večjemu poglabljanju odnosov med prijateljskima neuvrščenima državama. Strokovnjaki obeh dežel bodo izmenjali dosedanje izkušnje in se pogovorili o načrtih za prihodnost. Pobudnik takega srečanja je Dolenjska turistična zveza iz Novega mesta, ki smatra, da so takšna srečanja ne samo koristna, ampak tudi potrebna za vzgojo in izobraževanje delavcev turističnega gospodarstva Slovenije. JANKO SAJE „SPOMINSKI POLET-BORCEV NOV V EGIPT 20. oktobra priredi potovalna agencija lnex Ljubljana ,,spo™"* 1 polet" tankistov in dingih Narodnoosvobodilne vejske Jugosia- vije v Egipt. Program obsega poleg -splošnih znamenitosti Egipta ogled spominskih znamenito ^ druge svetovne vojne Prl ALAMEINU. V Kairu se bodo borci srečali s prijatelji iz vojnihčasov^K0SA)E Penzion Putnik Trebnje razpisuje naslednja prosta delovna mesta za določen čas: 1 delovno mesto natakarice za čas od 1. 6. do 30. 9- 1 delovno mesto čistilke za čas od 1. 6. do 30. 9. 19'' 2 mesti učencev za poklic natakar 2 mesti učencev za poklic kuhar Ponudbe pošljite na naslov: Putnik, Trebnje. Informacije telefonu 83—047. Ljubljanske mlekarne delovne organizacija za kmetijstvo, živilsko industrijo, trgovino, izvoz — uvoz, Ljubljana, Tolstojeva 63, n. sol. o. Delavski svet TOZD Marketing Ljubljana objavlja prosto delovno mesto \ PRODAJALCA SLADOLEDA 'j na avtobusni postaji Novo mesto \ •en- \ Prodajo lahko prevzamejo gospodinje, študenti ali upokoje ^ Pismene ponudbe sprejema kadrovska služba LjubljaH*^ _ | mlekarn, Ljubljana, Tolstojeva 63, do zasedbe ProS j delovnega mesta. ///» Pilotska kabina letala DC - 9 lnex Adria Aviopromet. poletih prepeljali več kot 5.000 potnikov. Hammamet je pristno arabsko mesto. Leži na severozahodni obali Tunizije in šteje okoli 12.000 prebivalcev. Ponaša se s srednjeveško utrdbo Medino, ozkimi uličicami s kasbami, pisanim bazarjem in prodajalci, nad vsem tem pa kraljujejo mošeje. To je eno najlepših letovišč v severni Afriki Njegove neskončne peščene plaže ne poznajo smeti in razbitih steklenic. Hammamet vabi z bujnim zelenjem, nasadi limonovcev in pomarančevcev, dobro hrano in vinom. Afrike. Pospešuje zlastiM < stvo, industrijo in tunzem- ^ Tunizijska domiselnost, K zabavati goste, je neka) V ^ nega. Trebušni plest mladenk ne veljajo ve^ Vjftufl šem kakor včasih, ^ stom. Za obiskovalce živcev poskrbijo beduu* rami ČudneJra&l',*trUpeflitl' ščijo: zdaj sedi velika strur^ ča okrog vratu pog^r U stovoljke, zdaj leze a^ tiči pod obleko ali rn # pod hlačnico. Pred hnva predstavo, smeh in dalcev, skoraj smrte .,i tistih, ki so beduinu*JliiM Nenadoma nas predrami prijazen ženski glas: „Spoštovane potnice in potniki, letimo 9.000 m visoko in s hitrostjo 900 km /h. Cilj: letališče Tunis - Carthage. “ Zremo skoz okna letala. Nad nami zvezde s ščipom, pod nami morje luči. Rim. Kmalu zatem se letalo DC 9 lnex Adria Aviopromet dotakne afriške celine. Tunizija - Hammamet v maju 1977. V hotelu El Bousten: „Dober dan, kako ste kaj? “ To ni francoščina, še manj arabščin , ampak pozdrav v slovenščini. „Tito dobro, Jugoslavija dobro. “ Res smo med prijatelji. In še eno veselo spoznanje: Tunizijci dobro poznajo Jugoslavijo - ne samo v hotelu, tudi na ulicah Hammameta se lahko prepričaš o tem. V mestu, kjer ljubljanska potovalna agencija Inex prireja letovanja. Samo lani so čez Sredozemlje v 50 I Novomeščanka Maša trdi, da ne bo nikoli več „za za kobro. Hammamet: kopališče hotela El Bousten, zadaj Sredozemsko moije. Med Sredozemskim morjem, Saharo in A tlasom ležeča dežela je skozi tisočletja ,gostila" najrazličnejše zavojevalce. Eni so gradili, drugi rušili. Na te čase še danes spominjajo mnoge zgradbe in ruševine. 12. maja 1943 so na polotoku Cap Bon, po eni najhujših bitk druge svetovne vojne na afriških tleh, fašistični osvajalci položili orožje. Tunizija je postala ena najnaprednejših držav sodobne kobri za „statiste'‘. čeprav so kobre brez kov. £ A kaj bi: to je mnogih doživetij. G°_ Tunizijci so pripravil1 -gar presenečenje. 0 In vendar le<^ olajšanje, ko se kol?jhtoL spet dotaknejo doniaC PROSTA DELOVNA MESTA! JP^tolizirano podjetje za industrijsko Cecta i? OPREMA, n. sub. o. Krško, krških žrtev 140, komisija za medsebojna razmerja Opisuje ^ansportu>Vm mest' t*ve*1 ^K delavcev za delo pri POGOJI; De?n$-IUŽen kadrovsk' rok. Rok prfiL??'0^"635- Snovanj nimamo. ^drovska^užba15 ^ P° dnevu obia'/e- Prijave sprejema ž^ezonuIlb°r"T0ZD Belokranjska tnl! nfna In str°jna tovarna BELT, Črnomelj Razpisuje Prosto delo.no mesto 1°PERATERJA Pogoji: srednja šofa5?6^3-^3 ali administrativna šola ali tehnična Osebni dohod 2^njem strojepisja ter 5 let delovnih izkušenj, osnovah in mLnlh doi°č®n s samoupravnim sporazumom o eriiih za delitev sredstev osebnih dohodkov in r PO UGODNIH CENAH IZVAJAMO VSA ZIDARSKA IN FASA-DERSKA DELA. Obrtna nabavno-prodaj-na zadruga — „RESA", Krško, tel. 71—408 /O ljubljanska banka se s posojili skuša približati potrebam občanov drunih 7 . enl,f1 za delit Kandidati prei.ei?lkov; Ornotneli el° pr'jave v 15 dneh po objavi v končanem ro-,0 • at' k°do ° izbiri obveščeni v 10 dneh po em razpisnem roku. BELT, Piše preprosto, poroča kratko in razumljivo: DOLENJSKI LIST TAM STADLER 1. TOPLOVODNI KOTLI 2. OLJNI IN PLINSKI GORILNIKI 3. ELEKTRONSKA REGULACIJA OGREVANJE SUPERAVTOMATSKO OGREVANJE Z VAKUUMEMAJLIRANIMI BOJLERJI Mednarodni patent No.250127 UNIVERZALNI KOTLI od 25.000 kcal/h naprej možnost kurjenja z oljem, s premogom ali plinom visoki izkoristki goriva vgrajena avtomatika za samodejno delovanje gorilniki zagotovljeni nadomestni deli in servis ugoden dinarski nakup KOTLI Z DVOJNIM KURIŠČEM • od 25,000 do 80.000 kcal/h • možnost kurjenja s premogom, odpadki, oljem ali plinom visok izkoristek goriv • samodejno delovanje i KOTLI ZA OLJE ALI PLIN od 200.000 do 3,000.000 kcal/h ugodne dimenzije visoki izkoristki za delovanje do 110° C za nizkotlačno paro do 0,5 atm kvalitetni gorilniki dinarski nakup TAM MARIBOR OBRAT STUDENCI 62000 Maribor Leningrajska 27 Današnjega življenja si ne moremo predstavljati brez varčevanja in posojil. Z razvojem industrije, z rastjo potreb in potrošnje se razvija tudi kreditni sistem. Ljubljanska banka je na osnovi dolgoletnih izkušenj, še iz časov, ko je bila ponudba posojil majhna, krog ljudi, ki so najemali posojila pa omejen, razvila sistem odobravanja posojil občanom, do take stopnje, da danes lahko dobi posojilo vsakdo, ki ga lahko tudi odplačuje. Ni zadržkov za posojilo Po pravilnikih, ki določajo pogoje za odobravanje potrošniških posojil za industrijsko blago domače preoizvodnje, lahko dobi posojilo vsak občan, ki ga lahko tudi vrača. Največ občanov potrebuje posojilo tedaj, ko si ureja ali preureja dom. Ljubljanska banka odobrava potrošniška posojila praktično za vse. Veliko ljudi, ki gradi ali obnavlja domove se je o tem že prepričalo. Vemo, da je čas denar in j® no nam je, da pri gradnji ne bomo prišli posebno daleč, če bomo zidali le s prihranki, ki si jil lahko vsak mesec odtrgamo od dohodkov. Počasna gradnja ali obnavljanje pa je v današnjem času najdražji način urejanja strehe nad glavo. Vsi, ki znajo tudi varčevati, segajo po posojilih pri banketi. Rekli smo že, da se pri Ljubljanski banki zavedamo, kako dragocen je čas, zato odobravamo posojila v najkrajšem možnem roku. Prvi pogoj za potrošniško posojilo Ljubljanska banka odobrava potrošniška posojila za industrijsko blago domače proizvodnje v največjem znesku 30.000 dm in posojila za avtomobile domače proizvodnje do zneska 50.000 din. Za vsoto odobrenega posojila za industrijsko blago mora občan položiti deset odstotkov za avtomobil pa dvajset odstotkov depozita, ki ga veže v banki za čas, v katerem bo posojilo odplačal. Prvi pogoj za odobravanje potrošniškega posojila je, da ima občan zagotovljen vir rednih mesečnih dohodkov in da za druga posojila ne ocfelačuje mesečno več kot znaša tretjina njegovega mesečnega dohodka. To velja za delavce v združenem delu, za upokojence in invalide. Merilo in osnova za odobravanje posojila za občane, ki opravljajo svobodne poklice, je zaslužek, od katerega plačuje pbčan prispevek za pokojninsko ali invalidsko zavarovanje. Imetniki zasebne obrtne delavnice dobijo posojilo v višini, ki je odvisna od prispevka oziroma davka od osebnega dohodka 1 Kmetje pa dobijo potrošniško posojilo največ do višine treh četrtin osnove, od katere jim je bil odmerjen davek iz dohodka od kmetijske dejavnosti za preteklo le’to. Informacije Za vse podrobnejše informacije o potrošniških in drugih posojilih se obrnite na vašo poslovno enoto Ljubljanske banke. XA JELOVICO O NUDIMO VAM: — okna in balkonska vrata JELOBOR 76 — notranja vrata vhodna in garažna vrata — senčila (polkna, rolete, žaluzije) — montažne objekte > O KREDIT DO J 30.000 DIN h PRODAJNA MESTA: Posavje—Brežice, Mercatorjeve poslovalnice v Šentjerneju, Trebnjem in Metliki JELOVICA, Škofja Loka, tel. (064)61-361 26. maja 1977 DOLENJSKI LIST 1* p 3L m OBVOZNICA V BREŽICAH: Delavci podjetja Slovenija ceste so minuli teden dokončali obvozno cesto, ki so jo speljali od bizeljskega križišča do priključka v tovarno IMV. Delali so z najsodobnejšimi stroji. Na sliki vidite oijaški finišer,, ki lahko asfaltira 16 metrov široko cestišče. Za njim je utrjeval asfalt devetnajsttonski valjar, zbitost asfalta pa so merili z izotopsko sondo. (Foto: Jožica Teppey) Do kdaj zrelostni izpit? štipendiranje se vrti v začaranem krogu — Denarja sorazmerno veliko, učinka pa le malo Zrelost in naprednost kadrovske politike se gotovo odražata najprej pri štipendiranju. Brez ljudi ni napredka, pa naj bodo zidovi in delovni prostori še tako sodobni. Leto 1985, ko naj bi brežiška občina prebila zid nerazvitosti, ni več daleč, FINSKI ZBOR V BREŽICAH Kulturna skupnost, občinska konferenca Zveze kulturnih organizacij, osnovna šola bratov Ribaijev ter Glasbena mladina Brežice bodo prireditelji gostovanja pevskega zbora iz finskega mesta Oulainen. Mlade pevke, ki bodo sodelovale tudi na mednarodnem festivalu v Celju, bodo nastopile v Brežicah v četrtek, 26. maja, ob 20. uri v slavnostni dvorani brežiškega gradu. Del programa bo izpolnil tudi mladinski pevski zbor osnovne šole bratov Ribarjev Brežice. Prireditelji koncerta bodo gostujočemu zboru razkazali tudi znamenitosti Brežic in okolice. NA VRSTI ARTIČE Za adaptacijo in dograditev osnovne šole v Artičah bodo po trebovali 5,4 milijona dinarjev, za novo telovadnico pa 2,7 milijona. Med negospodarskimi investicijami je letos končno na vrsti artiška šola, zato se učenci in učitelji veselijo, da jim ne bo več treba imeti dvoizmenskega pouka. Zaradi prostorske stiske jim namreč grozi že tretja izmena, saj imajo pouk celo v neprimerni podstrešni učilnici. K SOSEDOM Posavski muzej pripravlja stalno arheološko zbirko na sevni-škem gradu. Tam bo prikazano arheološko izkopavanje na Ajdovskem gradcu in druge značilne najdbe iz okolice Sevnice. vendar kljub neugodni izobrazbeni strukturi štipendiranje ne gre v pravo smer. Večina delovnih kolektivov ostaja znotraj začaranega krog?, zadovoljujoč se s tem, kar imajo. Tisti, ki bi morali odpirati vrata strokovnjakom, ne morejo ali pa nočejo razumeti, da brez izobraženih kadrov ni napredka. Ce bi bilo gledanje na te stvari drugačno, potem bi bila tudi štipendijska politika usmerjena pretežno na tiste poklice, ki jih najbolj primanjkuje. To so kadri z višjo in visoko izobrazbo, saj je skoraj četrtina vseh delovnih mest v občini neustrezno zasedenih. To pomeni, da jih zasedajo 5udje z nižjo izobrazbo, kot jo zahteva sistemizacija. Za obdobje od 1970 dalje je štipendijska politika v brežiški občini temeljila predvsem na izobraževanju učencev v gospodarstvu. Med štipendisti je bilo KOMISIJO V DIVJE NASELJE V zaselku pred bregansko tovarno živi po približni oceni okoli sto ljudi. Stanarine nihče ne plačuje, večina tamkajšnjih prebivalcev pa se je preselila tja iz območja Zagreba ne da bi bil o tem kdo obveščen. Tako so zrasli tam številni prizidki, nadstreški, garaže ipd. Prebivalci krajevne skupnosti Jesenice želijo, da pristojni organi občinske skupščine ugotovijo, kdo vse tam prebiva, zato bo izvršni svet poskrbel, da bo to čimprej napravljeno in poskrbljeno za red. MOST PODPIRAJO Pod novim savskim mostom v Brežicah postavljajo podpore, da bodo čezenj lahko brez škode prepeljali težke tovore za jedrsko elektrarno v Krškem. Že do sedaj so zvozili tja precej opreme, vendar ne najtežjih delov, ki še čakajo na Reki. Novo v Brežicah SOLIDARNOST ODPOVEDALA Občani, ki so odvisni samo od družbene denarne pomoči, so bili lani spet prikrajšani. Znesek, ki so ga prejemali kot edini vir preživljanja, je bil v brežiški občini nižji od dogovorjene vsote za Slovenijo. Solidarnostnih sredstev ni bilo,-kljub temu da je brežiška občina prispevala za te namene, čeprav se to čudno sliši, kajti prispevna stopnja za socialno skrbstvo je bila med najvišjimi v Sloveniji na cvetje, čeprav bi morala biti okna zdaj že polna rož. POZABILI NA ZASTAVE. Med prazniki so bile spet cele ulice brez zastav. To velja predvsem za zasebne hiše, vendar tako množične pozabljivosti ni mogoče opravičiti. Občinska skupščina je sicer sprejela odlok o obveznem razobešanju zastav, vendar se je pokazalo, da nihče ne kontrolira in ne prijavlja kršilcev. RAZKOPANO MESTO. Delegati so na zadnji seji občinske skupščine opozorili na preveč dolgotrajno prekopavanje mestnih ulic za na- DRAGO ZNANJE OB DELU. V brežiški občini se izobražuje ob delu 166 delavcev. Tri četrtine teh že zaseda delovna mesta, za katera se peljavo toplovodnih cevi v naselje JL ~ .............. pri domu JLA. Ponekod izkopanih jarkov sploh ne zavarujejo, kopljejo pa ročno, zaradi česar se delo predolgo vleče. Izvršni svet bo poskušal doseči, da bodo pohiteli, saj je v interesu slehernega meščana, da bi bile Brežice do poletja spet urejene, vsaj tako kot lani Meščani so zlasti v starem delu pozabili tudi visokih dva odstotka, prav toliko pa se jih je odločilo tudi za podiplomski študij. Drugi dokončujejo osnovno in poklicno šolo. Ta vrsta izobraževanja je sorazmerno draga, ker dajejo delovne organizacije izrednim študentom veliko prostih dni za študij. Samo leta 1975 sojih našteli 1599. BREŽIŠKE VESTI do lanskega leta samo devet odstotkov študentov visokih šol in sedem odstotkov študentov višjih šol, čeravno je pomanjkanje delavcev z visoko in višjo izobrazbo največje. V zadnjih dveh šolskih letih so v brežiški občini porabili za osnovno štipendiranje 6,4 milijona dinarjev. Osnovno štipendijo je prejemalo okoli 500 dijakov in študentov. O tem, koliko jih je končalo šolanje, nimamo podatkov* vendar je kljub vsemu nadvse zgovorna številka, da so minuli dve leti v občini zaposlili komaj deset diplomantov. Iz tega lahko povzamemo, da je bila porabljena vsota za štipendiranje slabo izkoriščena, poraja pa se vprašanje, če si nerazvita občina, kakršna je brežiška, to še dolgo lahko privošči. V delovnih organizacijah namreč zamujajo s pripravo srednjeročnih kadrovskih razvojnih planov, zato se lovijo tudi pri štipendiranju. Na načrtno štipendiranje že dolgo pozabljajo v Rudniku Globoko, v brežiški Opekami, pri Dekorlesu, pri Posavju, v Tovarni avtomobilskih prikolic IMV, v dobovski Beti in Jutranjki v Brežicah, v Šolskem centru in v Zavodu za kulturo. Preobrat je nujen, saj ni mogoče, da bi se razvoj premaknil, če bodo v občini še naprej razpisovali več kot 60 odstotkov štipendij za učence v gospodarstvu. JOŽICA TEPPEY izobražujejo. Polovico jih š tudira na višjih šolah, četrtino na srednjih, na Zakoličeno od zgoraj Ker se zavedajo, da morajo najprej pomesti pred svojim pragom, brežiški občani kritično obravnavajo uspehe in neuspehe samoupravljanja v interesnih skupnostih. Obenem opozarjajo na nemoč, kadar gre za soodločanje v republiki, kjer je dogovarjanje preveč osredotočeno na strokovne službe, tako da delegatom posredujejo že dokončne odločitve. Včasih so tudi roki za obravnavanje v občinah zelo kratki in tako zmanjka časa za oblikovanje stališč. Delegate moti, da so na primer v republiki odločali o delitvi dohodka prej, preden so se zanjo lahko izrekli v občinah, in tako od zgoraj zakoličili skupno porabo. Potem so tu še zapleti okoli prispevnih stopenj za dejavnosti, ki se financirajo prek interesnih skupnosti, saj se je do sedaj še vsako leto dogajalo, da so delegati zvedeli za prave številke šele pet minu t pred dvanajsto. Vse to najbrž niso nepremostljive ovire, prav tako kot tudi ne napake in nedoslednosti pri uveljavljanju delegatskega sistema v občini, zato je razumljiva želja, da se na starih napa-'m kah ne bi več učili. J. T. Mejnik: od besed k dejanjem Korak bliže skupnosti za pospeševanje kmetijstva — Z novimi ukrepi utreti pot razvoju V krški občini, ki sicer doživlja pospešen industrijski razvoj, ne podcenjujejo družbenih interesov za hitrejši razvoj kmetijstva v srednjeročnem obdobju. Zaradi tega so kmetijske probleme dali na dnevni red zadnje seje občinske skupščine, za katero je izvršni svet predložil vrsto konkretnih ukrepov. Osnovna kažipota za usmeritev kmetijstva pa sta zakon o združevanju kmetov in zakon o združenem delu. obdelavi, skupinski obnovi na-sadov ipd. , časi za Že na problemski konferenci Socialistične zveze je vznikla zamisel o potrebi po ustanovitvi interesne skupnosti za kmetijstvo, občinska skupščina pa že zahteva, da se o njeni ustanovitvi in financiranju pripravi ustrezen sporazum. Podpira tudi predlog za okrepitev kmetijske pospeševalne službe, ki naj postane nosilka združevanja dela in sredstev na vasi. KJE BO TRŽNICA? Na levem bregu Krškega stanuje pretežni del meščanov, zato je razumljivo, da postavljajo vprašanje preskrbe večkrat na dnevni red. Pogrešajo predvsem tržnico. Da nanjo lahko računajo, so zvedeli na posvetu krške krajevne skupnosti. Najbrž bo tudi ponudba potem pestrejša. ZA CELO VOJSKO Prihranjeni milijoni Kovinar Anton Vovčko s Senovega živi s poklicem. Že od nekdaj je želel postati ključavničar, a je moral še prej okusiti rudarski kruh. Petnajst let mu je bilo, ko seje zaposlil kot delavec pri Rudniku. Do polnoletnosti je delal zunaj, potem več let v janti. Ker so zaloge premoga kopnele, so začeli del rudarjev preusmerjati v kovinarske poklice. Tako seje tudi Vovčko 1972 prekvalificiral v ključavničarja in še isto leto začel delati v novi tovarni mariborske Metalne. Dokopal se je do poklica, o katerem je toliko sanjaril. Hitro se je vživel v novo delo in ga opravljal z izrednim veseljem. S sodelavci je več let krivil betonske armature za uteži pri gradbenih žeijavih. Začel je razmišljati, kako bi ročno delo nadomestili s strojnim in izboljšali delovni učinek. Posrečilo se mu je prikopati se do rešitve. Sam je izdelal vse pripomočke za krivljenje armatur pod pritiskom hidravlične stiskalnice. Tehnološka služba je to preizkusila in novi postopek odobrila. S to tehnično izboljšavo je mladi kovinar Vovčko v treh letih prihranil kolektivu več kot 500.000 dinarjev (petdeset starih milijonov) in zanjo je minuli četrtek prejel 18.000 dinarjev nagrade, Id so mu jo izplačali po pravilniku o izumih in tehničnih izboljšavah. Za Vovčka je to priznanje, za sodelavce pa spodbuda, da bodo tudi oni začeli razmišljati o izboljšavah. Osemindvajsetletni Vovčko, ki je prebil led na tem področju, meni, da bo poslej več zanimanja za novatorstvo, saj so med tem poslali v strokovno presojo že več novih predlogov. Prepričan je, da bi pri proizvodnji žerjavov lahko še marsikaj izbo-ljšall J. TEPPEY Sledila bo še vrsta ukrepov, med njimi kategprizacija kmetijskih zemljišč, zagotovitev denarja za regresiranje obresti od kreditov, poenotenje odkupne politike, spodbudnejše obdavčevanje kmetov, odlok o zaščitenih kmetijah in hitrgši postopki pri zamenjavi, arondaciji in komasaciji zemljišč. Obetajo se boljši kmete v hribovitih predelJJ prav ti pomenijo močno P° splošnega ljudskega P ^ SPp,e„,eLe je pri?W »* pri izobraževanju kmečke ^ , dine, pri njenem kasnejšem izpopolnjevanj^^, MLADOST V PESMI IN RITMU ivilj Tudi hitrejše komunalno urejanje podeželja bo spodbujalo zanimanje za kmetijstvo, saj se to že zdaj kaže tam, kjer imajo urejene ceste, vodovod in elektriko. Pri izkoriščanju kmetijskih zemljišč bodo dali prednost gospodarnejši skupinski Gasilska organizacija v krški občini je zelo razvejena in sega do najbolj oddaljenih krajev. Združuje 25 društev, v katerih je vključenih več kot 800 aktivnih gasilcev, 232 pionirjev in 250 žensk. Društva si želijo predvsem bopo tehnično opremljenost, da bodo kos vsak dan zahtevnejšim akcijam v boju z ognjem in drugimi nesrečami, v katerih navadno gasilci prvi priskočijo na pomoč. PETDNEVNI POHOD MLADIH Na pohod bratstva in enotnosti slovenskih in hrvaških partizanov, ki bo trajal od 22. do 27. junija, bo krenilo veliko mladine iz Posavja. Sodelovali bodo tudi borci iz Slovenije in Hrvaške. Zanimanje za to manifestacijo prijateljstva je med posavsko mladino zelo veliko. Na pot bodo odšli s Senovega proti Kurmovcu, od tam pa bodo nadaljevali pohod na Bizeljsko in ga zaključili v Samoboru. Po desetih letih so pripj* v krški občini spet vehčartj slavje dneva mladosti- -g dionu so v nedeljo g*M množičen nastop telovag* prostimi vajami so IJj pionirji prvih in drugih osnovnih šol, skupmedekJe fantov iz višjih razredo , ^ 'Šolskega centra, zdruz: ^ klome skupine, združe• P^, zbori in godba na pih ^ nastopajočih se je zvr .a(josti tri tisoč, v sprevodu nil pa jih je sodelovalo ^ več. Poseben čar je dal pr* vi padalec, ki je na* prizorišča prinesel z so jo nato ob spreirija« slovesno dvignili na začetkom prireditve. LEPŠE OKOLJE Na razpis krškega hortikuhu^ društva se prebivalci mstopot** organizacije že odzivajo. oVaiy začenjajo urejati oko^e skih hiš in blokov, Pa jviiučujej0' tovarn olepšujejo in se vklI y p tekmovale za ureditev m častitev njegove petstoletnic L SPREVOD MLADOSTI. Izpred železniš ke postaje v nedeljo dopoldne krenil na stadion Matije Gubca on _ izredno dolg in pisan sprevod, v katerem je stopala mia ^e\o^ kj-a šol, pa tudi cicibani iz otroških vrtcev. V sprevodu so delegacije mladih iz delovnih kolektivov, folklorne s^P- ^ Jer*’ športniki, godbeniki in vsi, ki so nastopili na igrišču. Mia jUbikj(! tej občine je s to mogočno prireditvijo počastila vse Tito vej mu zaželela vse najboljše za njegov 85. rojstni dan. (P Teppey) Krške novice ŠE ENA NOVOST - Ker smo o dejavnosti Planinskega društva Bohor pred kratkim že obširneje pisali, naj po rednem letnem občnem zboru, bil je minuli petek, zapišemo le to, da je javnost presenetilo še z eno novostjo. To je prva številka lastnega glasila z imenom „Bohorski planinski poročevalec". Kot so zapisali v njegovem uvodu, naj bi poslej glasilo redno izhajalo in tako širšo družbeno skupnost podrobneje seznanjalo z dejavnostjo tega množičnega društva. d DVA DNI ŠPORTA tedna bo v Krike znamenju dveh športm Id ju posvečajo tudi mestnih pravic. e,:0 po& in popoldne ter v no varni bo na bazenu pn to oty0flVf Salaj" že tradicionalni , doP1 3g Gubca“ Štirikrat praznično - v počastitev dneva mladosti so se v laški občini minuli teden zvrstile štiri pomembnejše prireditve. Pričeli so jih v soboto z otvoritvijo republiške pionirske filatelistične razstave in občinsko revijo šolskih pevskih zborov v Leskovcu, nadaljevali v nedeljo s ,.Parado mladosti" in veliko prireditvijo na stadionu ,.Matije Gubca" v Krškem, zaključili pa z osrednjo občinsko proslavo jubilejev tovariša Tita predvčerajšnjim v Leskovcu, v tamkajšni osnovni šoli Milke Kerinove. uuoca ^ piv , tF cev za letošnje evr°? miting Lt* speedwayu. Plavalni . p0sv delih je seveda tudi to dnevu mladosti. d NOVE OBLEKE,.' nalog, ki so si j» | 500-letnici krških mes^ ^ ^ kiio ooor,tr,viii čim *eP d6*: P It le, bila zagotoviti čim starega desnem savskem breg -so se odločili za obn so, svqjih stanovanj skih ^ jtfC_ deležni tudi ugodne]* 0 dela Prva obnovitvena potekajo, tako •*-- no' starejše hiše že dobile ko", še več pa jih ho rt- l,| I I lf« E s ' 3 '- #V*> : ^•: f *<- Tf A %-.|'* if - j -u jf *i*s * % ,i » ' *? ,' "% 4 'J fSm #if S , ^.;:aa • i J J^OŽIČEN ^ °*edt|i slovew«^^^* ~ ..®e*£retar komiteja občinske konference ZK prof. Jože Bogovič je na članov. Na sliki- ■ Pujskih in Titovih jubilejih v občini v soboto sprejel v vrste ZK 22 novih 1 Iried govorom dr. Avguština Laha. (Foto: Železnik) toNii »paket” za menjavo dela j- Kar 10q j,, strani gradiva načrtov in samoupravnih sporazumov samoupravnih interesnih n ■------------------------------------- skupnosti S* *a raznravi6 ^n.čel Prihajati med delegate obsežen zavitek Jasnih skur>n«o*-V i , ženem delu o programih samoupravnih 4 med drno- ** T3^ »paketov" je 1.600. Jutri se bo o tem (ti .,prileni‘>i^ui? Erekel tudi občinski izvršni svet, ki pa mu ,i *'uePi le priporočila. r, -"v vf .graKdiva ni dosti 2*° ^enega ptavo6asno ^5isk5bi> da Je ?**5. {0ze !,okicel°;wS čep,rav *° eni. Na ! merUu sPet ' maJa v LiuhfanjU zboia . s0'v. °avec, ravni* ^.Jam Je delegat &«nž hi G . e*J osnovne šole ^btaž^lneskUDSn ^Pščine S^Srb'k> so jih v te'01 . s"«i=k, 0VCU fe! “tS” j-1»v je 'lepe ° glavno L^variša Tita-feoth?6"* za i 11113 tudi EttltuJJ) tekmovani |Ve1dbo raznih P&nčr? s!:uPnost' *Jlm telesno-ni plati. ne Pomaga po . ,:^ca »dpi' jj™ £K«ll»ro Iz S&Sb«S'!b“ ’ fi) j^nu, jP^ovati v bo Skt1 ^ Vba P^°dnjem Njžnfcn 2a krtiee 7 urediti fe ley»e J? °b podn; au0d Je utedil ,e»ce s|«Pnosti, Pw‘;blanške kra- krajevne 1 ta ŽSm“ Zabukni?3 knj^nico # n v,'icL \?nica nnio Je to že ‘ ?obii ^ NaslfiH^P , e8 matične v m S, mostu. Matične v . ki naj bi Je Loka pri nem so te pripombe vsebovale nemalo kritičnih misli na rovaš republiških zvez samoupravnih interesnih skupnosti, ki še tudi po majskem zasedanju republiške skupščine niso razčistile pojmovane zmede minimalnih, dodatnih in raznih drugih programov. Najhuje pri tem pa je, da ni celotne bilance prispevnih stopenj. Združeno delo kot razsodnik, predvsem pa vsi dejavniki v sevniški občini, ki so bdeli nad dosedanjo javno razpravo, so vložili v to delo nemalo truda. Prav gotovo bi vse lahko potekalo ob manjši napetosti in zmedi. Nihče tega ne more opravičevati z dogovarjanjem, zakaj vsak pogovor zahteva red, jasnost, predvsem pa spoštovanje rokov. Delavci v združenem delu se bodo morali izreči o številnih variantnih predlogih. Seštevek prispevnih sto- LOKA IN OKROGLICE: VELIČASTNO VZDUŠJE V soboto, 7. maja, je bila v Loki in na Okroglicah proslava ob 40-let-nici ustanovnega kongresa KPS in 85-letnici maršala Tita, ki so jo priredili železničarji iz Zidanega mostu in organizacija ZZB NOV iz Loke. Manifestacija, na kateri so sodelovali moški pevski zbor PD Trubar iz Loke in železničarka godba na pihala, se je pričela pred ploščo padlih borcev v Loki. Slavnostni govornik je bil tov. Pipan. Po partizanskem pohodu, ki se gaje udeležilo okoli 500 udeležencev, seje slavje nadaljevalo na Okroglicah pred obeležjem padlim kurirjem. Mladinci s svojim recitalom in godba z revolucionarnimi koračnicami so pričarali vzdušje podobno tistemu, ko je XIV. divizija prišla s Kozjanskega na Okroglice. STANKO SKOČIR Eniški paberki WiRES JE _ 08ledValo°5tda^Uh-postav™i ^tkvj ^ najbolj v\ bl clovek VSMti. krajevnemu SLba 'pSedlPa ni °šleda'a> \ i, °vinek „ • mnogo boli >vini tPr° ldTema WS* ■-ek je v lovski koči. Za P°8ledjevečkot saraža’ kot zaželen! !^govskeoa V trt'ovinah j ne ^klimatske P°4ietja so K^0 le « pr,ave- Udob- Prodajal ke> temveč Sdi ^ s tphffi Pe> saj posebno h a tehni^,^c’Saj Posebno abo materialom .Po u IZnlir« PriPeki ni lJ', stropov Ves dan? " ‘%'kp ves dan 'MiTi Pnjetno i naprave ,’Vldetl> da bi Premogla tudi konkurenca pod znakom Mercatorja, ki je odprla nov sodoben lokal včeraj. Dobro blago se pač samo hvali. NI BILA DEMONSTRACIJA -Ravno med govorom direktorja novomeškega PTT ob otvoritvi novih poštnih prostorov v Sevnici je prihrumelo z vključenimi sirenami nekaj avtomobilov. Nekaj gostov se je jelo zaskrbljeno glasno spraševati, češ, kaj paje sedaj to. Nekateri so se namreč že ustrašili, da je stari del mesta poslal nadnje protestno kolono, ker pač izgubljajo pošto v svoji četrti. Brž ko je bila bučna kolona mimo, je zavelo olajšanje. Tradicionalno navijanje avtomobilskih siren si je namreč privoščila svatovska bratovščina. Dokaz, da je tudi stari del mesta še živ, saj drugi delajo reklamo zanj. [| vi:stnii: penj daje rekordno stopnjo v Posavju in tudi v zgodovini dosedanjih dogovarjanj. Občinska statutamo-pravna komisija je pred nedavnim postavila pred slovensko ustavno sodišče določila o izbiri zdravnika v skupnosti zdravstvenega zavarovanj a ALFRED ŽELEZNIK Kruha in iger? Predzadnjo sredo ob 13. uri so v Lisci v Sevnici ustavili stroje (eno redkih visokoregalnih skladišč v republiki, ki je navezano na računalnik), da so lahko sprejeli v goste precej številno ekipo ljubljanskega Radia. Le-ta je pripeljala v jedilnico te tovarne nekatere pevce zabavne glasbe, Vilija Vodopivca in - vsaj napovedano je bilo tako - Borisa Cavazzo (znanega kot Andreja Kerina), pevce pa je spremljal orkester pod vodstvom Jožeta Privška. Skratka: nekaj bolj ali manj „naj‘‘ zvezdnikov naše RTV, ki vzdihuje po večji družbeni gmotni podpori in je vsaj glede slednjega v glavnem že imela uspeh. Vsekakor preseneča ustavitev proizvodnje zaradi take stvari, čeprav nihče nikomur ne oporeka pravice do slabše ali boljše zabave. Zanimivo pri vsem tem je, da so v tej tovarni dosledno uvedli sestankovanje ob prostih sobotah. Tudi letne skupščine sindikalnih organizacij so bile letos na prosto soboto, vendar ob porazni udeležbi. Prav tu pa smo tudi pri jedru problema. Zakaj tudi to radijsko snemanje ni bilo v takem času? Navsedanje bi tako številen orkester, če se že potrudi priti v Sevnico, lahko zaigral še kakšno vižo za nameček. Naši vrli radijci so ob neznanski tremi zapletli v pogovor še dvoje neposred-hih proizvajalk. Vprašana -poosebljena skromnost - je bila celo zadovoljna z nizko plačo konfekcionarjev kakor to izkazujejo vsa republiška poprečja, dntga pe je stresla kritiko - na koga dnigega? - na mladinsko organizacijo v tovarni, ki, resnici na ljubo povedano, spada med najbolj delavne v občini! Minula radijska produkcija se prav gotovo ne bo mogla šteti med uspehe tovarniške kulturne skupine, kateri, vsaj v tem primeru, bolj pristaja naziv skupine za marketing. a 2. ZMAGALI GRADBINCI Na doslej najbolj množičnem tekmovanju ekip prve pomoči v trebanjski občini je zmagala združena ekipa Industrije gradbene keramike iz Račjega sela in trebanjskega Tregrada, druga je bila prva ekipa krajevne skupnosti Trebije, tretja pa posebna občinska enota. Zmagovalno ekipo so sestavljali: Franc Kavčič, Dane Dim, Ludvik Zaman, Ivan Matoh, Jelka Bartol in Danica Ajdič. ZNANJE, SPRETNOST, PREDNOST - Primarij dr.Morela iz novomeške bolnišnice je minuli četrtek v Trebnjem najprej izprašal vodje ekip in njihove namestnike. Pri odgovaijanju ni bilo čutiti značilne tekmovalne treme. (Foto: Železnik) Najštevilnejši nastop prve pomoči V nizu vsakoletnih občinskih tekmovanj ekip prve pomoči je bilo letošnje med najbolj množičnimi. Na asfaltni ploščadi igrišča za trebanjsko osnovno šolo je bilo kar 15 ekip, ki so z rezervami štele 98 tekmovalcev. Ni manjkalo niti slavnostnega vzdušja. V otvoritveni slovesnosti je nastopajoče pozdravil predsednik občinske skupščine Slavko Kržan. Celotno tekmovanje je potekalo pod strokovnim nadzorstvom primarija dr. Morele iz novomeške bolnišnice, ki je stalni gost takih tekmovanj. Nekatere ekipe so tik pred tekmovanjem dobile posebne uniforme, ki jih izdeluje Novoteksov tozd v Trebinju. Vrsta delovnih organizacij je na tekmovanje poslala svoje ekipe: Dana, Trimo, Labod - tozd Teme- DOBER ODZIV KRVODAJALCEV Majska krvodajalska akcija v Trebnjem, na Mirni in Mokronogu je zopet lepo uspela. V trebanjskem zdravstvenem domu je imela ekipa Zavoda za transfuzijo krvi nemalo težav, ker je bil pritisk krvodajalcev tako močan, daje prihajalo do precejšnjih zastojev, čeprav so odvzemali kri kar na treh ležiščih. Očitno bo treba v bodoče število ležišč še povečati. Aktivisti Rdečega križa so med krvodajalci pogrešali delavce iz trgovine in tudi prosvete, čeprav med slednjimi ni manjkalo častnih izjem. nica, Industrija gradbene keramike iz Račjega sela in trebanjski Tregrad - zadnja dva sta imela skupno ekipo - ter osnovna šola Mirna. Ekipe so poslale tudi krajevne skupnosti: KS Trebnje (dvoje ekip), Mirna, Knežja vas, Čatež, Mokronog, Dobrnič, Veliki Gaber, KS Velika Loka in Šentlovrenc pa sta imeli skupno ekipo. V ekipah ni manjkalo mladih ne starejših občanov. V glavnem so se merile med seboj preizkušene Vse hujša kri? Pred leti smo lahko ugotavljali razveseljivo upadanje števila pretepov v vrsti nek-danjih „trdnjav“ srboritežev. Ne bomo jih navajali, zakaj še sedaj dostikrat pade senca teh ,junakov“ (danes mnogi od njih brodijo okoli že s starčevsko palico) na prav nič krive mlade naslednike. Občinski sodnik za prekrške Tone Glogovšek pa opaža zadnje čase spet porast prekrškov zoper javni red in mir. „Pričel se j e lani, letos pa se nadaljuje. Kršitelji so v glavnem iz vrst mladih,“ je opozoril delegate zadnjega skupnega zase- ekipe. Pred tekmoVanjem jih je večina šla skozi deset do dvajseturne obnovitvene tečaje. Tisti aktivisti Rdečega križa, ki šele obiskujejo osemdeseturni tečaj prve pomoči, v tem tekmovanju še niso sodelovali Dr. Morela je izprašal vse vodje in namestnike vodij ekip, na samem igrišču pa je potekalo praktično nudenje prve pomoči na markiranih ponesrečencih. Marsikoga je presenetila posebna občinska ekipa prve pomoči. Pokrovitelj tega množičnega tekmovanja je bila trebanjska Kmetijska zadruga. A. ŽELEZNIK danja občinske skupščine. Stanja seveda ne bo popravila le odločna akcija sodnika za prekrške in delavcev milice, čeprav tudi to dosti pomeni. K prevzgoji nadobudnih boksaijev in rokoborskih „spretnežev“ lahko največ pripomorejo športne organizacije in, ker gre za vaška okolja, tudi mladinska organizacija. V letu 1976 je sodnik za prekrške obravnaval le en pretep, primerov nedostojnega vedenja na javnem kraju je bilo 16, vseh kršiteljev pa 43. Prav gotovo je ostalo še precej neregistriranih prask in bušk ter hudih besed. A. 1. MNOŽIČNO KOT ŠE NIKDAR - Novi športni stadion trebanjske osnovne šole je bil skoraj premajhen za številne postrežene ekipe krajevnih skupnosti in delovnih organizacij trebanjske občine. Na sliki: inž. Jože Falkner je nepogrešljiv tudi v saniteti. (Foto: Železnik) VEC KOT »PREPROSTE BESEDE" Mladi novinarji šentruperške osnovne šole so izdali tretjo številko sedmega letnika svojega glasila Preproste besede. To številko so posvetili velikim jubilejem KPJ—ZKJ in tovariša Tita. Na območju krajevne skupnosti jim ne manjka zanimivih oseb za pogovor, bodisi da je to prvoborec Jože Simončič-Blaž, partizan Anton Franj ga-Sokol, partizanski zdravnik dr. Jože Jaklič ali Vida Brest. . To številko svoj ega TREBANJSKE IVERI MARSIKOMU BO V VELIKO POMOČ - Občinski odbor Rdečega križa bo danes popoldne od 17. do 19. ure zbiral rabljena oblačila, obutev, posteljnino in pohištvo, še posebno pa je zaželena rabljena posteljnina in otroška oblačila. Akcija bo potekala v Trebnjem, na Mirni in v Mokronogu. Mladi člani Rdečega križa bodo obiskali vse stanovanjske hiše in bloke in odnesli pripravljena oblačila. Marsikaj, kar je ponekod komu že v breme, lahko še dolgo koristno služi ljudem, ki so v stiski. Rdeči križ se vsem zahvaljuje za razumevanje in sodelovanje. UPRAVA NA POHODU - V soboto je imela obrambni dan tudi trebanjska občinska uprava. Zjutraj so vsi krenili na šest do sedem kilometrov dolg pohod na Oj stri vrh. Poskusili so se v streljanju s pištolo, metanjem ročnih bomb in, zemljepisu. Med posamezniki je: zmagal Dušan Mežnaršič z oddelka za narodno obrambo, med ekipami pa je prvenstvo odnesla skupina gospodarstvenikov pod vodstvom dipl. ekonomista Jožeta Kastelca. Prireditelji obrambnega dne v upravi so bili z uspehi nadvse zadovoljni. ENAKOPRAVNI PODPISNIKI -P*edsednik šentruperške krajevne skupnosti Peter Zgonc (na levi) in načelnica pionirskega odreda Francija Lokarja Mihaela Gregl sta v nedeljo podpisala samoupravni sporazum o skrbi za spomenik padlim v Šentrupertu, padlima na Veseli gori in spominsko ploščo partizanskega zdravnika dr. Lunačka. - glasila so na nedeljski slovesnosti ob odkritju spominske plošče dr. Pavlu Lunačku izročili med drugimi uglednimi gosti tudi Bogdanu Osolniku (na sliki) TREBANJSKE NOVICE operna pevca prllS> metliški rgak ^ klavirju spremjal igralec FranciJ^^^^^gg« Odgovorne pa Je . da bi koračili skoz razprave O izobraževalnega. hotelu aii i~ j0 m - (je-pojejo, se ^jtoijubn°s tudi %% St PupSajO.J5 < S speče «udvstVbi f simpatijami- P» zb0ie dat>' neuradne pevgj* „0če” pozabil na »posvojenca”? Težkih delovnih pogojev v suhorskem obratu IMV ne bodo uredili z obljubami Delavci suhorskega obrata IMV, ki spada pod tozd Tovarna avtomobilov, se najbolj boje zime in dežja. Neustrezni delovni prostori in zasilna skladišča na prostem so vzrok, da ob slabem vremenu število bolniških izostankov naraste, velika pa je tudi škoda, ki jo sneg, dež in zmrzal povzročijo na materialu, iz katerega 130-č lanski kolektiv dela čelne stene, strehe in pode za avtomobilske prikolice. ,Nadnje dve leti intenzivno govorimo o ureditvi našega problema/1 je povedal vodja suhorskega obrata Ivan Šuštaršič. „Žal pa se vsa stvar že predolgo vleče, tako da so postali delavci že nezaupljivi, boje se za obstoj obrata. Sem in tja se že slišijo glasovi, da bo IMV nekega dne kar poslala tri ali štiri avtobuse in vsi se bodo morali voziti na delo v Novo mesto. Seveda to nikakor ni res, vendar zaradi dolgega odlaganja pride do takih govoric oziroma bojazni." Dejstvo pa je, da suhorskemu obratu res bijejo zadnje ure, če IMV ne bo resno in takoj začel izpolnjevati obljub. Republiški inšpektor za delo je že lani zahteval, naj do konca leta uredijo delovne pogoje. „Jeseni bo inšpektor spet prišel, in če ne bo nič bolje, nam je jasno, da ne bomo več dobili obratovalnega dovoljenj a,'“ pravi Šuštaršič. DELA NA CESTI ZA SLAMNO VAS Sredi meseca je metliško TGP začelo dela za posodobitev 1.200 metrov ceste od križišča za Boldraž do konca Slamne vasi. Predvidoma naj bi dela končali do konca julija. Tako bodo tudi vaščani Slamne vasi dobili sodobno cestno povezavo z občinskim središčem. ELEKTRIFIKACIJA GRABROVCA Se v tem mesecu bo Elektro Novo mesto začelo obnovo elektrifikacije za Grabrovec. Iz Metlike bodo potegnili nizkonapetostni daljnovod, v Grabrovcu bodo postavili transformatorsko postajo; manjši transformator bo še v vinorodnih Berčicah, denar zanj pa so prispevali lastniki vikendov. ODKRITJE SPOMINSKEGA OBELEŽJA V BORŠTU V nedeljo, 29. maja, bo v sklopu praznovanj ob Titovih in partijskih jubilejih v Borštu pri Podzemlju odkritje spominskega obeležja, posvečenega revolucionarnemu delovanju v teh krajih v letih 1932/33. Takrat so v Mlakah ustanovili partijsko celico in Društvo slovenskih fantov in deklet; glavni pobudnik je bil predvojni komunist in revolucionar inž. Janez Marentič, udeleženec ustanovnega kongresa KPS na Čebinah. Na slavnosti v Borštu — začela se bo ob 14.30 - bo govoril član predsedstva SR Slovenije Janez Vipotnik. Pripravili so tudi bogat kulturni program. OBRAMBNI DAN UČENCEV BETI V soboto, 7. maja, so imeli učen ci šolskega centra Beti obrambni dan. Preko Grabrovca in Bušinje vasi so se peš odpravili na Suhor; na Grabrovcu so uprizorili napad na kolono, na Suhorju pa so za oceo metali bombo. Franc Tomc, predsednik ZZB NOV Suhor, jim je pripovedoval o dogodkih med NOB in jim pojasnil pomen spominskih obeležij v teh krajih. bi tam po novem začeli s kovinsko industrijo; investicija naj bi veljala 30 milijonov dinaijev, vendar je vsako navajanje bodočega programa in vrednosti investicije več ali manj ugibanje, saj kolektiv ne ve nič določenega. Kot je slišati, naj bi novi obrat postal tozd, število zaposlenih pa naj bi se povečalo za kakih 70 delavcev. Vsekakor pa si ti delavci zaslužijo bolj še delovne pogoje; sedaj zaradi nej na ne morejo uj.- . viličarja in morajo v ^ „ znositi na rokah. trjj težavam so tako v hj* * kot v letošnjem P ^ mesečju poslovali «^0 Delavci so pok^j^. mero solidarnosti: lani „„U,1ornnctnlh SOD«. ceste, šest solidarnostnih vpisali posojilo za ^ med njimi celo v mesečnega OD; vsi so prispevahdena ^ muzeja NUK v ^ . Res bi bil že čas, d oče“ kaj naredi za d krivici zapostavljanj kranjskega .,P0SV^bArT& Novo kulturno sredijjjfe Metliška matična knjižnica seje preselila v nove prostore na Pungartu ^ Ivan Šuštaršič: ,,Zaradi neizpolnjenih obljub so delavci postali nezaupljivi.41 Čeprav kljub obljubam, ki se vlečejo že več let, program za. suhorski obrat še ni narejen, naj Z otvoritvijo novih prostorov metliške matične knjižnice na Pungartu - otvoritev je bila v soboto, 14. maja - ni občina dobila samo sodobnih knjižničnih prostorov, marveč bodo tu lahko prirejali tudi razne razstave, literarne večere, ure pravljic za otroke, predavanja itd. „Lani februarja smo knjižnico odprli v gradu" je povedala knjižničarka Lea Grabrijan, „vendar prostori nikakor niso ustrezali; bili so temni, vlažni in premajhni, skratka, nikakor niso odgovarjali normativom za matično knjižnico." Metliška kulturna skupnost se je zavzela, da bi knjižnica dobila prostore na Pungartu; leto in pol so zbirali denar, saj je adaptacija stala več kot 400 tisočakov. Večino denarja za adaptacijo in novo opremo je prispevala republiška kulturna skupnost. V novi knjižnici so štirje prostori: dva oddelka za odrasle, pionirski oddelek in čitalnica. „Tako je po desetih letih dela na knjižničarskem polju Bela krajina po izobraževalnimi Kjj{ . jLi# Grabrijanova. Mati ^ Črnomlju in Metlita, P001 v Semiču in na Vinici- . , Posebno skrb metliški krjižmci novih knjig. -imeti pa bi jih — Da knjižnica_ne prostori, marveč 1 nega dogajanja, . družbenopolitične večkrat poudarili vsem bo treba r nakup novih 1 zaposliti stalnega Otvoritve sta predsednik IO r. skupnosti Ivo -matične službe z; čarstva Ančka Ko y.,e kulturnem progra® > r , številne poslusalce^Pp KULTURNI PROGRAM OB OTVORITVI prostorov matične knjižnice je bila povezana L Titovih in partijskih jubilejev. V kulturnem P j? navdušil številne poslušalce, so sodelovali P02®* . *„(]tfj8 sliki: Vilma Bukovčeva je „popevala“ ob spremna SPREHOD PO M ŠE POSEBNO, ako je nizek zračni pritisk, se plazi ob večerih po mestu smrad, ki sili v nosnice in draži želodec k bruhanju. Povzročitelj nevšečnosti je ogenj, ki požira smeti blizu vasi Berčiče. Nekako bo treba zadevo urediti, sicer bomo imeli preveč smrdeče sončne zahode in ne-prijento bi bilo, če bi postalo mesto znano po tem daleč naokoli. % VEČ LJUDI mi je reklo, naj že vendar napišem, kako težko je priti do kruha po štirinajsti uri, ko se napolnijo trgovine z zaposlenimi. Tisti, ki delajo dopoldne, ne morejo kupiti kruha pred koncem dela, potem pa ga po nenapisanem pravilu obvezno zmanjka. Razumljivo: trgovci se boje, da jim bo kruh ostajal, krajane pa ta njihov strah figo skrbi. Treba bo najti soglasje, da bo volk sit in koza cela. PO OBČINI IN IZVEN NJENIH MEJA se na debelo govori o čudnih dogodkih, ki so se baje odvijali v gostišču Veselica neko pijano soboto. Govoricam ni ne konca ne kraja, zato bi. bilo le prav, da jih kdo preusmeri h koncu, kajti po ustih se premlevajo najrazličnejša imena, ki so morda izmišljena, to pa zelo škoduje mirnemu družinskemu spanju posameznikov. KAŽE, DA TA RUBRIKA le ni brez odmeva. Že drugi dan po objavi vrstic o zbledelih zebrah se je pojavU na cest, črno-sivi asfal»• tom terim je treba s p . je kaj narobe, saj j avtomobila težko maknile za M Komisija bo program delovanj pa bo sledilo te . si enotni v tem, 0O{a potreben in .xitve, njegove uresnicH¥ nekaj. DA JE ..jopica zanimiv, priča * P ? z avtobusi ta^edajo Domala vsi si og Belokranjski delovnih hotelu ali pojejo, se kranjsko črnino in TUDI zato sodniku za bodoče Št. 20 (1451) + + Uresničevanje zakona Zagnanost pri uresničevanju zakona o združenem delu — Počasi pri dislociranih KRVODAJALSKA AKCIJA V prvih dneh junija bo v črnomaljski občini redna krvodajalska akcij a. V sredo, 1. junija, bo akcija na Vinici; krvodajalci naj pridejo od 6. do 14. ure v viniško osnovno šolo. Krvodajalci iz Semiča in okolice bodo dali kri v četrtek, 2. junija, od 6. do 14. ure v semiškem zdravstvenem domu. Naslednji dan, v petek, 3. junija, pa bo akcija v Črnomlju; transfuzijska ekipa bo od 6. do 15. ure v osnovni šoli v Župančičevi ulici. Udarniško delo za stadion Na zadnji skupščini nogometnega kluba Bela krajina - bila je sredi maja - so ocenili dosedanje delo kluba in naredili načrt za delo v letošnjem letu. Za novega predsednika kluba so izvolili načelnika oddelka za gospodarstvo črnomaljske občine Franca Cimermana. Poudarili so, da novi tekmovalni sistem ne zagotavlja napredka klubom iz razvitih nogometnih središč, kot je Črnomelj, saj v dolenjski ligi, v kateri tekmujejo, nimajo vsi klubi mladinskih in pionirskih ekip. Zato ■ so se še bolj zavzeli za organiziranje belokranjske lige v malem nogometu, da si bodo mladi nabirali izkušnje z igranjem, ne pa samo na treningih. NK Bela krajina šteje okoli 90 aktivnih članov. Na skupščini so se dogovorili, da bodo uredili štadion, se pravi igrišče in druge objekte, za kar bodo tudi udarniško delali. Govor je bil tudi o pripravah na zaključek proslavljanja 45-letnice obstoja kluba. PLANI SIS V PRETRESU Do konca prejšnjega tedna so 'politični aktivi v vseh delovnih organizacijah razpravljali o sprejemanju planov za družbene dejavnosti ter nekaterih SIS gospodarskih dejavnosti. Na politične aktive so povabili tudi delegate interesnih skupnosti v združenem delu. Temeljito so se seznanili z nalogami in programi SIS ter zadolžili poslovodne organe, da čim boj razumljivo in jasno pripravijo celoten pregled prispevkov OZD za SIS. Po besedah predsednika medobčinskega sveta ZS so doslg' v črnomaljski občini naredili pri uresničevanju zakona o združenem delu največ v dolenjski regiji. Na predlog občinskega sveta ZS je občinska skupščina na zadnji seji imenovala 9-člansko komisijo, ki bo spremljala aktivnost pri izvajanju zakona, opozarjala skupščino na probleme in odprta vprašaja, ki se pojavljajo pri uresničevanju zakona; komisij bo nudila pomoč in usmerjala akege v OZD, KS, SIS in v drugih organizacijah in organih. Prav tako je naloga komisije, da tvorno vključuje v uresničevale zakona celoten delegatski sistem, posebej še skupščinski. Aktivnost pri vsebinskem uresničevalcu zakona je že dala nekatere rezultate. Tako v rudniku Kanižarica komis| a pripravlja pravilnik za nagrajevanje po delu. Prav tako tečejo prizadevanja za ustanovitev treh tozdov in skupnosti skupnih služb. V Beltu, kije eden od tozdov TAM, ugotavljajo, da imajo pogoje za ustanovitev več tozdov: Livarstvo Mehanska obdelava, Vzdrževanje ter skupnost skupnih služb. Tudi v Via-torju imajo pogoje za dva tozda. Verjetno se bo tudi črnomaljska pekarna, sedaj obrat Žita, organizirala kot samostojen tozd. To velja tudi za Novoteksov obrat na Vinici. TEDEN KULTURE Osredij a mladinska prireditev v letošnjem mesecu mladosti, „teden kulture11, je bila posvečena Titovim in partijskim jubilejem. V nedeljo, 22. maja, so v domu kulture predvajali več kratkih filmov o Titu in pomembnih dogodkih iz naše novejše zgodovine. V ponedeljek so učenci črnomaljske glasbene šole pripravili koncert, v torek je bil koncert šolskih pevskih zborov. Teden kulture so zaključili včeraj s svečanim sprejemom pioniijev v ZSMS; v kulturnem programu so sodelovali znani slovenski umetniki. Cel ta teden je v avli črnomaljskega kulturnega doma odprta razstava, posvečena tem jubilgem in mesecu mladosti. Precej težav ima komisija, ki pripravlja strokovno gradivo o povezovanju osnovnih šol v tozd, DO ali skupnost šol; ne znajdejo se tudi komisije, ki naj bi za šolstvo pripravile pravilnik o nagrajevanju po delu. Tem bosta morala na pomoč priskočiti republiški sindikat in pedagoški zavod. V duhu zakona so se organizirali delavci v Iskri in DO za gradbeništvo, obrt in komunalo, pripravljajo oziroma izpopolnjujejo le še pravilnik o nagrajevanju po delu. V KZ pa za 28. maj pripravljajo referendum; od 1. julija naj bi bila zadruga oiganizirana v dveh temeljnih zadružnih organizacijah, ki bi združevali kmete kooperante, in v dveh tozdih. Vse prepočasi pa se stvari premikajo v delovnih enotah, katerih sedež je zunaj občine. 30 tisočakov za medveda V LD Loka odstrelijo dva medveda na leto Lovska družina Loka ima 60 članov; v njenem lovišču je največ jelenjadi, srnjadi, divjih prašičev, zajcev, od perjadi fazani in race, ki jih vsako leto vlagajo, v tem okolišu pa se klati tudi kakih pet medvedov. „Vsako leto odstrelimo dva medveda,“ je povedal gospodar lovske družine Franc Švajger, ki je že 22 let lovec, vseskozi v LD Loka. „Na medveda pridejo k nam inozemski ali domači gostje; neki Nemec je pri nas že stilni gost, uplenil je že medveda in jelena." Tik pred koncem sezone lova na medveda - v začetku maja lov nanj ni več dovoljen - je domači gost 28. aprila na mrhovišču na Miklerjih ustrelil enega od letos dovoljenih. Zanj je odštel več kot tri stare milijone, mrcina pa je tehtala okoli 150 kilogramov. Njemu ostane trofeja, meso pa je last lovske družine. DOLENJSKI LIST Za mrhovišče na Miklerjih skrbi Švajger. ,,Medvedom nastavljam mrhovino, pridejo pa tudi na koruzo; koruzo imajo še rajši divji prašiči, ki tudi redno zahajajo na to mrhovišče. Zanimivo je, da medved ne mara poginule - živali, ki sojo veterinarji prej zdravili z velikimi dozami injekcij," je pripovedoval Švajger. Pri tem mrhovišču so lovci visoko na drevesu naredili udobno prežo, kjer gostje čakajo na kosmatinca. „Iz te preže so do sedaj ustrelili že osem medvedov, dva pa so zastrelili; seveda morajo tudi za zastreljene plačati odškodnino." Lani so loški lovci ustrelili šest divjih prašičev, 13 srnjakov, 10 srn, 15 jelenov, košut in telet. „Meso prodamo lovski zadrugi v Ljubljano, lahko ga pa tudi sami sekamo; tako smo lani ’a lovsko veselico pripravili .idličcn srnin golaž." Veselice so pomemben vir financiranja lovske družine, vsako leto jo pripravijo pri njihovem domu na Toplem vrhu. V tem domu, ki so ga sami zgradili, se tudi sicer radi shajajo. ,,V hiši so tri sobe, kuhinja in velika lovska soba. skupaj pa imamo deset ležišč. A. B. ČRNOMALJSKI DROBIR STARO SE UMIKA — V zadnjih letih se Črnomelj širi na vse strani. Kar je bilo še nedavno obrobje mesta, je danes nova soseska. Na Partizanski poti, kjer je v bližini zrastel sodoben zdravstveni dom, je podobo kazila stara, zapuščena hiša, priča revnega življenja preteklosti. Danes podrtije ni več, umaknila se je novemu času. PRIPRAVE NA REFERENDUM Občinska volilna komisija, ki je zadolžena za operativne priprave in izvedbo referenduma za uvedbo samoprispevka, s katerim bodo financirali javna dela v letih 1978 -1982, je naredila program aktivnosti vseh dejavnikov za čas od 20. maja do 19. junija, ko bo referendum. V petih letih se naj bi iz samoprispevka zbralo 32,400.000 dinarjev. ZBORI DELOVNIH LJUDI IN OBČANOV Od včeraj do 10. junija bodo v črnomaljski občini zbori delovnih ljudi, od 5. do 15. junija pa zbori občanov. Na zborih bodo občani in delovni ljudje razpravljali o temeljih planov za družbene dejavnosti, obravnavali bodo delovanje delegatskega sistema v času evidentiranja delegatov pred volitvami, obenem pa bodo zbori tudi priprava na referendum za razpis samoprispevka. SKORAJ PET TON PAPIRJA -V dvodnevni akciji za zbiranje starega papirja - pripravila sta jo občinski in krajevni odbor RK - so v Črnomlju zbrali 4.900 kg odpadnega papirja. V tej akciji so se še posebej izkazali mladi člani RK, ki so pred tem obveščali prebivalce in sami vozili papir na šolo; tako so zbrali dve toni papirja. _ DRUŽINSKA REKREACJA -Že nekaj časa organizira TVD Partizan v telovadnici črnomaljske osnovne šole rekreativno vadbo pod strokovnim vodstvom. Zlasti ženske so za to pokazale veliko zanimanja. Na željo staršev in otrok so prejšnji teden uvedli uro in pol družinske rekreativne vadbe. Starši in otroci, lahko pridejo v telovadnico vsak torek od 19.30 do 21. ure. Potem pa spat! GLASBA IN NOGOMET - Koncertna poslovalnica in Glasbena mladina Bele krajine sta v okviru majskih prireditev organizirali tudi ogled nogometne tekme med reprezentancama Jugoslavije in Romunije v Zagrebu. Obiskovalci, ki so presojali tekmo predvsem z glasbenega stališča, so ugotovili, da naši nogometaši nimajo pravega posluha za izvedbo tako zahtevnega koncerta", da so odpovedale predvsem „prve violine" pa tudi, da je „dirigent“ napačno interpretiral sicer lepo zastavljeno ..partituro". Naslov tega ..koncerta za 22 parov nog in dve mreži, da o žogi sploh ne govorimo" se je iz prvotnega ..Argentina, prihajamo!" spremenil v ..Ljubo doma, kdor ga ima". TRŽNICA - Na črnomaljski tržnici so branjevke prejšnji teden ponujale jajca po 1,60 dinarja, čebula je veljala 10 din kilogram, dobra pest česna prav toliko, fižol je bil po 30 din kila, krompir 4 dinarje kg, sadike zelja pa so prodajale po dve za dinar. Šopek lepo dišečih šmarnic je veljal pet dinarjev. 'Eli Jjjg podeželju zadnja ura? ' P°treben obrat za 50 do 60 zaposlenih, ;>■—i2 *u' Virnolju in Predgradu pa za 30 do 40_________ 4dlle’ ^ kočevsko fev%kaže pravesa Wja n„c 7. J1 razvoj pode-Nšnft Ž ° * nerazvitih t^evali i, &«*• da 50 ^ 7a * 111 m zapo- Hi dnij,!^ ”?men’ hkrati pav ^dnevni* J? Za kilometri-,0v(4staf^Ce-.° 40 milijo- ni dpn ™ jarde) dinatjev. !Ladi miličniki PtometaiT0^ Uspešno planov. pred ki šteje nad SS za n;„a “atkmi so dobili 6 S?t^ičnike> kijib &Cene akciie A ^ so dežurni za h* 50 D Qn,^°ma del°- Uniji1*1 krajevna i,em‘prometnikom Snoto d^„ Pnost Kocene, > ^entivg j- I, .m komisija za skupščine: ,tudi ^ožek Lu«no on^,Kolesarski izPu h "Cev- Letne okoli 250 kolesarieS? začeli načrtno j* tečaj in!J *•* Slcer so organi-y dov, P*te za učence petih P°staj° milice »m ko>es, ; !"«>tu& Pre- "^. Tate' Se učenci bi« l v starše nZ. .odo sošolce in J Sfffip-kadete%^c9. šolo za i vzgojo v cestnem Ha ,,vu KočeXP?m°čnik koman-^emsreTanfu^i^e.Učje 'Cff ob dnevi P10nirjhpro- l 4ft?1- *?oabniy°ajojzVande- P^av za^Jdetsk01^ KočevJe C.,v Kočevi,, dltsko šolo in da pomena za krajevne skupnosti,“ je v nedavni razpravi na seji občinskega komiteja ZK o osnutku programa razvoja krajevnih skupnosti Obkolpja za obdobje 1976/80 poudaril predsednik izvršnega sveta občine Kočevje Alojz Petek. Razprava je b!la v začetku ostra. Tako je član komiteja Anton Škvarč iz območja KS Vas-Fara (ki poleg KS Banjaloka, Mozelj, Vimolj in Predgrad sodi med manj razvite ne le v občini Kočevje, ampak tudi v Sloveniji) opozoril na znano resnico, da je za izpostavo banke ali pošte lažje dobiti denar kot za proizvodni obrat. Po temeljiti razpravi so ugotovili, da so dobre ceste, pitna voda, elektrika in pošta glavna osnova za razvoj tega območja. Šele če bo to urejeno, se bodo delovne organizacije lažje odločale za odpiranje obratov na podeželju. Posebno pozornost je treba posvetiti tudi dograditvi obkolpske ceste. V dosedanjih razpravah je bilo tudi ugotovljeno, daje potrebno ta program razvoja še dopolniti in izdelati prostorski program, program razvoja zasebnega kmetijstva, program razvoja male industrije pa tudi obnavljanja žag in mlinov) ter » program razvoja turizma. O. sedanjem programu razvoja Obkolpja pa bodo morale v teh dneh oziroma tednih povedati svoje mnenj e še krajevne skupnosti, družbeno-poli-tične organizacije in občani tega območja. J. PRIMC ZBIRALI SUROVINE a Mladi člani RK osnovne in posebne šole v Kočevju so v zadnji akciji zbrali nad 8.300 kg papirja in nad 3.300 kg starega železa Izkupiček za prodane surovine, ki znaša nad 4.000 din, bo občinski odbor RK porabil v razne človekoljubne namene. L i & krotka v-I* . Praznik organov javne varnosti so člani ^8°vajjali o bnH tiskali kočevske miličnike in se z cih skupnih akcijah. (Foto: Primc) I I V Pralno j ^ebnu, zlati) grb Vsa ° °~em P°§°- is roku ■n, -5bam li° ,aj0’ ki bo S|1'ti“li!il> "*> mredno ^*VPa Zel° redno pobira Bevske Združevati ali ne? V kočevski občini ugotavljajo, da so nekatere krajevne skupnosti premajhne in da naj bi zato začeli akcijo za njihovo združevanje. Zagovorniki tega pravijo, da manjše KS ne morejo opravljati vseh predvidenih nalog, da nimajo dovolj dobrih in sposobnih kadrov za dogovorne dolžnosti itd. Manjše KS se že zdaj obračajo za razno pomoč k večjim, predvsem kočevski Nekateri povsem določeno predlagajo, naj bi se združile podobno, kot so se že KS Polom s KS Struge in KS Stari Log s KS Stara cerkev, še KS Banjaloka in Fara, KS Vimolj in Predgrad ter KS Dolga vas, Livold in Mozelj. V prid združevanja govori še dejstvo, da število prebivalcev v nekaterih KS hitro upada, da si manjše KS ne morejo privoščiti niti enega redno zaposlenega itd. Toda drugi, ki imajo po svoje tudi prav, opozarjajo, da so v manjših KS lahko vse vasi boi' enakopravne. V večjih KS namreč ponekod na manjša naselja preradi pozabljajo in razvijajo predvsem le središča KS in nekatere večje vasi. V manjših KS občani tudi laže uveljaviajo svoje zamisli in boi neposredno samoupravljajo. Zaključek je lahko torej le eden: da lahko majhne in velike krajevne skupnosti dobro delajo. Kako delajo, pa je odvisno predvsem od občanov in vodstva, ki ga same izberejo. Tudi veljavni predpisi določajo, da se občani za zadovoljevanje svojih širših potreb združujejo v krajevne skupnosti Tako občani sami določajo, kako veliko krajevno skupnost bodo imeli in seveda tudi, če se bodo združili občani.dveh ali treh KS v eno KS. J. PRIMC Kočevja RAZBITE ČAKALNICfe - Mala zasilna postajališča ali male lope ob cesti proti Ljubljani so tako sramotno razbite in popisane, da kažejo mimo vozečim tujim turistom našo borno kulturo. Za tako stanje ni krivo podjetje SAP, temveč nekateri objestni potniki in krajani, na katerih območju te postajne lope (razbitine) stojijo, saj ne poskrbijo,, da bi v kali zatrli tak način »uporabe “ postaj nih lop. JAMARJI SLAVE - Društvo za raziskovale jam v Kočevju bo letos praznovalo 104etnico obstoja. Trideset zelo prizadevnih članov tega društva je v teh letih raziskalo že nad 200 jam. Za proslavo 104etnice pripravljajo razstavo in razvitje društvenega prapora. Občanom in delo1-vnim organizacijam so poslali vabila in prošnje, da bi jih podprli z darovanjem srebrnih in zlatih žebljičkov pa tudi s spominskimi trakovi. DOBRA LETINA? - Kmetje dajo veliko na izkušnje o vremenu, iz katerih so nastali stari izreki, ki jih je jemala v obzir tudi 100-letna pratika. V njej j e vremenski pregovor: „Ce Zofija zemlje ne poškropi, vreme poleti prida rii.“ Na ta račun je dobila Zofka tudi domač pridevnik, ki se v časopisju nič kaj lepo ne bere. No, v nedeljo je bilo dežja dovolj pa tudi mrzli možje so se izkazali po trditvah pratike dobro. Po tem bi morala biti letos dobra letina. NEREDEN ODVOZ SMETI -Odvažanje smeti je zadnje čase zelo neredno in površno. Občani se zato pritožujejo. Iz KS Kočevje KJE DOM ZA STAREJŠE? -Predvidena lokacija za bodoči dom za starejše občane na prostoru med zdravstvenim domom ter križiščem Roške in Črnomaljske ceste je zavrnjen. Krajevna skupnost je zdaj predlagala kar tri nove lokacije, in sicer med Zdravstvenim domom in gostilno Štimec, ob Cesti na stadion in za posebno osnovno šolo. Zdaj bo še široka javna razprava o teh lokctcijsli« JESENI SVET POTROŠNIKOV — KS je imenovala iniciativni odbor, ki bo pripravil vse potrebno, da bo od 15. septembra ustanovljen svet ali zbor potrošnikov KS. Po sedanji zamisli naj bi bil to zbor, v katerega bi izvolili člane oz. delegate hišni sveti in sindikalne organizacije v delovnih organizacijah. JAVNA ZAHVALA - Vodstvo KS se je sklenilo javno zahvaliti osnovni šoli Kočevje, ki je na proslavi ob prazniku mesta izvedla lep in zelo dober kulturni program. NAČRT PROMETA - Predlog načrta ureditve prometa in prometne signalizacije v Koče\ju bo razgrnjen na hodniku tajništva KS še do 6. junija. V tem času bo izvedena tudi javna razprava o tem načrtu, ki ga bo občinska skupščina nato sprejela predvidoma še v juniju, seveda dopolnjenega s predlogi in spremembami, ki bodo sprejete med javno razpravo. KDO BO UPLENIL NAJVEČJO? Vodstvo ribiške družine Kočevje je sklenilo, da bo 28. maja organiziralo očiščevalno akcijo na Kolpi. Del ribičev bo istega dne sodeloval pri urejanju Jakši-čkega potoka pri Fari za gojitvene namene. Nadalje so se odločili, da bo 5. junija tekmovanje v lovu na največjo ribo (lipana, postrv) na Kolpi. Po tekmovanju bo družabno srečanje članov RD in njihovih družin. Ocenili so tudi uspeh nedavnega tekmovanja rib na Rinži. Ugotovili so, da je bila organizacija dobra, da je bila zato tudi disciplina gledalcev boljša, vendar da se ga je udeležilo premalo ribičev. Izmed 121 članov jih je tekmovalo le 14 in izmed 75 članov mladinske sekcije le 11, nadaljnjih 15 članov RD pa je sodelovalo pri organizaciji in izvedlo tekmovanje. Skupno je bilo uplenjenih 196 rib, ki so jih nato preselili v čistejši del Rinže nad Kočevjem. r Gospodarstvu spet ostalo manj pri delitvi je v primerjavi z negospodarstvom potegnilo krajši konec, zato ni imelo sredstev za posodobitev proizvodnje — Lani imelo izgubo le „Sukno" Ribniško gospodarstvo je lani doseglo ugodnejše gospodarske rezultate kot leto prej. Vendar dosežki niso zadovoljivi, saj niso povsem v skladu z resolucijo o družbeno-ekonomski politiki in razvoju Slovenije ter neposrednih nalogah za lani. Ugoden je podatek, da je celotni dohodek lani narastel za 3 odstotke, da porabljena sredstva sploh niso narastla in da se je zato dohodek zvečal za 19 odstotkov, čisti dohodek za 15 odstotkov in družbeni proizvod za 18 odstotkov pri za 2 odstotka večjem številu zapo- slenih. Tudi podatek o izgubah je zelo dober, saj so se zmanjšale kar za 86 odstotkov. Slabši pa so podatki, da so zaloge proizvodov narastle za 44 odstotkov, da so lastni viri poslovnih sredstev porastli le za 13 odstotkov in da so se občutno povečale razne dajatve KOTEL ZA ASFALT — V Riku Ribnica uvajajo v proizvodnje vedno nove proizvode, kijih običajno izdelujejo v sodelovanju s tujimi firmami. Eden izmed novih proizvodov je tuuikotel za prevoz asfalta. (Foto: Primc) Prednost proizvodnji Še lani je bila mladinska organizacija v obratu BPT v Loškem potoku med najboljšimi v ribniški občini. Dajali smo jo za zgled mladini drugih delovnih organizacij. Takrat so imeli mladi v BPT svoj delovni program in ga tudi natančno izpolqe-vali. Tudi sodelovanje z občinskim vodstvom ZSM Ribnica je bilo dobro. Zdaj pa je krenilo vse navzdol in mladinske organizacije v tem kolektivu skoraj ni čutiti. Majdo Kordiš, vodjo obrata in enega glavnih nosilcev nekdanjega dela mladine, smo vprašali, kje so vzroki za nazadovanje. Povedala je: „NaJi mladinci so se vključili v delo vaških organizacij ZSM, zato jim ostaja le malo časa za delo v organizaciji ZSM v obratu. Letos so mladi sodelovali le v najpotrebnej ših akcijah. Tudi za bodoče nimamo posebnih zadolžitev. Naš kolektiv šteje 62 članov, od tega 61 žensk. Dosegamo lepe delov- Iz KS Loški potok KDAJ BENCINSKA ČRPALKA? — Prebivalcem Loškega potoka je zelo potrebna tudi bencinska črpalka. sZdaj imajo do črpalke v Žlebiču (občina Ribnica) 20 km, v Čabru (Hrvatska) 18 km, v Starem trgu (Notranjska) pa 8 km, vendar po zelo slabi cesti, ki je pozimi zelo težko sprevozna. Črpalko potrebujejo tako lastniki motornih vozil kot kmetje, ki imajo razne kmetijske stroje. Začeli so se že razgovori KS s Petrolom in Istrabenzom, vendar dokončne odločitve še ni. KDAJ VRTEC? - V Loškem potoku je zaposlenih vedno več žensk, zato je tudi vedno večja potreba po otroškem varstvu. Prostori za vrtec so v osnovni šoli, kjer bo vrtec v drugi polovici leta ali v prihodnjem letu tudi začel delati. Nekateri pa že menijo, da so ti prostori premajhni in da bo treba za vrtec zgraditi posebne prostore. OKOLI 1800 NAS JE - Ob zadnjem popisu prebivalstva leta 1971 so na območju Loškega potoka našteli 1775 prebivalcev. Do 6 let starih je bilo 215, od 7 do 14 let 261, od 15 do 29 let 907, preko 60 pa je bilo starih 392 občanov. Na območju KS Loški potok je zdaj okoli 1800 občanov. Število prebivalcev narašča predvsem zato, ker je Loški potok dobil nove proizvodne obrate. V Saturnusu, šivalnici BPT, Inlesu, šoli in trgovini je zaposlenih skupno okoli 280 žensk, starih od 16 do 50 let. Potrebujejo še obrat, v katerem bi se zaposlili moški. DOBRE AVTOBUSNE ZVEZE -Ce Potočani niso zadovoljni s slabimi cestami, pa so ±>olj zadovoljni z razmeroma ugodnimi avtobusnimi zvezami Vsak dan odpelje iz Loškega potoka 6 avtobusov (prvi ob 4.50,i zadnji ob 16.55), prav toliko pa jih sem tudi pripelje (prvi ob 9. uri, zadnji ob 17.30). Trije avtobusi vozijo v smeri proti Ribnici, dva proti Cerknici, eden pa je delavski. M. G-t-č ne uspehe. Tudi sindikalna organizacija dobro dela, saj organizira izlete, proslave in drugo. V vsem kolektivu le eden ni vpisal posojila za ceste, skupno pa smo vpisali 66.650 din posojila. Za potresence na Tolminskem smo delali dve prosti soboti. Posebno pozornost smo posvetili varčevanju na vseh področjih in drugim ukrepom za stabilizacijo. Dobro smo se seznanili z zakonom o združenem delu, ki ga tudi uveljavljamo. Produktivnost dela je prav tako stalno naraščala, zato smo lahko zviševali osebne dohodke, ki znašajo zdaj povprečno 2890 din. Precej smo razpravljali, če imamo že pogoje za tozd, vendar smo menili, da jih še ni. Za letos imamo v načrtu prenovitev in razširitev sedanj ih proizvodnih prostorov, in sicer zaradi razširitve proizvodnih zmogljivosti, ureditve centralnega ogrevanja, ureditve prostora za tople malice, predvidoma pa bomo izboljšali še notranji transport med proizvodnimi prostori in skladiščem. Kljub razširitvi obrata ne bomo potrebovali novih delovnih moči,“je povedala Majda Kordiš, ki vodi ta prizadevni „žen-ski“ obrat, kot mu pravijo domačini. MILAN GLAVONJIČ gospodarstva, tako davki in prispevki za 24 odstotkov, ter da je delež dohodka, ki ostaja OZD, padel od lanskih 65,5 odstotka na 63,7 odstotka. Velik dohodek gospodarstva, ustvarjen lani, je pomenil več sredstev za negospodarske dejavnosti, ne pa tudi primemo več za obnovo in razširitev gospodarstva. Del sredstev, ki gre iz gospodarstva za samoupravno dogovarjanje, obveznosti in financiranje družbenih dejavnosti, je zelo porastel, ker sistem svobodne menjave dela še ni dobro izpeljan. Zaradi avtomatizma financirala družbenih dejavnosti iz prispevkov na kosmate osebne dohodke je priteklo za družbene dejavnosti celo več, kot je dovoljevala omejena poraba. Torej je bil višji osebni in družbeni standard dosežen na račun zapostavljanja materialne osnove gospodarstva. Zaradi tega pa lani v ribniški občini ni bila uresničena najpomembnejša naloga programa: nove naložbe v avtomatizacijo in posodobitev proizvodnje. O gospodaijenju lani bodo na prihodnji seji razpravljali tudi vsi trije zbori občinske skupščine. Delegati bodo morali kritično oceniti predvsem, kako so delovne organizacije upoštevale smernice družbeno-eko-nomskega razvoja občine za lani in kaj so napravile za trdnejši položaj svoje delovne organizacije in s tem občinskega gospodarstva. J. PRIMC GASILCI VADIJO £>bčinska gasilska zveza Ribnica uspešno uresničuje svoj letni delovni načrt. Pred kratkim so imeli vaje na območju Ortneka. V , polaganju 105 m dolgih cevi in tridelnem suhem napadu so se pomerile desetine treh PGD, in sicer iz Velikih Poljan, Sv. Gregorja in Sušja, Najuspešnejši so bili gasilci iz Velikih Poljan. Pqdobna vaja je bila tudi v Prigorici, kjer so člani gasilskih društev Dolenje vasi in Prigorice izvedli tako imenovano verižno vajo. M.G-rČ V SAN MARINO Drugi izlet ribniških upokojencev je namenjen Gonarsu in Padovi. Nato bomo nadaljevali pot v najmanjšo evropsko republiko San Marino. Izlet bo dvodneven; s prehrano, prenočiščem in vožnjo bo veljal 700 din. Odhod iz Ribnice bo 11. junija ob 4.30, povratek pa 12. junija zvečer. Prijave sprejema vključno do 5. junija tajništvo društva upokojencev v Ribnici. V. P. ČREPINJE IZ L0NČARIJE LONČARJI NA SLEMENA -Folklorna skupina iz Dolenje vasi, ki pod vodstvom Cveta Križa pridno in redno vadi, bo 29. maja gostovala pri Sv. Gregorju na Slemenih. Skupina je vedno bolj uigrana in vedno bolj obvlada plese naših narodov. Na isti prireditvi bo nastopil tudi moški pevski zbor „Lončar iz Dolenje vasi, ki praznuje letos 25-letnico obstoja. ŽENSKE LOVIJO - Že pred meseci smo pisali, da ima ribniška lovska družina v svojih vrstah razen moških tudi predstavnico lepšega spola, in sicer prosvetno delavsko Majdo Picek. Te dni pa smo zvedeli, da ima tudi lovska družina Veiike Poljane med 29 člani lovca v krilu. To je Meta Karner, ki je članica zelene bratovščine že od leta 1969. Kaže, da se postopoma ženske vključujejo tudi med tako tradicionalno moške organizacije, kot so lovci in ribiči. VELIK OBISK — Četrto razstavo del likovnih ustvarjalcev Združenega podjetja Iskra iz Ljubljane (ne iz Kranja!), ki je bila pred kratkim v ribniškem gradu, je obiskalo kar 1599 občanov. To pomeni, da je bilo letos ta razstava med najbolj obiskanimi. GREMO V KINO - V domu JLA bodo te dni vrteli naslednje filme: 26. maja »Najsrečnejši -človek na svetu*', 28. in,29. maja „Mož, ki so ga klicali Trinita“. 28. in, 29. maja bo tudi matineja, na kateri bodo prikazali film „Bog je umrl zaman-. V kinu Partizan v Sodražici bodo 28. sin 29. maja vrteli film „Duša črnega Charlieja.“ OTVORITEV - Prenovljeni gasilski dom v Ribnici bodo odprli 3. j ulja. Organizatoiji se že pripravljajo na to svečanost. Za pokrovitelja so zaprosili zavarovalnico Triglav. Na dan otvoritve je predvidena vaja enot civilne zaščite in gasilskih enot, za zaključek pa bo seveda tudi gasilska veselica. M.G-č obfian vpraauja •d odgovarja - Zakaj Ribničani ne obiskujejo Postojnske jame? — Ker imajo dovolj jam na svojih cestah, Struško ulico pa bi lahko ipreimenovali celo kar v „Samajama“. REŠETO tedenske Četrtek, 26. maja - Filip Petek, 27. maja - Jan Sobota, 28. maja - Avgust Nedelja, 29. maja - Majda Ponedeljek, 30. maja — Milica Torek, 31. maja - Marja Sreda 1. junija - Rado Četrtek, 2, junija - Veljko LUNINE MENE 26. maja ob 04.20 uri - prvi krajec 1. junija ob 21.31 uri - ščip H7 BREŽICE: 27. in 28. 5. francoski barvni film Komisar kolta. 29. in Hll SLUŽBO DOBI GOSTILNA CVELBAR, Leskovec pri Krškem, zaposli dve kvalificirani ali polkvalificirani kuharici. Sobota in nedelja prosta. Prodamo tudi dve „marianci“, „hockey“ in ,juke box tipa AMI 100. NUJNO rabimo kuharico in natakarico za sezonsko delo na morja Ponudbe pod šifro: „DOBER ZASLUŽEK". REDNO zaposlim dve delavki za delo v vrtnariji ali jima preskrbim delo v tovarni Za pomoč v prostem času nudim hrano, stanovanje in ostalo oskrbo. Lahko sta tudi upokojenki. Janez Aljančič, Križe 16, Tržič na Gor. STANOVAMJA IŠČEM opremljeno sobo v Novem mestu s souporabo kopalnice in tnostjo kuhanja. Na upravi lista (1659/77).' FANT išče skromno opremljeno mesta. upravi lista (1659 možnostjo kuhanja. Naslov v ................ 7! /ega me tel Kandija, sobo v okolici Noveg Predrag Dordevič, hote Novo mesto. MAMICA s sedem in dvanajstletnima otrokoma išče enoinpolsobno ali enosobno stanovanje v Novem mestu ali bližnji okolici za dve leti. Nudim predplačilo za dve leti. Vseljivo naj bi bilo v juliju ali avgustu. Ponudbe pod šifro: „ VLJUDNO PROSIM". ŠTUDENTKA išče v Novem mestu opremljeno sobo z ogrevanjem. Naslov: Nevenka Kovač, Sinji vrh 26, 68344 Vinica. VZAMEM v najem stanovanje v Novem mestu ali okolici, pozneje lahko odkupim. Ponudbe pod šifro: „ČIMPREJ“. Motorna vozila PRODAM avto NSU, letnik 1971. Naslov v upravi lista (1605/77) ali telefon: 22-108. PRODAM škodo, letnik 1972, prevoženih 21.000 km, in škodo, letnik 1969, po delih. Jože Draginc, Konec 11 a, Stopiče. PRODAM motor pony expres, star 5 mesecev, za 4500 din. Viktor Sovdat, Blanca 61, 68283 Blanca. UGODNO prodam dobro ohranjen osebni avto Renault 4, letnik 1971, in ami 8 po delih. Naslov v lista, proe IM V 1600, letnik 1971, v voznem s po l upravi lista. (1625/77). POCENI prodam kombi „Kurir“ 30. 5. ameriški barvni film Krik življenja. 31. 5. in 1. 6. ameriški barvni film Zlomljena krila. ČRNOMELJ: 29. 5. ameriški barvni film Obračun pri O.K. Coralu. 31. 5. italijanski barvni film Potrebnoje dobro ljubiti. KRŠKO: 28. in 29. 5. ameriški film Mož z imenom Gannon. 1. 6. francoski film Nedolžni ljudje zamazanih rok. NOVO MESTO - KINO KRKA: Od 27. do 30. 5. ameriški barvni film Doktor Divjak, bronasti mož- 31. 5., 1. in 2. 6. francoski barvni film Krik živlienia. SEVNICA: 28. in 29. 5. ameriški film Let nad kukavičjim gnezdom. RIBNICA: 28. in 29. 5. italijanski barvni film Puntarski profesor. TREBNJE: 28. in 29. 5. ameriški barvni avanturistični film Štirje mušketirji. stanju, dobro ohranjen. Avto ni registriran. Cena po dogovoru. Ivan Butala, Gostilna Stan trg ob Kolpi. PRODAM traktor Pasqali (18 KM) v dobrem stanju. Cena po dogovoru. Miro Pohor, šalka vas 8, Kočevje. UGODNO prodam renault 6 TL in ami 8, letnik 1970. Informacije na telefon: (068)-21-569. PRODAM R-4 ali zamenjam za zastavo 750 z doplačilom. Gazvo-. da, Šegova 12, Novo mesto. PRODAM opel kadett, letnik 1975. Gazvoda, Resljeva 4, Novo inesto. PRODAM dobro ohranjeno škodo, 1. 1972. Naslov v upravi lista. UGODNO prodam NSU princa 1000, letnik 1971. Praznik, Pristavica 4, Šmar. Toplice. PRODAM zastavo 101, letnik 1973, prevoženih 58.000 km. Alojz Marn, Dol. Dobrava 13, Tebnje. PRODAM škodo 110 L, letnik 1973, prevoženih 31.000 km. Stane Zorman, Lukovek 10, Trebnje. PRODAM odlično ohranjeno zastavo 101, letnik 1975. Silvester Turk, Kettejev drevored 47, Novo mesto. PRODAM VW 1200, letnik 1965, registriran do aprila 1978. Martin Cvelbar, Šmarje 5, 68310 Šentjer- nej. Od 6. do 14. ure, telefon: 21-006. PRODAM zastavo 101, letnik 1974, prevoženih 32.000 km. Dušan Peterkovič, Delavska 2, Krško. PRODAM mini 1000. Informacije po telefonu 71-789. Janez Vakselj, Leskovec 35, Krško. PRODAM ford 15 M, letnik 1970. Jože Mikolavčič, Partizanska 6, Krško. PRODAM spačka, letnik 1973. Informacije na telefon: 23-555. PRODAM icaramboliranega princa 1100. Jože Franko, Pod Trško goro 97, Novo mesto. ZASTAVO 750, oktober 1976, takoj prodam. Ogled v petek in soboto popoldan. Jože Pečnik, Papirniška 2, Krško. PRODAM nov R-4 metalik. Bratož, Šegova 1, Novo mesto. PRODAM simco 1000 special, letnik 1970. Franc Jakelj, Prečna 44, Novo mesto. PRODAM NSU 1200 C, letnik 1968. Peterle, Beli gdč, Mokronog. PRODAM PRODAM kombinirano omaro in raztegljivo mizo za dnevno sobo. Kristanova 1, Novo mesto. UGODNO prodam balkonska vrata, vitrino in električno brizgalko za lakiranje. Jože Gazvoda, Črmo-šnjice 58, Stopiče. PRODAM kosilnico BCS znamke Lapi. Stanko Povše, Klenovik 5, Škocjan. PRODAM motorno žago Stihi 50. Jože Vene, Žvabovo 3, Šentjernej. PRODAM nov traktorski enobrazd-ni plug. Huč, Dol. Medvedje selo 9, Trebnje. PRODAM kosilnico Bertolini v dobrem stanju, cena ugodna. Ivan Štukelj, Moverna vas, 68333 Semič. PRODAM dobro ohranjeni kavč in fotelje. Ogled po 15. uri. Marija Terzič, Ul. 21. oktobra, Črnomelj. PRODAM traktorsko prikolico (nosilnost 2 toni). Potov vrh 53/a, Novo mesto. PRODAM novo ostrešje (grušt). Novak, Bršlin 3, Novo mesto, ali telefon: 23-339. ODDAM njivsko košnjo v Bršlinu. Anton Hrastar, Bršlin 17, Novo mesto. PRODAM obračalnik BCS, znamke Šempeter. Ana Vire, Gor. Kamenje 6, Novo mesto. PRODAM s travnika (površine 1 ha) seno na rastilju. Cvelbar, Šmaijeta 5, Šmar. Toplice. PRODAM sto komadov rdečih salonitnih plošč za streho - osem valnih. Vprašajte pri Marn, Dolenja vas, Otočec. PRODAM novo ogrodje za eno-etažne zavite stopnice. Dežman, Mačkovec 6, Novo mesto. PRODAM kavč, ki se lahko namesti v zakonsko posteljo. Naslov v upravi lista (1657/77). PRODAM stroj za izdelavo cementne strešne opeke, 300 jeklenih modelov. Franc Pečnik, Gornje Brezovo 17/a, Sevnica. PRODAM kombiniran skobelni stroj na dve prestavi (širina 40 cm, 5,5 KM) z žago in vrtanje. Naslov v upravi lista. (1672/77). PRODAM hrastove deske-brez grč. Novak, Bršlin 3, Novo mesto, telefon: 23-339. PRODAM otroški športni voziček, primeren tudi za v avto. Ogled popoldan po 15. uri. Verbič, Mestne njive 5, Novo mesto. PRODAM malo rabljeno ostrešje, manjši kombajn Zmaj, stroj za izdelavo cementne opeke -25 x 40 cm, raznovrstne rabljene in nove hrastove plohe in traktor s koso, 22 KS Porsche. Jože Turk, Ostrog 27, Šentjernej. KUPIM KUPIM štedilnik na drva. Naslov v upravi lista (1617/77). IVAN OST1R, Raka 11, opozarjam JELKO MENCIN, Zamcško 16, da nima pravice kositi po travniku, ker je moja last. IVANA GORENC, Otavnik 6, Tržišče, opozarjam IVANO POVŠIČ iz Slančjega vrha, naj preneha vabiti mojega brata FRANCA GORENCA delati za pijačo, keV je bolan. V nasprotnem primeru jo bom sodno preganjala. ZDOMCI! Prodam večjo stanovanjsko hišo, primerno za gostilno in tujske sobe, v bližini avtobusne in železniški postaje. Božič, Cankarjeva 1, Sevnica, telefon: (068) 81-329. PRODAM stavbno parcelo v Veni-šah pri Leskovcu. Naslov v upravi lista (1638/77). KUPIM nizko pritlično hišo, podkleteno, takoj vseljivo, samo v kraju z rednimi prometnimi zvezami. Ponudbe s ceno in opisom pod šifro: „TAKOJ 150.000 din". PRODAM vinograd v Starem Bojni-ku v velikosti 40 a in 8 a koloseka. Elektrika na parceli, primerno za vikend. Drganc, Zbure 42, Šmar. Toplice. PRODAM parcelo (15 arov), primemo za vikend. Lepa sončna lega, elektrika poleg, dostop možen z avtom. Naslov v upravi lista (1612/77). ODDAM prostore za tiho obrt v Novem mestu. Naslov v upravi lista (1610/77). DOMAČINI - zdomci! V bližini Mirne (vas Škrjance na Dol.) prodamo posestvo s hišo in gospodarskim poslopjem (zemlje in gozda 'je okoli 3 ha v eni parceli). Informacije dobite v Ul. heroja Slaka 15 ali Kidričeva 5, telefon: (068) 83-252 Trebnje. V BIRČNI VASI in okolici prodam več njiv, travnikov in gozdov ter parcele za vikend in gradnjo z urejenim dovozom. Elektrika in voda v bližini. Ponudbe pod šifro: „UGODNO“. V NAJEM vzamem v okolici Novega mesta (do 15 km) staro kmečko hišico v bližini gozda. Ponudbe pod „Mir“ na upravo Dol. lista. DRAGI teti in sestri ANICI CUNK iz Gabrja 85 pri Novem mestu želimo za njen 50. rojstni dan še veliko sreče in zdravja v nadaljnjem življenju. Sestra Rezka z možem ter-Tadeja in Tončka. DRAGI mami MARIJI MIHALIČ, Družinska vas 21, za 70. rojstni dan vse lepo in še mnogo zdravih let v krogu svojih dragih, želimo otroci: Martina, Marjana, Cvetka, Franci in Tončka z družinami DRAGI PRIJATELJICI ANGELI POPOV iz Novega mesta za. dvojni praznik iskrene čestitke z najboljšimi željami in njeni hčerki Sonji za rojstni dan vse najboljše - želita Angela in Tine iz Ljubljane. mm JULIJANI IN ANTONU AVBAR z Daljnega vrha 8 prepovedujeva vsako prodajo premičnin in nepremičnin do končne odločitve sodišča, ker sva tudi midva solastnika. Obenem opozarjava FRANCA in JOŽEFO GERMOV-ŠEK, naj ne posegata v našo posest in odlagata materiala, ker bova v nasprotnem primeru sodno postopala. JOŽE in IVAN AVBAR z Daljnega vrha, Novo mesto. ANICA BREGAR, gospodinja iz Ljubljane, Župančičeva 17, preklicujem in obžalujem vse, kar sem neresničnega pisala ALOJZIJI RUPAR iz Goriške vasi 12 o njenem možu FRANCU RUPARJU in se jima zahvaljujem, da me nista zaradi tega tožila. ALOJZIJA KLOBČAR, Regerča vas 19, in MARIJA TRATNIK, Irča vas 7, Novo mesto, opozarjava mejne sosede v Vrbovcih, naj se drže pravih mejnikov. V nasprotnem primeru bova vsakega kršitelja izročSi sodišču. CENJENE stranke obveščam, da je salon od 1. 5. 1977 dalje odprt vsak dan od 7. do 17. ure. Ob nedeljah in ponedeljkih zaprto. Brivsko-frizerski salon DARO-VEC, STRAŽA. razno 13. MAJA sem izgubila zlato zapestnico na Glavnem trgu ali tržnici. Poštenega najditelja naprošam, naj mi jo proti nagradi vrne na upravo Dolenjskega Usta, ker mi je drag spomin. TIPKAM diplomske naloge in drugo. Ponudbe po telefonu: 84-530, interna 32 v dopoldan-skem času. POROČNI PRSTANI! - Poroka -spomin nanjo naj bo lep in trajen! Zato izberite sodoben poročni prstan pri zlatarju v Ljubljani, Gosposka 5 (poleg univerze). - Z izrezkom tega oglasa dobite 10-odst. popusta! Po dolgi bolezni nas je v 93. letu starosti za vedno zapustil oče, dedek in pradedek FRANC MEDVEN iz Volčkove vasi Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in vsem za izrečeno sožalje. Posebna zalivala Kartuziji času bolezni, Iskri Šentjernej ter župniku za poslovilne besede i Pleterje, RK Šentjernej za pomoč v ...................... Sei ilovB opravljeni obred. Žalujoči: hčerki Pepca in Milka z družinama, sestra Slavka ter vnuki Lojze, Franci, Milan, Mirko, Jožica in Vili z družinami. ZAH VALA Toplo se zahvaljujem primariju bolnice Brežice dr. Hermanu Teppeyu za izredno požrtvovalnost in prizadevanje, katero je nudil ob bolezni mojega draeeea moža dr. IVANA BRLIČA-MAŽURANltA Od srca se zahvaljujem tudi bolniškemu osebju internega oddelka za vso skrb in nego. Žena Milica Jesenice na Dol. ZAHVALA Ob smrti naše drage MARTE ŠEŠKO Ledina 21, Sevnica se iskreno zahvaljujemo za podarjeno cvetje in izraženo sožalje podjetjem Stilles, Gozdnemu obratu in Jutranjki iz Sevnice, Planinskemu društvu Sevnica ter vsem prijateljem, znancem in sorodnikom. Zahvaljujemo sc tudi sosedom za pomoč, vsem zdravnikom Zdravstvenega doma Sevnica, duhovniku za opravljeni obred in poslovilne besede ter vsem, ki ste jo v tako velikem številu spremili na njeni zadnji poti. Žalujoči: mož Miha, hčerka Marta, sinovi Stane, Vinko _ in Tone z družinami. * ZAHVALA Z bolečino v srcu sporočamo, da nas)* v 63. letu starosti po zahrbtni bo ez mnogo prezgodaj za vedno zapustil n»» nadvse dobri možin skrbni oce JANEZ-SRECKO GLUŠlt iz Jesenic pri Šentrupertu Iskreno se zahvaljujemo sosedom, ki so nam v najtežjih trenut® pomagali, nam stali ob strani ter nas tolažili, sorodnikom ‘ podarjeno cvetje in vence, gasilskim društvom Jesenice, 'e Cirnik, Šentrupert, Mokronog in Beli grič, upokojenM111 Šentruperta, Krojaškemu podjetju Trebnje, govornikoma MaKs Kurentu in Bulcu z Mirne za ganljive besede pri odprtem P° ’ iz Šentruperta za v srce ganljive pesmi, predvsem P <1 11 ll X: « 1 r-m — A _ 1 _ M . - 1 % m 1 t - _ IaM Ifl Kurentu pevcem ... ta v mh: ganljive peMiu, častiti duhovščini za tolažilne besede ter tako lep m casl pogreb. M Še enkrat se zahvaljujemo vsem, ki so nam izrekli sožalja spremili pokojnika na zadnji poti Neutolažljivi: žena Pavla, Anica in Franci, Srečko z žen° Waltraud, Pavel z ženo Kej in Ida z družino. Jesenice, Meinheim, Sydny ZAHVALA Ob smrti našega ljubega moža, očeta, starega očeta, to® in strica JOŽETA MIKULlCA upokojenca iz Dolge vasi pri Kočevju | Iskrena hvala vsem, ki so sočustvovali z nami in cvetje in ga v tako velikem številu pospremili na njeg°v0 "oVgj1t pot. Hvala sosedom za pomoč in govornikom za Pos besede, podjetjem: KGP, KGP Mesarija, LIK, ITAS, Trikon,«^ organizacijam Dolge vasi, posebno pa gasilskemu drusi narodni obrambi Kočevje za vence in udeležbo na pogrebu. Žalujoči: žena Slavka, otroci Nada z družino, Boris u1 Dušan, brata Ivan in Mirko ter drugo sorodstvo- ZAHVALA Ob boleči in nenadomestljivi izgubi našega najdražjega m0^' očeta, brata in strica FRANCA ZUPANČIČA iz Smolenje vasi 10 se najiskreneje zahvaljujemo vsem sosedom in Pn^ vence nesebično pomoč. Še posebno smo hvaležni darovalcem ^ cvetja in vsem, ki ste ga v tako velikem številu spremiu “ poti. Iskreno se zahvaljujemo za plemenite besede ob slo Mali Slatnik, gasilcem, pevcem in godbi za-izvedbo zai0^ ste kolektivu Kovinarja iz Novega mesta. Lepa hvala vsem, spoštovali in ga boste ohranili v trajnem spominu. Globoko žalujoči: žena Rezka, sin Rado z hčerke Tinca in Vida z družinama ter Majda z bratje, sestre in drugo sorodstvo (atelje";, :vi? ' ZAHVALA Ob nenadni smrti dragega moža, brata, strica, svaka FRANCA GREGOR0ČA iz Senovega . ^ se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so sočustvovali z naiJjje in f kakorkoli pomagali, izrazili sožalje, darovali vence in cve s? spremljali na zadnji poti na senovskem pokopališču. 1 o gjfP zahvaljujemo pogrebcem, rudarski godbi in pevcem za zai ter župniku za žalni obred in poslovilne besede. Se enKr soroda Žalujoči: žena Marija, sestra Berta in drugo iskrena hvala. DOLENJSKI LIST IZDAJA: Časopisno založniško podjetje DOLENJSKI mesto - USTANOVITELJ LISTA: občinske konferenc^ Brežice, Črnomelj, Kočevje, Krško, Metlika, Novo mest°’ Sevnica in Trebnje. .. „:a, IZDAJATELJSKI SVET je družbeni .organ upravlja™ sednik: Slavko Lubšina. , uorni Ku UREDNIŠKI ODBOR: Marjan Legan (glavni in oc*8° .^a)’^ nik), Ivan Zoran (namestnik glavnega in odgovornega ure Bačer, Andrej Bartelj, Marjan Bauer (urednik Priloge), M*> QWlj Janez Pezelj, Jože Primc, Jožica Teppey in Alfred Zelezn_ • valeč Priloge Peter Simič. Ekonomska propaganda: Janko . Klinc. IZHAJA vsak četrtek - Posamezna številka 5 din -nina 169 dinarjev, polletna naročnina 84,50 din, placlji"1. pd i . Za inozemstvo 340 din ali 20 ameriških dolarjev oz. . jjf ustrezna druga valuta v tej vrednosti) — DcV1 oj) 52100-620-107-32000-009-8-9. d«1?# OGLASI: 1 cm višine v enem stolpcu 89 din, 1 crr!.^ j7° p strani 119 din, 1 cm na prvi, srednji ali zadnji strani us j dtfjVv Vsak mali oglas do 10 besed 39 din, vsaka nadaljnja b**®^ g oi vse druge oglase in oglase v barvi velja do preklica cenik 'ggS p 10. 1976. Po mnenju sekretariata za informacije te*1* 421-1/72 od 28. 3. 1974) se za Dolenjski list ne plaCUJ davek od prometa proizvodov. TEKOČI RAČUN pri podružnici SDK v Nov«% VS) 52100-601-10558 - Naslov uredništva: 68001 Novo n* . 68 . talcev 2, p.p. 33, telefon: (068) 23-606 - Naslov upi«’ Novo mesto, Glavni trg 3, p.p. 33, telefon J068) 23fiPr1 ’ ' ti& čenih rokopisov in fotograhf ne vračamo — Časopisni sta^*& prelom: ČZP Dolenjski list, Novo mesto - Barvni filnu “* ska pravica, Ljubljana. 20 DOLENJSKI LIST SL 20 (1451) - 26 TELEVIZIJSKI SPORED LICITACIJA! .,SOP Krško, specializirano podjetje ^ industrijsko opremo, IU*D STORITVE, n.sub.o.. Krško, Gasilska 3 pisuje licitacijo za naslednja osnovna sredstva: izklicna cena 29.000,00 1.000,00 250.00 termogen 2> Plinska peč 3 P* KITALIC (brez jeklenke) 4 kovinsko okno en°jno, fiksno, 2,80 m x 1,80 m ProsntanriKen^^OVna sredstva bo licitacija dne 2. 6. 1977 v P;°storih „SOP" Krško, TOZD STORITVE, Krško, Gasilska PROSTO delovno mesto ^S!nHdNrob'n?80VSk0 P°die,ie delavcev v zrirf' 3 razmeria v v združenem delu °bjaVlJaProstq delovno mesto Saldakontista POGOJI; ekonomskj t h -l. ^čunovodstvJar * ^ letoma delovnih izkušenj v adrriinistrator sVi etl de|ovnih izkušenj v računovodstvu Pr°šnje na naslov podj1 f ^ P° °^avi Pijejo pismene PROSTO Liu'iK?EGA ARHIVA LJUBLJANA 3 mesto DELOVNO MESTO SSotfSSiu«,, ^Jana, Mestni trg 2” Opisuje !£°je note 23 Dolenjsko in Belo Krajino kandidat m " da ima visok P°lnjeVati naslednie pogoje: plovnih izknč° .,zo^ra.z^° zgodovinske smeri in 2 leti daWa0Draifen)varhivu- " da itT,a moraln80 arhlvski strokovni izpit, ralno-po||tične kvalitete. "Piave poš|.. -!5 dneh P° razpisu s kratkim . ovnem iznitn om 0 izobrazbi in o opravljenem Liuhi; 03 ?as,ov: Razpisna komisija Zgodovin-jana, Ljubljana, Mestni trg 27. ZAHVALA Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in znancem za sočustvovanje, izrečeno sožalje, darovane vence in cvetje ter spremstvo na mnogo prezgodnji zadnji poti moje zlate in nepozabne žene DANICE GROS „ roj. Kukman Sebno Sf1«? 0rgani7^ii?^?ieJP10 za nesebično skrb in dostojen pokop Bo«? 1 °dprtem u ^OV, Godbi, govornici pred hišo žalosti »febu Pokojnic?0 tCr vsem’ ^ so kakorkoli pomagali pri lijoči* ^atje Vi^°Ž X°“e’ mama Neža, sestri Tončka in Maika, °. Jože, Alojz, vsi z družinami, ter drugo ^ sorodstvo V SPOMIN 17. maja je minilo leto dni, odkar so temni oblaki zagrnili bogato pomladno cvetje in naznanili, da si za vedno odšla od nas, FRANCKA ŽITNIK iz Štravberka št. § si '^gala dobrote, vendar te nam je življenjska ^in nati> re^*'a trpljenja. Odšla si, tvoj domek jc prazen, “tane v naših srcih nepozaben. Žalujoči: vsi tvoji ZAHVALA Po daljši in hudi bolezni nas je za vedno zapustil dragi mož, oče, brat, in stric IVAN VITEZ z Mirne 131 Najiskreneje se zahvaljujemo vsem, ki so sočustvovali z nami, mu podarili cvetje in vence in nam v težkih trenutkih kakorkoli pomagali. Še posebno zahvalo smo dolžni sostanovalcem in sosedom za vso pomoč, delovni skupnosti KPD Dob pri Mirni, vsem družbenopolitičnim organizacijam, pevskemu zboru Svoboda Mirna, pihalni godbi Trebnje, govornikom za ganljive besede ter vsem, ki so ga pospremili na zadnji poti. Se enkrat vsem iskrena hvala. Žalujoči: žena Marija, hčerki Milojka in Ivica, brat Rado, sestra Zofija in drugo sorodstvo. ZAHVALA Ob boleči in nepričakovani izgubi dragega moža, očeta, starega očeta, sina in brata ALOJZA VOVKA iz Mosta pri Mokronogu se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, njegovim sodelavcem in vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, mu darovali vence in cvetje in ste z nami sočustvovali. Posebno se zahvaljujemo Sekciji za vzdrževanje prog Novo mesto in nadzorništvu proge Trebnje za pomoč, izraze sožalja in darovane vence. Hvala tudi govorniku za poslovilne besede, cerkvenemu pevskemu zboru Šentrupert za žalostinke in župniku za obred. Žalujoči: žena Mari, hčerka Marica z družino, sin Lojze, mama, brat Vinko z družino, ter drugo sorodstvo. ZAHVALA Po dolgotrajni bolezni nas je za vedno zapustil naš dragi mož, oče, očim, stari oče ter stric IVAN KOBŠE iz Malin 6 iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za pomoč, ZB Štrekljevec, .dr. Boriču za lajšanje bolečin, župniku za opravljeni obred ter vsem, ki so nam kakorkoli pomagali. Najlepsa hvala za izrečena sožalja, za podarjene vence ter cvetje. Hvala tudi vsem, ki ste ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: žena Kristina, sin Milan in hčerka Danica z družinama, Zofija, Polde, sestra Micka, brat Martin iz Argentine, nečakinja Francka, nečaka Ivan in Lojze ter drugo sorodstvo. »Dolenjka", trgovsko podjetje na debelo in drobno. Novo mesto, objavlja prosta učna mesta za 40 učencev v gospodarstvu za naslednje svoje TOZD: 1. TOZD En gros-detajl Novo mesto 31 učencev za poklic prodajalec 3 učenci za poklic mesar-prodajalec za svoje prodajalne na območju občine Novo mesto in Trebnje. 2. TOZD „Detajl", Črnomelj 6 učencev za poklic prodajalec za svoje prodajalne na območju občine Črnomelj. Pogoji za objavljena učna mesta so: — uspešno končana osnovna šola — zdravstvena sposobnost — starost do 18 let Pismene ponudbe za sprejem v uk sprejema splošni oddelek Dolenjke Novo mesto, Glavni trg 28. NEDELJA, 29. MAJA: 8.20 Poročila (Lj) — 8.25 Za nedeljsko dobro jutro: Čez tri gore - Savski val, barvna oddaja (Lj) - 8.40 625 (Lj) - 9.00 A.J.Cronin: Zvezde gledajo z neba - barvna nadalj. (Lj) - 9.50 Sezamova ulica - barvna oddaja (Lj) - 10.50 Križem kražem (Lj) — 11.00 Morda vas zanima: Sreča na vrvici — barvna oddaja (Lj) - 11.25 Mozaik (Lj) - 11.30 Kmetijska oddaja (Bg) - 12.15 Poročila (do 12.20) (Lj) - 12.30 Vilnius: Evropsko prvenstvo v gimnastiki - prenos in posnetek (IV—Lj) - 15.30 Speedway v Krškem - prenos (za JRT II) (Lj) -vmes POROČILA in LETUJTE Z NAMI - 17.00 TV žehtnik -barvna oddaja (Lj) — 17.35 Operacija Amsterdam - film (Lj) - 19.15 Risanka (Lj) - 19.20 Cikcak (Lj) - 19.30 TV dnevnik (Lj) - 19.50 Tedenski gospodarski komentar (Lj) - 19.55 Propagandna oddaja (Lj),— 20.00 Morava 76 -barvna nadaljevanka TV Beograd in TV Ljubljana - 21.00 Zibelka evropske civilizacje - barvna oddaja (Lj) — 21.45 TV dnevnik (Lj) - 22.00 Športni pregled (Bg) PONEDELJEK, 30. MAJA: 17.05 Glasbeni ciciban: Izlet v naravo (Lj) - 17.20 Človek in zemlja - barvni dokumentarni film (Lj) - 17.50 Obzornik (Lj) - 18.05 Zdravilo, človekov prijatelj in sovražnik - barvna oddaja — 18.25 Mozaik (Lj) - 18.30 Dogovorili smo se (Lj) - 18.45 Mladi za mlade (Skk) - 19.15 Risanka (Lj) - 19.20 Cikcak (Lj) - 19.30 TV dnevnik (Lj) - 19.55 Propagandna oddaja (Lj) - 20.00 S.Pavič: Strel v hrbet - barvna drama TV Beograd - 21.15 Propagandna oddaja (Lj) — 21.20 Kulturne diagonale (Lj) -22.00 TV dnevnik (Lj) - 22.15 Mozaik kratkega filma (Lj) TOREK, 31. MAJA: 17.00 Prevzetni medved - oddaja iz cikla V znamenju dvojčkov (Lj) - 17.20 Pan Tau - serijski barvni film (Lj) - 17.50 Obzornik (Lj) - 18.05 Jugoslovanska folklora: Zapisi Petra Vukosavljeviča - barvna oddaja (Lj) - 18.30 Mozaik (Lj) - 18.35 TV trimski test (Lj) - 19.15 Risanka (Lj) - 19.20 Cikcak (Lj) - 19.30 TV dnevnik (Lj) - 19.55 Barvna propagandna oddaja (Lj) - 20.00 Oči kritike (Lj) - 20.30 Barvna propagandna oddaja (Lj) — 20.35 I. Bergman: Prizori iz zakonskega življenja, barvna nadaljevanka (Lj) - 21.15 Glasbeni magazin (Lj) - 21.45 TV dnevnik (Lj) SREDA, 1. JUNIJA: 16.50 Petkova cesta ali po snegu h godcu - barvna serija, Deklica Delfina in lisica Zvitorepka (Lj) - 17.05 Ukročeno oko - barvni dokumentarni film (Lj) - 17.35 TV obzornik (Lj) - 17.50 Spekter -barvna oddaja (Lj) - 18.20 Mozaik (Lj) - 18.25 Glasba takšna in drugačna (Lj) - 19.15 Risanka (Lj) - 19.20 Cikcak (Lj) - 19.30 TV dnevnik (Lj) - 19.55 Propagandna oddaja (Lj) - 20.00 Film tedna: Umor iz usmiljenja (Lj) - 21.35 Propagandna oddaja (Lj) - 21.40 Včeraj, danes, jutri: Evropa v naših rokah: Velika Britanija (Lj) - 22.25 TV dnevnik (Lj) ČETRTEK, 2. JUNUA: 17.20 Colargoi - barvna oddaja (Lj) -17.35 Obzornik (Lj) - 17.50 Mozaik (Lj) - 17.55 Poljudnoznanstveni film (Lj) - 18.45 Staubringer-Popovič: Zgodba o Titu - ni. del (Lj) - 19.15 Risanka (Lj) - 19.20 Cikcak (Lj) -19.30 TV dnevnik (Lj) - 19.55 Propagandna oddaja (Lj) - 20.00 Variacije - barvna nanizanka TV Beograd (Lj) - 20.30 Svet v letih 1900-1939 (Lj) - 21.30 Kvartet Alli Ahvenhahti (Lj) - 21.40 Prihodnosti naproti - barvna oddaja (Lj) - 22.20 TV dnevnik (Lj) PETEK, 3. JUNIJA: 17.15 Križem kražem (Lj) - 17.25 Pisani svet (Lj) — 18.00 Obzornik (Lj) - 18.15 Milo zveni, sto dukatov velja — barvna oddaja iz cikla Jugoslovanska folklora (lj) - 18.40 Mozaik (Lj) — 18.45 Izbira študija in poklica - barvna oddaja (Lj) - 19.15 Risanka (Lj) - 19.20 Cikcak (Lj) - 19.30 TV dnevnik (Lj) - 19.55 Tedenski notranj epolitični komentar (Lj) - 20.00 Propagandna oddaja (Lj) — 20.05 Koncert orkestra slovenske filharmonije -barvni prenos (Lj) - 21.05 Propagandna oddaja (Lj) - 21.10 Razgledi: Miru in kruha - barvna oddaja (Lj) - 21.40 Majhne skrivnosti velikih kuharskih mojstrov - barv. odd. (Lj) - 21.45 J. Shaw: Bogataš in revež - barvna nadaljevanka (Lj) - 22.35 TV dnevnik (Lj) SOBOTA, 4. JUNIJA: 8.00 Colargoi - barvna lutkovna serija (Lj) - 8.10 Deklica Delfina in lisica Zvitorepka - barv. odd. - 8.35 Zajček v škripcih - oddaja iz cikla V znamenju dvojčkov (Lj) - 8.55 Pravljica o Janku in Metki (Lj) -9.25 Človek in zemlja - serijski barvni film (Lj) - 9.55 Izbira študija in poklica - barvna oddaja (Lj) - 10.25 Dokumentarna oddaja (Lj) - 11.00 S. Čurkovič: Tretji za preferans - barvna drama TV Bg (Lj) - (do 12.10)... Športno popoldne, ... Obzornik (Lj) -... Mozaik (Lj) - ... Mladinski film (Lj) j) - 19.15 Risanka (Lj) -19.20 Cikcak (Lj) - 19.30 TV dnevnik (Lj) - 19.50 Tedenski zunaij epolitični komentar (Lj) - 19.55 Propagandna oddaja (Lj) -20.00 French Can-Can — barvni film p:'a 31 SV času od 12. do 18. maja so v novomeški porodnišnici rodile: Vje-koslava Peričak iz Kamanja -Regino, Jožica Stopar iz Laz — Gregorja, Marija Mihelič z Gornjih Kamene - Damjano, Branka Markelj iz Regerče vasi - Primoža, Jožica Juršič z Gornjih Kamene -Andreja, Jožefa Mrvar iz Hruševca — Damjana, Cvetka Nosan iz Dolnjega Mokrega poj a - Dejana, Sonja Djordjevič iz Ragovega - Saša, Ljudmila Sirk iz Stehanje vasi — Marjana, Dragica Bartolj z Vrha -Jasno, Marija Kavčič iz Trebnjega -Janeza, Matjana Malnarič iz Semiča - Gregorja, Ida Perme iz Dolnjega polja - Andreja, Andreja 2erak iz Kostanjevice - Tadeja, Djurdjica Zupančič iz Sadinje vasi - Majo, Kristina Kic iz Vrbovca - Majdo, Justina Petan iz Krškega - Andrga, Silva Dvoršak iz Brestanice -Jadranko, Lidija Karin iz Črnomlja - J ulj a, Cvetka Ferlin iz velikega Podloga - Aleksandro, Marija Hrovat iz Dobindola - Darjo, Marjanca Slemenšek iz Brezovega - dečka, Danica Čadonič iz Vukovcev -Tatjano, Jožica Koncilja iz Dobrniča - dečka, Marija Kos z Velikega Kala - deklico, Mira Švigelj iz Krškega - deklico, Darinka Stojs iz Sevnice - deklico, Marija Cvelbar iz Malenc - deklico, Martina Trata- iz Šentjerneja - deklico, Andželka Božič iz Šmihela - deklico, Anica Bevc iz Mokronoga - deklico, Jožica Krajnčič iz Hmeljčiča -deklico, Ana Kravcar s Pluske -dečka in Marija Jerina iz Metlike -dečka. - ČESTITAMO! PROSTA UČNA MESTA! ii Socialistična republika Slovenija SKUPŠČINA OBČINE NOVO MESTO IZVRŠNI SVET ..Skupščina občine Novo mesto obvešča občane, da zaradi selitve nekateri upravni organi ne bodo poslovali za stranke v dneh: 1. oddelek za družbene dejavnosti in občo upravo 2/6 in 3/6-1977 ; ► 2. oddelek za notranje zadeve 2/6 in 3/6—1977 3. oddelek za medobčinske inšpekcijske službe 2/6 in 3/6-1977 4. Davčna uprava 31/5 in 1/6—1977 5. Geodetska uprava 6/6 in 7/6—1977. Navedeni upravni organi bodo od teh datumov dalje o poslovali v upravni stavbi Novi trg 6 v Noven mestu (bivša komanda garnizona), razen Geodetske uprava, katere sedež bo v upravni stavbi Ljubljanska cesta 2." n. W/7WWW wwwl i maja 1977 DOLENJSKI LIST 123 Njegov ustvarjalni nemir Skrb za delavca, boljše delovne razmere in večjo varnost pri delu, skratka za humanizacijo dela, je naposled le nagrajena. Za rešitev na področju izboljšave delovnih razmer pri eksportu okroglic je prejel dolgoletni delavec in uslužbenec, vodja službe za varstvo pri delu v Novolesu Anton Špelko zvezno nagrado sindikata delavcev industrije in rudarstva. „To ni le priznanje za moje delo, to je priznanje kolektivu in vsem, ki so mi pomagali pri izdelavi diplomske naloge. Brez te pomoči...“ Razgovora z njim drugače sploh ni mogoče začeti. Ob njegovi skromnosti „Zaradi utesnjenih prostorov, na dolžini 22 metrov so postavljene tri luščilke in zaradi neurejenosti odstranjevanja okroglic se tehnološki postopki križajo. Kljub pazljivemu delu je prišlo mnogokrat do hujših poškodb, saj je teža okroglic prekoračevala dopustno mejo in delavci, ki so ročno prenašali okroglice kakih 20 m, so komaj čakali, da se znebijo težkega bremena. Poleg tega so morali pod težkim bremenom prečkati še dve nevarni transportni poti. Taka proizvodnja okroglic tudi ni več zadoščala trgu niti po količini niti po kvaliteti. To, predvsem pa izpostavljenost delavcev raznim poškodbam me je spodbudilo k razmišljanju,“ pojasnjuje. Pred menoj ležita zajetna mapa s pojasnili in analizami, diplomsko delo z neštetimi načrti in izračuni Zajetno delo, pomislim. Na drugem koncu mize vidim vabilo nagrajencu, da napiše članek za strokovno revijo. „Uspelo mm je, da se s pritiskom na gumb izognemo mnogim nesrečam. V štirih letih in pol se je na tem delu poškodovalo lažje 86, težje pa 12 ljudi Imeli smo kar 1593 dni bolezenskega dopusta. Kje pa so motnje v križu in druge dolgotrajne posledice? Tega dela ni hotel nihče več opravljati“ Nekaj smo morali ukreniti Taka je moja služba. Izpopolnitev eksporta okroglic pa je samo delček naših prizadevanj za večjo humanizacijo dela. Čaka nas še dolgotrajen boj proti hrupu na žagi (od 98 ga moramo zmanjšati na 90 decibelov), težke plohe že prenašajo in zlagajo hidravlične klešče, moramo nekaj storiti, da se ukine nočno delo žensk, iz boljšajo mikro-klimatske naprave, urediti moramo odsesavanje prahu v brusilnem oddelku... Ni dovolj, da imajo naši delavci zdravnika in zobozdravnika kar v tovarni, urejeno družbeno prehrano, zagotovljen oddih v lastnih počitniških domovih. Naša prva naloga je, da bo delo vsakega delavca čim bolj varno in prijetno. Smešno žalostno je spoznanje, da napori v tej smeri dobe vso podporo strokovnjakov in vodilnih, delavec pa, kateremu so izboljšave v največjo korist in pomoč, gleda nanje z nezaupanjem “ Nenehno iskanje varnejšega in boljšega je del njegovega ustvarjalnega 'nemira. Ppt od vodje oddelka, tehničnega obrata in tehnološke priprave - vse to ga je obogatilo ne samo z znanjem in izkušnjami, temveč tudi s pretanjenim posluhom za delavske potrebe. Samo tako lahko razumemo Špel-kovo trmoglavo vztrajnost in njegove osebne in delovne dosežke, za katere sta mu družba in kolektiv dala priznanje. IGOR VIZJAK Za pol pednja toče Nedeljska toča je v Metliki naredila veliko škodo V nedeljo ob 11.35 je nad Metliko začelo divjati hudo neurje s točo; toča je klestila približno 20 minut, vendar v središču mesta ni padala, zato pa je je bilo toliko več od zdravstvenega doma proti Kolpi. Voda je poplavila-regionalno cesto, onemogočila promet in vdrla v Beti in Komet. V Beti je vdrla v skladišče, konfekcijo, skozi strop je teklo v pisarne in v prostore šolskega centra, tako da so morali imeti v začetku tedna pouk v delavnici. Na pomoč so hitro priskočili gasilci iz metliške občine in delavci, sicer bi bila škoda še večja. V Kometu je voda vdrla v skladiščne prostore in v obrat družbene prehrane, vendar je tam škoda manjša. Tudi v Kometu so pomagali gasilci iz Rosalnic in hrvaškega Jurovske-ga broda ter delavci. Cesto, na kateri je obležala kakih 10 cm debela plast toče, so očistili delavci komunalnega podjetja. Toča na srečo ni zajela vinorodnih krajev, le na Kučarju je oklestila vinograde, naredila pa je veliko škode na poljih in vrtovih; na ravninskih poljih proti Kolpi je stolkla vso pšenico in koruzo. Nedeljsko neurje je bilo eno najhujših in tudi najstarejši prebivalci ne pomnijo takega. Se v ponedelejk je bilo pri vrtcu, na dvorišču Beti in drugod videti kupe ledenih zrn. MEDVED ZA LADJO - Občinska skupščina Kočevje ima že nagačenega medveda, ki ga bodo podarili ladji „Koče\je“, ko se bo vrnila v domovino. Medveda je uplenil lovec in direktor Snežnika Maks Šteblaj v gojitvenem lovišču Snežnik. (Foto: Primc) DARUJMO, CESAR NE POTREBUJEMO V četrtek, 26. maja, bo od 17. do 19. ure po vsej Sloveniji že deseta tradicionalna akcija zbiranja oblačil, obutve, posteljnine in postelj, ki jo bodo organizirale vse organizacije Rdečega križa Slovenije. V tem času bodo aktivisti Rdečega križa zbirali vse še uporabne oblačilne predmete in posteljnino, ki jo občani ne potrebujejo več. V to široko in humano akcijo pa se lahko vključijo prebivalci Slovenije tudi tako, da pomagajo pri prevzemanju, prevažanju in sortiranju darovanega blaga in na ta način izkažejo svojo socialistično solidarnost. Oddajmo Rdečemu križu, kar imemo preveč, česar ne potrebujemo, v korist tistih, ki jim bo taka pomoč dobrodošla! Pred kratkim je bilo v Kočevju tekmovanje v lovu rib s plovcem. Ribiči so tekmovali na delu Rinže od mostu pri cerkvi do ovinka pri Avtu, kjer je Rinža občutno onesnažena. Uplenjene ribe so ribiči ohranili žive in jih prepeljali v zgornji del Rinže, kjer voda še ni NAJTEŽE JE SPREMENITI LJUDI • a Da so krivi plakati, je tulila ? Frančiška Plotnikova, članica ® izvršnega odbora kulturne 0 skupnosti. £ premajhni so. Krajani jih ^ sploh ne opazijo, zato je na-~ vadno dvorana napol prazna." w Klotilda Zračnikova, pred-% sednica Izvršnega odbora kul-0 turne skupnosti, pa je bila ^ drugačnega mnenja: „Prepri-J čana sem, da bi bila dvorana w nabito polna ljudi, ako ne bi 0 bila tako razdrapana. Stoli so 0 razmajani, pozimi se ljudje v • njq tresejo od mraza, poleti j im j e vroče.“ 9 „Osebna vabila bi bilo tre-£ ba pošiljati na domove. Le ta-a ko bi se občani otresli kultur-? ne lenobnosti/4 je prispeval svojo misel Tone Zveznik, podpredsednik zveze kultur-no-prosvetnih organizacij Repičeve drage. „Moje prepričanje pa je, da je repertoar napak sestavljen, ljudem je treba nuditi domača, lahko razumljiva dela, ne v razpravo Ivan Trobentnik, a predsednik izvršnega odbora J mestnega pihalnega orkestra. w „Ne samo daje čas nepri- £ meren, tudi dnevi so ponesre- £ čeno izbrani. Zakaj so igre, -koncerti in akademije prav ob ™ sobotah, ko je ples v hotelu 0 pa gledališke in glasbene po- Večna izguba pa še v zasebni £ izkuse, ki jih še pisci sami ko- gostilni pri Treh kegljih? “ je a zastavila vprašanje Katarina — Nošnik, voditeljica folklorne ® skupine Repičeva draga. % Nihče od razpravljalcev pa Q ni niti za trenutek pomislil, da a je mogoče z Repičani kaj na- J robe. Razumljivo: laže je spre- w meniti uro, dan, repertoar in £ način obveščanj a kot pa ljudi, A v katerih je lahko kultura ali m pa je tudi ni. | x GAŠPERIČ • maj razumejo," je razpletal porojeno idejo Jože Fascikel, ki je opravljal tajniške zadeve pri kulturni skupnosti. „Vsa stvar tiči v napačno izbrani uri. Predstave so navadno ob devetnajstih, ko je repiški narod še po njivah, vinogradih in poljih. C p bi bile prireditve pozneje, bi se v dvorani trlo ljudi,“je posegel tako močno onesnažena z odplakami. Tako so ribiči združili tekmovanje tudi s koristnim preseljevanjem rib oziroma njihovim varstvom. V skupini članov so dosegli najboljše rezultate: 1. Stopar 27 rib, 2. Gumzi 17 in 3. Zadnik 15. Zanimivo je, da je bil po prvi uri lova, se pravi pred zamenjavo mest, najboljši Janež, ki je ujel 12 rib, 2. in 3. mesto pa sta si delila Kožuh in Stopar z 9 ribami. V drugem delu tekmovanja pa je ribiška sreča Janeža in Kožuha popolnoma zapustila. Pri mladincih so bili najboljši: 1. Bastar 14 rib (v 1. uri 11 rib), 2 do 3. Rukše in Krivec (v 1. uri 7. oz 12 rib). Pokrovitelj tekmovanja, ki je bilo organizirano v počastitev praznika KS Kočevje, je bila Tekstilana Kočevje, ki je najboljšim trem v posamezni skupini podarila odeje, Ribiška družina pa jim je podelila še diplome. J. P. MODA V DOLENJI VASI V Dolenji vasi pri Ribnici je bila 21. maja zvečer pevsko-modna revija, na kateri so se predstavili pevski zbori iz ribniške občine in člani kluba mode tovarne Sukno iz Zapuž. Na prireditvi, ki je bila posvečena jubilejem ZK in tovariša Tita, je govoril predsednik občinske konference ZSM Ribnica Albin Mikulič. (Foto: J. Primc) NIMAJO, A STRELJAJO - Financiranje tehnične kulture v sevniški občini je spet na tleh. Raketarji so sami usposobili 18 novih zanesenjakov za smodnik; za vlak in kar je še podobnega, dajejo fantje sami denar. Doklej tako? (Foto: Železnik) Amaterji s srcem Sevniški raketarji spet republiški prvaki V nedeljo so se sevniški raketarji na Ljubljanskem polju udeležili odprtega republiškega prvenstva v tekmovanju raket tipa Strimer in raket s padali. V tekmovanju raket tipa Strimer Sevničani že dolgo nimajo prave konkurence, kar so na nedeljskem tekmovanju ponovno dokazali med 86 tekmovalci, ko so spet osvojili prvo mesto! Za nema-ček je treba še poudariti, da so na tekmovanje poslali tako rekoč novince. Uvrstitev v tekmovanju raket s padalom na videz ni tako bleščeče: sedmo do deveto mesto, čeprav tudi to med 154 udeleženci tekmovanja ni neuspeh. Še več: vsa prva mesta do šestega so pobrali Zagrebčani, ki so državni prvaki. Predanost sevni-ških raketarjev temu športu se je ponovno izkazala tudi pri kritju stroškov, da so lahko sploh šli na tekmovanje. Vsi do zadnjega so se peljali na svoj račun. Po izjavi predsednika občinske organizacije za tehnično kulturo Matjana Zidariča je tehnična kultura v sevniški občini letos kljub veljavnemu samoupravnemu sporazumu o financiranju na tleh. Tudi na bližnje državno prvenstvo bodo šli na svoje stroške, kako bo z udeležbo na balkaniadi, pa še ni jasno. A.ŽELEZNIK Kovač -najtežji Na 14. srečanju harmonik skih orkestrov in bilo od 13. do 16. mSI* je nastopilo okoJi „j|ih nikarjev iz srednjih » ^ glasbenih šol iz vse ’ tega preko 250 solistov. ^ P™ mesto v najtefc. kategoriji je dosegel učenec nižje glasben's . Kočevja Bojan Kovač, ^ mednarodna komisija ^ 93 od 100 možnih toefc* Krajcar (Pulj), 92 točk, • ^ Obradovič (Krag^evac),, točk. V, C kategoriji je z 6! kot najboljši slo*®"f Farkai točkami 4. mesto Vifli iz-Kočevja. ..»ctase Iz območja Do^^ovanji srečanja oziroma * . j udeležila le ta dva harmo“W katerih mentor je glas gog Adi Skorjanec. ^ A je bil najuspešnejši 1} čari Tomislav Mohor* točk), v kategoriji B Pj> Prinčič (91 točk), a Uspeh na tem tekJnov^“| doslej največji, kar soj j učenci nižje glasbene Kočevja. Na istem tekmo vendar v skupini C, J Kovač zasedel lani 3. m® *j f, KRŠK°: -j ZA EVROPSKO PIB VSE NARED V nedeljo, 29. krškem Stadionu « največja športna Prire -Dolenj dcem, in sice^ j, polfinalna dirka v spe™ na kateri bo nastop«0' voznkov iz Angl|Je- -Šved&e, ZRN, Italje> ■ i Madžarske in Jugo»» prireditvi, s katero AMD počastilo vrsto k obletnic, najdete večnost rani. Vzor stopiških NAJBOLJŠI RIBIČI — Na fotografiji so člani in mladinci, ki so bili letos najboljši v lovu rib s plovcem na Rinži v Kočevju. Predsednic RD Kočevje Vinko Zajc jim podeljuje diplome. (Foto; Primc) Spet so selili ribe Kočevski ribiči izkoristili tekmovanje tudi za selitev rib Minka Bele iz DoL Težke vode je najboljša učenka stopi-ške osnovne šole. Je skromno dekle in nerada govori o sebi, zato pa vedo več o njenem delu in uspehu pripovedovati sošolci in učitelji, ki so ponosni, da imajo tako učenko. Pa:ne da se samo pridno uči, nobena prosla- Najboljša v šoli, odlična tudi zunaj nje jih ve, da je Minka ta , dvakrat tekmovala. m «gj j so ostali tekmovalci -jj-jr Bazo 20, je hitela v ^ „ 4 šolo, kjer je bilo Pr* V i občinsko tekmovanje le: ,.Nisem se posebej W la, ker sem imela PreVe.( datumi in drugimi P° republiško tekmovanje- | sem reševala, da sem . ob 16. uri pri svečani p priznanj. Zelo sem bi , , čena, ko sem zvedela,, zmagovalec Vesele šole. Letos končuje csn»^ Vsa leta v njenem iz^j8sl štirice. Vedno je \ to šim učencem in obremenitvi pomagala h> | šem pri kmečkih op ijj4 lani je uspešno vodila p , organizacijo, sedaj paj na j nik mladinskega akt „Zel° rada berem ^ prostega casa P06^ tfK Osovojila sem vse . za * priznanja v tekmovanj ^ pančičevo bralno jeseni bom šolanje na }e gimnaziji, za naPrwaJSik*j \ nisem odločila. W vDn'5:&gradjimgi................. ^on- v Pretekla« 9radj'm gostoljubno odpi-Vina radi vračain h Zat° Se po Prvem obisku C(? h,? p°dobo Pok, a Pobliže spoznajo zgodo-9orja . režic, od M 'n6n ki se razteza od Sevni-Pfi« ^°tle in roboria in Orliškega po-%noavski muzei cnH-nCeV l*a do Kostar»ievice. Ooki-a-• v cenili :n med vodilne kulturne bil Dri'nskimi muzpi^o?13 u?!edno mesto med Pr°stn 0Sern'ndvai Ustanovljen je ?anim-re v 9raiskpm lm,' ?'• Tedaj je dobil prve ie v J.V kulturnoznr.HP°S- *u' Grad ie tudi sam bi tQ?nu|'h dvaiSi°y,nski sPomenik. Muzej si NolUtrieno^S h'etih velik0 Prizadeval da ^ko\i' *ato ie mprit 00 Z9radbo rešil Pfed pro-dv0r ar,tvena dela k™ opravi* obsežna spomeniške °' stoPniŠče in laroč.no Poslikano grajsko 0b Pr°store. pel° pa ie vključil v mu- žarnega0l(?rŠoh {*lrki spoznamo zanimi-? riih^*® železnp h u V D.obovi- gradivo iz ^lav najdišč na Libni ter Predmete Dri*. 1 vasi jn H na Drnovem, v Dobovi v Ven® Pestra etnnf'i?biSk°Valce vedno znova Pletarskinl? b3 2birka' ki z oroc^em, Serifi°naj:arja živliJ'. °^lnskimi in drugimi iz- koslovenskem kmečkem uporu slovja SDaH° Popu'ame teme sodobnega družbo-vanju Prn„a VSekakor ideja o načrtnem poveče-fedno s teh^* ^asa- Nesporna je trditev, da vzpo-časa, v katen razvojem raste količina tistega iem okUsu jrem se skuša osebnost izraziti po svo-'n Ustnih .T V tere™ se ob ustreznih sredstvih družbeni nr p,°.Sobn.ost*b razvija. Prosti čas kot revolucije St • ’e. vezan za pojav industrijske bolj ločuiota ♦ 00 .'n avtomatizirano delo vse ^Polnjen z . ?r™Ski delovni čas od časa, ki je trditev a'ct'vnostmi. Na videz je ta 2asužnji| č, °ksna: Vsem je znano, da je stroj Potrehni • eKa ln ga preobrazil v svoi nuino Potrebni privest 1' ,a° ^eoDraz'' v svoj nujno I!111' hkrati na • °. esce v ogromnem mehaniz- jih je do sph 16 Stro* Prevzel mnoga opravila, ki 'Wdi osvohr>HMJ opray,ia|o na tisoče ljudi, in je d' umskih naporov°9'^ tezk'b fizičnih del, pa tu- ie rodll*!!^ la skrai^anje delovnega tedna in n' teden nH i * « ^ Evropi se je skrajšal delov- Poieg nedeiiP n 1870 do leta 1950 za 30 ur, °i za osemiir^f- !? do'°5en še en dan za odmor. V° P° Proštom ovn' dan pa nosi v sebi zahte-53,110 obnavlian-Ca^'- k* nai ne b‘l namenjen pr°stem čaci J-U . ^.ne moči, temveč tudi po 0Sebni razVn: '!r. VnaJLbi 9a posameznik porabil za „ Povečelnil UŽbeno aktivnost. ružbo ln Prostega časa je postavilo pred IZrabe tega časa r'Zredno Pomembno vprašanje °f9anizirani Problem je v samoupravno n|3, številno in2*-1 vrpden še posebnega zanima-'zdelanimj meh .tuc'je s svojimi do popolnosti anizmi za vodenje in usmerjanje PROSTI ČAS IN DELO STA ENOJAJČNA DVOJČKA posameznika v prostem času mu vsiljujejo identične kolektivne obrazce obnašanja in s tem je pogostokrat vprašljiv smisel človekovega ustvarjalnega samopotrjevanja in angažiranja. Stihijska moč širjenja meja hedonizma je prav tako ena od pasti za človekovo svobodo, saj nikakor ne more biti nadomestilo za praznino eksistence, ki jo rojeva „atomski" način življenja. Ali niso mnoge aktivnosti zabavne vsebine obarvane z veliko mero prisile? Družbeni prestiž pogostokrat terja na-še prisostvovanje na popularnih zabavah ne glede na lastni interes za te oblike razvedrila. Borba za modernost in bogastvo predmetov, ki so merilo družbenega standarda, so nemalokrat glavna ovira, da nimamo več prostega časa, saj nas sili v dodatno delo. S tem si prostovoljno jemljemo prosti čas. Sodobno stanovanje, na primer, je družinska izložba in kakor v vsaki drugi izložbi se morajo tudi tu eksponati menjati v skladu z modo. Tudi sprememba socialnega položaja družine zahteva ponovno dekoracijo stanovanja. Stanovanje, eden ali dva avtomobila, obleka, vikend in podobni znaki družbenega položaja so pogostokrat uspešna, toda še kako lažna krinka za notranje siromaštvo. Kreativnost, samopotrjevanje v delu in ob delu in razvoj človekove osebnosti so vrline, ki jih še vedno premalo cenimo, ne pa tudi proklamiramo. Zdi se, da je človek še najbolj kreativen v obupu brezdelja. Osvobojen, vsaj za trenutek, materialnih pritiskov, se predaja razmišljanju, ker pač nima drugega, ..pametnejšega" opravila. Ni dvoma, da prosti čas nudi neslutene možnosti za kulturni in ustvarjalni razvoj osebnosti, ki pa so za sedaj še mnogo premalo izkoriščene. Razvoj osebnosti pa je samo ena izmed funkcij prostega časa. Prva je nedvomno odmor. V tem časovnem intervalu se človek „zdravi" od fizičnih in živčnih „poškodb", ki so posledica monotonega poklicnega dela. Gre za reprodukcijo delovne moči in sposobnosti. Vzporedno s skrajševanjem delovnega časa se človekove regeneracijske potrebe povečujejo, in ne zmanjšujejo, kot bi bilo pričakovati. Kolikor bolj je proizvodni proces izčrpljujoč, toliko večja je potreba po intenzivnem odmoru. Velja še ta ugotovitev, da kolikor bolj občutimo proizvodni proces kot zunanjo prisilo, kot odtujeno delo, toliko intenzivnejša je potreba po begu k raznim oblikam razvedrila in sprostitve. Druga funkcija prostega časa je zabava in razvedrilo. Usmerjena je k premagovanju vsakodnevne monotonije. Življenje teče po točno določenem in ustaljenem redu, v katerem se obveznosti neprestano ponavljajo. Razvedrilo naj bi resnično pomenilo prijetno spremembo v tem ustaljenem programu. Razvoj osebnosti je gotovo tista naloga prostega časa, ki jo je najtežje realizirati. V prostem času naj bi bil človek okupiran z aktivnostmi, ki se jim po lastni volji in preudarku popolnoma predaja, pa naj si bo to odmor ali zabava, povečevanje znanja in izobrazbe, prostovoljno družbenopolitično udejstvovanje ali kaj drugega. Človek lahko preživlja svoj prosti čas koristno zase in za družbo samo, če ima za to možnosti. Možnosti za to pa ustvarja sam in združen z drugimi z delom. Prosti čas je tako nujno pripet na svojo nasprotnost — delo. Popoln beg iz ..carstva nujnosti" nam gotovo še dolgo ne bo uspel. Gotovo pa je, da bo svoboda, vklenjena v spone dela, vedno večja. To je logična posledica humanizacije proizvodnega procesa. Harmonično soglasje dela in prostega časa pa bo doseženo šele tedaj, ko bodo tudi aktivnosti v prostem času postale svobodno delo. Delitev človeka na človeka, ki pripada delu, in človeka, ki pripada prostemu času, je torej nemogoča. Če gledamo na človeka tako, da del njegove osebnosti pripada delu, del domu, ljubezni, športu, potem dobimo razdrobljeno osebnost. Človek pa je harmonična enota teh delov. IGOR VIZJAK IZ VEK A V VEK Prizadevanja maloštevilnih muzejskih delavcev so se bogato obrestovala in tako muzej danes dostojno predstavlja regijo z njenimi arheološkimi, narodopisnimi, kulturnimi in zgodovinskimi značilnostmi v posameznih obodbjih. Čeravno so se muzejski delavci srečevali s številnimi težavami, niso odnehali. Danes ima Posavski muzej že šestindvajset prostorov, ki merijo 2400 kvadratnih metrov. Gradivo je razstavljeno v sedmih zaključenih zbirkah. Muzej širi svoje delo tudi na razstavno dejavnost, odkar je lani uredil tri galerijske sobane za občasne razstave, v stolpu pa dvorano za kulturne prireditve, posvetovanja in delo amaterskih skupin. Posavski muzej navezuje že vrsto let trajne slike s šolami, zadnje čase pa tudi z delovnimi kolektivi. Razen kulturnoznanstvene vloge je izredno pomemben njegov pedagoški delež pri izobraževanju in vzgoji obiskovalcev, predvsem mladega rodu. To potrjuje, da muzej živi s časom in okoljem, da so njegove zbirke na stežaj odprte vsakomur, ki želi spoznati zgodovinska dogajanja v tem delu Slovenije od davnine do kmečkih puntov, od izgnanstva in narodnoosvobodilnega boja do obnove domovine in povojne graditve. Za to pomembno kulturno poslanstvo v tridesetih letih obstoja je Posavski muzej prejel letos občinsko priznanje Osvobodilne fronte. JOŽICA TEPPEV nas spomni, da je bila tu domovina kmečkih puntov, saj je bilo prav brežiško ozemlje središče puntarskega vrenja v obeh največjih uporih podložnikov v letih 1515 in 1573. Prebivalci teh krajev so nosili breme velikih revolucionarnih dejanj. Zatirani pradedi so se postavili po robu nasilju in izkoriščanju. Revolucionarnost kmečkih množic je tlela še v naslednjih stoletjih, mogočno pa se je razplamtela v zadnji vojni. To je bil čas, ko so prebivalci Posavja preživljali hude čase izgnanstva, čas, ko so se borci z orožjem v roki uprli sovražnikovim načrtom o ponemčenju teh krajev. Vse to prikazuje zbirka o novejši zgodovini. Sprehod skozi preteklost se nato nadaljuje v prostore kulturno-zgodovinske zbirke in galerijski del, ki ga zaključuje stalna spominska razstava del slikarja Stiplovška, prvega ravnatelja muzeja. Maloštevilni muzejski kolektiv se dobro zaveda poslanstva, ki ga ima muzej na širšem območju, čeravno je to navadno povezano z mnogimi, predvsem finančnimi težavami. Ledje prebit tudi na tem področju. Posavski muzej bo že letos od- prl prvo dislocirano zbirko na sevniškem gradu. V njej bo prikazal arheološko podobo Sevnice, pri čemer bo poudarek na izkopavanjih na Ajdovskem gradcu na Vranju. Zbirko bodo pozneje od-polnili z gradivom o stari Sevnici ter s prikazom taborništva in narodnostnih bojev v začetku 20. stoletja, nato pa nameravajo predstaviti še povojni razvoj sevniške občine. Muzej združuje vrsto dejavnosti, od arheoloških izkopavanj, preučevanja zgodovinskega gradiva in etnografskih značilnosti do spomeniške obnove, publicistične in razstavne dejavnosti. Leto 1949 je rojstno leto te pomembne kulturne ustanove v Posavju, in ko bomo drugič zamenjali koledar, se bomo za trideseto obletnico obstoja spomnili treh plodnih desetletij, v katerih se je muzej razvijal v kulturno žarišče tega dela Slovenije. Nekdaj zapuščeni, s strankami zasedeni brežiški grad je postopoma dobival urejeno podobo in več prostora za pestre muzejske zbirke, ki pričajo o razgibani preteklosti posavske pokrajine. agnipfffi • ?£‘££l:!-iii»2K Američani že dolgo ne pomnijo mrzle zime, kakor je zajela nekatere zvezne države letošnjega januarja in februarja. Zaprli so številna podjetja, stotisoči so izgubili delo, pouk v šolah je bil ustavljen. V stanovanjih in ustanovah so uvedli strogo varčevanje s kurjavo. Florida, Maryland in Virginia so bile razglašene za območja, ki so jih prizadele „elementarne nesreče". „Če nihče drug, potem mi v Sovjetski zvezi lahko razumemo Američane," pravi Lav Bobrov. „Vendar naj nam ne štejejo v zlo, če ugotovimo, da bi bili mi veseli, če bi bil pri nas tak mraz." temperaturo v hiši ali na delovnem mestu »ra zen nas samih", podčrtuje Bobrov. Videti je, ob takih ugodnostih sploh ni problemov. To pa vendarJe ni res. Sovjetsko zvezo primerjajo s poslopjem, a rega pročelje gleda na Severno ledeno morje. larni pas se na njenem območju razteza na P°.vr ni okoli 9 milijonov kvadr. metrov. To porne^ da je država odprta za vse vetrove s severa, hladne zračne gmote širijo neovirano po Pr?s 3 - V-1 deželo z nih ravninah. Na drugi strani obkrožajo ae juga, vzhoda in zahoda gorski venci, ki ovir Medtem ko so bile letošnje zimske temperature v ZDA 15 do 30 stopinj pod ničlo, pada živo srebro v Sovjetski zvezi periodično do minus 40°C, ledeni val pa „pokrije" nič manj kot tri četrtine vse države. dotok toplote in vlage. Zime 1962 — 1963 še dolgo ne bodo pozabili- Takrat je arktični mraz prodrl v 9[obino Sovjet. ske zveze. Temperature do minus 38 stopinj osrčju „Seveda smo se pri nas na hud mraz navadili," nadaljuje Bobrov. „Pouk v šolah se prekine šele pri minus 26 stopinjah, in še to le za učence nižjih razredov. Vsak zimski dan, ne glede na mraz, lahko srečaš na naših ulicah otroke, ki ližejo sladoled. Na zaledenelih rekah pa ni redko videti ribiče, kako ure in ure čakajo na plen ob luknjah, prebitih v ledu." zija so se zadrževale v okolici Moskve, - . evropskega dela te države, segle pa soC® -ma;e nje Povolžje, Ukrajino in Moldavijo. Hudazi vladala do polovice aprila. In vendar velja zima šest let kasneje za najboj črno v zadnjih sedemdesetih letih. Zdaj go ^ „Za moje zdravje je ruski mraz koristen," je nekoč zapisal pesnik Puškin. Kot lirika ga kajpak lahko razumemo. Znanstveniki pa si že dolga desetletja prizadevajo odkriti formulo, po kateri bi zmanjšali škodljive posledice prehudega in dolgotrajnega mraza. njej kot o zimi stoletja. Na jugu evr0Ps,^e.9anarC-Sovjetske zveze so divjale „črne nevihte 'n dile pravo opustošenje na žitnih poljih. kako oropfum Sibirijo? „Naša surova zima in kratko poletje sta neprimerna za narodno gospodarstvo," je že leta 1892 pisal ruski geofizik Aleksander Vojejkov. „Motita nas pri gojenju rastlin, ki najbolje uspevajo v toplih krajih. Silita vsakega gospodarja, da ima več živine in orodja kot ljudje v Zahodni Evropi, da porabi več za ureditev hiše, kurjavo in topla oblačila." „Od takrat se je marsikaj spremenilo," ugotavlja Bobrov. „Prebivalstvo države se je podvojilo, družba je postala socialistična, mraz pa je ostal. In koliko nas stane mraz? " Paradoksno je slišati, pa je vendar e ^^ povzroča kopičenje arktičnega ledu suso jini in Povolžju. Čim hladnejše so zracn ^ ki prihajajo s severa, tem manj je v Jt|^ ^ '20 IX I I I I I Cl J Oj( velikega dela kmetijskih delavcev Rusije ■ $ Zaradi mraza in drugih vremenskih e ^ ^ trpi samo kmetijstvo. Prostrana obmocj ru so stoletja predstavljala medvedji *3rStr#-zamrznjenih tal je okoli 10 m'^on°vw hj teC* kovnjaki so si dolgo belili glave, ka ■ prišli do živega. Raziskave so Pokaza,'w ja| ,1 u s centraln 1 ter°0P°lnil z nov°iminfikalno komisii° ~ 'e to je 1 naiva> ' da ie zbral 1°' If. Sloveniie in Srbije - 13r£ nejše je orn« i kand,date za šolo itd. Kot : pred JL konference ' KPJ S°9'aS)e 23 sklicanie 'tem 'm odhnri cemer so govorili m ''0bv«til?;od3nmrV domov'n°. zdaj pa so ne ljudi v domovini". tfij pj-j | ^ Cer|tralneaaSt|!’e Tit0 Prevzel vodstvo nad om* ,partijami hr^a ‘n vzdrževal zveze z komintemprTlie ?ormalno kontaktiral Ce'°tno i/nH lt0 *e v tistem trenutku na nienem Sl°u T^V" odtlej je fur>kciin t ^°SIP Br0Z s^*ePati h93 kom'teja v letu 1937 je v M0s£- ,Je bil Tito že na °^roma n- eta v “giasju s Sj„® v«o odqou?1im'trovom Pooblaščen, da &2u T° jeb I °u- 23 del° Parti*e v Sp°kllp v.0clenju nartih , u ze svojevrsten ^iansk; U 'n nato nipll6’ kl Se*e po Gorkičevem ^rditi rPandat. Tn i' ?•! aretaciji spremenil v >ažne.'n. kar ie km ° treba tudi formalno Sl oh ' ubraniti n= ! V tlstem trenutku Nen >Var°vati j0 nu !i° pred ,ažnimii obtož- ■' C,f> in ;*„rJd“»e «' i naslonitvijo d°kazati h fr-V domovmi z delom J^i nLV°*0 zgodoui3 , *ub vsem težavam k 6 v lS bra 1937! T^0 vlo9°-tudi ,0skvo, ker ■ 'to prejel obvestilo, naj hi.V& ^aSlii,i»aQk°f.pravi sam’ želel’ da \ 0 ndar Tito takr 9,ede ureianja stvari v SaiJ. tem spremil odPotoval, ker je bil Svini °d|°Ženo Ker"' 02,roma nie9°vo Ni, rtPoložaj čeHal- u Se Je rnedtem v hStna 'e Vložitev'not? 2aost,roval' 'e Tito rN H Pa ni nnm I v Moskvo trenutno ASe vprašal® eni ° odlo*'tve njegove Ni" 6 Povedanon,epart'ie čimprej uredi. iNtem ,razPustom i,*3 knza 0 nePosredni SD>> zadelane'J' »« takrat strani 'vSleri6!,Polisko in k 0r^ komun'stične parti-SSi h 1 prav to so ;,i.0re!* ^ se ie Podaljšala V«6 tisti kr nekateri pranji se po,e9o',ali za vC >£S d H bMa V tCm' da bi Se 1S1 hi kovino in partijskega vodstva Crlodu«'t0 utegnil0 V partiiske organizacije, A j lem, jn ■ zeti pogum in jih navdati l6Vala 6edal pV tr,enutku- ^ *e je od Sil Po|ožaj in ' Ja aktivnost. Tito je Pr°diranje mnirn'V'11 ocllomkov, prevsem tistih, ki se stopil nan.a.d09odke okrog leta 1937, ko je ^®ip Broz l^it ^omun'st'^ne partije Jugoslavije Tito: 1937 inetPi?Spel 'z domovine v Pariz 17. avgusta zapletati tl- 2vede1, da se ie začelo okrog KPJ 'tfpoveriai/^m Je zvedel- da je kominterna ‘togim io nadaljnjo finančno pomoč. Med deset dni ° razv'dno tudi iz pisma, ki ga je Tito sekretariatP°Zne^e' aw9usta, pisal predsedniku Pieckuv* 2a. ^kanske države Wilhelmu nimajo' n pismu Pravi Tito, da že mesec dni ^eischeria° p8St' ne od Šommerja ne od H' kako i,°'02a^ v domovini je zelo resen in ZatojefJ da)Je čutiti odsotnost vodstva". Ieta Popre° °i.zahteval, naj uresničijo sklep iz vrnitvi cJ; Spre,et s soglasjem kominterne, o ^ana) v dn n8^a vodstva (z izjemo enega samega Part'i$keaa m°'!lno' kier bi pripravili ustanovitev najnujnejše • stA/a 'z vrst legalnih ljudi. Kot °dpotujeio Je predlagal, naj člani politbiroja Pos'0v, nad! • V'n° 'n Prevzamejo vodenje tujini,** |judi le’ nai se razpusti tehnični aparat v Poslati nazaj' ZIVe^e na stroške partije, pa je treba V ^ojih nktrf-k 3-Se *e v Pr'bodnjih mesecih Večkrat povrlvi m— brz°iavkah kominterni še ^zojavke na > ' na P'sma 'n poročila niti na vrr%i v p . 9° n' dobival odgovorov. Po ,0Vanšem~n-'Z| .9usta. 19371 ie Tit0 Pisal opravljenih pa tud' k°minterni — o doma Potelai ustan3 9ab' Predvsem o uspešnem Partije Hrvatsk°V-'e^ k°ngresa Komunistične .°miteja- o i^Vn izvolitvi njenega centralnega lnie' 2 vodiln;I! erencab 'n Pogovorih, ki jih je 1 tovariši iz raznih pokrajin; o mu odgovarja. Nasprotno: kakor smo videli, se je kriza šele začenjala, s številnimi novimi negotovostmi in večstranskimi nevarnostmi. Položaj se ni bistveno spremenil niti po določeni stabilizaciji Titovega osebnega položaja, na kar nesporno navaja obvestilo iz kominterne 17. decembra 1937. Ker pa doslej to pismo VVilheima Piecka žal še ni najdeno, ne moremo oceniti vsebine in pravega smisla teh sporočil. Vendar lahko na podlagi Titovega odgovora Piecku kakor tudi iz tistega zgoščenega sklepa seje CK KPJ z dne 21. januarja 1938, ,,da to vodstvo vodi zadeve hiše do razrešitve, glavno odgovornost za delo pa nosi tovariš ,Oto'" (tj. Tito), lahko vsaj nekoliko sklepamo, za kaj gre. (Morda velja v tej zvezi opozoriti še na eno dejstvo, ki je pomembno zlasti za spoznavanje Titovih stališč in sploh r^egove samostojnosti — da je tudi kljub takšnim navodilom iz kominterne, naj osvobodi nadaljnjega dela v partijj oba preostala člana politbiroja, Čolakoviča in Žujoviča — oba še naprej obdržal in ju klical tudi na seje centralnega komiteja. V tedanjih razmerah je bila to očitno pogumna odločitev.) Še več, položaj KPJ v kominterni je postal medtem še bolj negotov. Zlasti se je zapletel, ko so predstavniki kominterne začeli prihajati v Pariz ter kontaktirati s prejšnjimi vodilnimi ljudmi v KPJ (tedaj že izkazano nezdravimi in frakcionaško usmerjenimi) mimo Tita kot najodgovornejšega in tedaj edinega priznanega člana vodstva (Franc Leskošek je kot član politbiroja bil v domovini in zunaj vsega tega). Ko je Tito dojel pravi smisel takšne politike, je konec marca 1938 sprejel zgodovinsko odločitev, da na svojo odgovornost odide v domovino in tu formira začasno partijsko vodstvo, s tem da še naprej vztraja pri kominterni, da vendar že enkrat reši vprašanje KPJ. s tem pa se je tudi ta datum vgradil kot izredno pomemben člen v opisanem verižnem V filateliji je bilo v našem časniku napisanih že precej strani. Danes bomo v naši rubriki nasvetov posvetili nekaj besed orodju, ki ga potrebuje zbiralec znamk. Nekako v krvi nam je, da pri omenjanju filatelije takoj pomislimo na starejšega možička, ki ves zgrbljen „čepi" nad neko znamko, v roki pa ima povečalo. Res, povečalo v rokah je nekakšen grb filatelistov, dodati pa je treba, da znamk ne zbirajo samo zgrbljeni možički. Filatelija ni nobena posebna pravica odraslih ampak vseh, ki jih znamke zanimajo. Povečalo, naj bo v starih ali mladih rokah, pa je vendarle orodje, brez katerega ne more noben zbiralec znamk. Če ga še nimate, vam ne preostane drugega kot nakup. V praksi največ uporabljajo povečalo z držajem. Povečava je tri do sedemkratna. Ko pa bo vaša zbirka bogatejša, ko se boste specializirali, boste občutili potrebo za nečim boljšim. Namesto relativno cenenih ročnih lup bo takrat prišlo prav povečalo na stojalu, podobno je mikroskopu, so pa tudi povečala, podobna urarskim. „Pravi filatelist" nosi vedno s seboj tudi majhno žepno povečalo, ki je spravljeno v usnjenem ali plastičnem toku. Nikoli se namreč ne ve, kje in kdaj boste ..srečali" novo, zanimivo znamko. Pri našem konjičku pride večkrat zelo prav tudi tako imenovano iluminirano povečalo. rdeče in crno Barvi, kakršni si je Stendhal omislil za naslov enemu svojih najbolj popularnih romanov, bomo videli tudi letos na poletnih oblekah. Rdeče-bela pepita obleka iz lahke svile bo na primer dobila modni poudarek s črnim robčkom, zataknjenim v žepek in črno ogrlico. Kajpak je to le ena med veliko možnimi modnimi barvnimi kombinacijami v tem poletju. V Italiji je veliko roza barve, pri kateri pa je potrebna silna previdnost. Ne gre k vsaki koži ne k vsakim lasem in ne k vsakemu tipu žene. V živi roza (ki je lahko tudi zelo lepa), je lahko napačen tip ženske videti kot v spalni srajci. Mnogo manj možnosti je za napako, če se odločite za beige barvo, belo ali letos zelo moderno modro, pa tudi zeleno. Obleke za poletje, ki jih nosimo v mestu, za v službo, za sprehode in podobne priložnosti, imajo bodisi kratke kimono rokave, kratke všite, toda široke rokave, ali pa so brez rokavov. Dvodelne obleke so lahko platnene, lahko iz drobno potiskanega bombaža ali pa svilene, kot posute s cvetlicami. Na tan- ke in lahke obleke iz enobarvnega bombaža, zelo cenjenega posebno med mlajšimi letniki, bodo letos prišiti raznobarvni našitki. Trakci cikcak, ki bi morali biti na voljo v vseh galanterijskih trgovinah na metre, so na tako obleko prišiti v več vrstah. Največkrat jih nadenemo za okras okrog rokavov, okrog vratnega izreza, na pas in morda še ob spodnjem robu. To pa je hkrati možnost, s katero lahko poizkusite staro obleko prenoviti v modni krik... RIA BAČER ALBERT POCH Romunija Govor je o povecalu, v katerem je za lečo nameščena žarnica, ki osvetljuje zaprti kvadrat okvira. To povečalo omogoča še bolj natančno pregledovanje znamk. Okvir ima označene mere v centimetrih ali v inčah. Žarnico prižigamo in ugašamo kot pri katerikoli žepni baterijski svetilki. Drugo najbolj potrebno filatelistično orodje je pinceta. Tržišče je z njimi kar dobro založeno. Poznamo pincete z ostrimi, topimi, zaobljenimi, kvadratnimi itd. vrhovi. Katero boste ob določeni priložnosti vzeli v roke, je stvar vaše spretnosti in seveda znanja. Vsekakor pa načeloma velja, da znamke razvrščate v album s pinceto ostrih vrhov, za ..prekladanje" večjega kupa znamk pa je bolj primerna P'0** s topima vrhovoma. Včasih je bilo orodje vsakega filatelista W lepilo. Danes znamk več ne lepimo, r ^ stran znamke bi se preveč poškodovala. >e humorju nagnjen filatelist je izjavil, ^ lepljenje znamk, podobna norost kot |j namesto avtobusov v prometu konjske vprege. bolj Povečala in pincete so seveda samo ^ osnovno orodje ljubitelja znamk. , ° j# vsakem konjičku je tudi v filateliji »e ^ drugih priprav in pripravic, ki nam olajšajo ali pa j ih kupimo samo zato, da jih imamo. iiuour Češnjo poznamo pri nas le kot sadež, malokdo pa ve, da je uporabna tudi v domačem zdravilstvu. Zdravilni učinek tega drevesa so poznali že pred več kot 200 leti, saj Zdravilna knjiga iz leta 1720 pravi: „Češnje so dobre za želodec, delajo dobro kri, stolčene peške pa so dobre za tiste, ki imajo kamen ... Če piješ zjutraj in zvečer v vinu namočeno češnjevo smolo, meto in žafran, ozdraviš kašelj ..." Voda iz rdečih češenj ozdravi ženskam prezgodnjo menstruacijo, zdravi grižo in drisko, voda črnih češenj pa je dobra za vodenico. Danes pripravljamo iz pecljev čaj, za kar vzamemo 5 do 8 gr posušenih pecljev na skodelico vode in ga dajemo bolnikom pri kašlju ali bronhaialnem katarju. Tak čaj Tlf 'ral sel fier S Si na ^ je dober tudi za bo'ne hurju, belem toku ^ pi| ^ imajo drisko. Bo . vsako uro en pozire . ttfs Smolo uporabljamo vt> vilo pri zastarelem namen jo raz^°^°0>pedi6.^ 3 arnof' piuuuvc ... ^ Jgpc in julija, sušimo l^n^ posušene zapremo namen jo rVs,; ,. vinu ali v vročem caj ■ jun1** plodove češnje nabiram^, in julija, sušimo l'h posušene zaprei piraj oče škatle. bezgovo ali , akacijevo cvrtf Rezka Jerin Zdajle je sezona za pripravo te jedi, ki ni le lepa na pogled in dobrega okusa, marveč tudi zdrava. Kot je povedala Rezka Jerin, kvalificirana kuharica in vodja izmene v Gostišču na Glavnem trgu v Novem mestu, je tudi hitro pripravljena. ..Pripravimo testo iz mleka, rumenjaka, soli, moke in snega beljakov kot za palačinke, le malo bolj gosto. Dodamo malo več trdega snega in malce ruma. Posebej pripravimo cvetove bezga ali akacije, in sicer tako, da jih dobro operemo. Akacijevim DOLENJSKI LIST tudi ^ i cvetovom rn°ral^0n\eit^[a # niti peclje. To vr<^*J stu in ocvremo na $ Pečeno posipa moko. na za ,ex ^ J«* i' I lahko pa le ko5jlU- J bolj skromnem J brez orodja ni mojstra obzorja knjiga o heroju ■Ma Krač, • ploh je nar !? na Primorskem ie '^ndarna n k6™' St*enka 'oosvoboH i" osebn°st narodni oSi"!i?, Stjenka ®*nih aTrJi mn°9ih sabo-5is,°m ni rotl ltal*ianskim 59 ie °sJiovai i?p'tIulaciii Italije >°rec in kri ko čet0- Kot ikih ^=ndant ie v kra' ,sPešnih akn; °Pravil vrst° J^eboo odipu1^1 katerimi je !?°r«ir»5£?"° uničenie ' ^istou Trv k ?ne ese$ovcev ?čeli irnenn, • so ^ra^evci fenov ž|ek I'1 kar Primorski h°n ŠibeljaT'^ 1945 je ^ žrelom n» *? padel tre|Ca nemškega ostro- ^evilne'n!l*a-xin ^'le Pav|in ^eviine'ra jn Mila Pavlin 't,enkinega B ® ^dke iz “^ansirano J)en)a Povezala v Snskem k|09rafii° o tem ° Plovno H°1nem her°iu-°v°m x^° del° Je pod na- J? Pri' koPriil^.ak.lS.tienka" ^astitev 401 a'ozbi Lipa v !!? k°n9resa kpcICe -ustanov' 1 ia sta hnt na Čebinah. S*5 S? napisa'a lepo- J ir^°Ved 0 narod tak° kn*iga in ' Ce Privla/ lnem heroju za saglenska ko bodo vsi napisani, lahko primerjali s slovitim Galsworthyje-vim delom „Saga o Forsytih". Zorman se je namreč lotil literarne obdelave življenja slovenske družine Bauman podobno, kot je angleški pisatelj obdelal bogato meščansko družino For-syte. Pred kratkim se je „Son-čnici navadni" pridružil roman „Stric Benjamin". Delo je Ivo Zorman zasnoval kot pripoved, ki teče hkrati na dveh ravneh. V okvirno zgodbo o pogrebu strica Benjamina, ob katerem se zbere skoraj vsa družina Bauman, ki se je že raztepla po svetu, se vpleta življenjska zgodba ženske potomke Mihaela Baumana Cirile, katera navezanost na umrlega strica je bila svojevrstna in izredno močna. Zorman je roman napisal s posluhom za modernejši način pisanja, zato je njegova pripoved mestoma podobna pripovedi priljubljenih romanov znanih avtorjev. Poleg tega je avtor napisal roman dovolj napeto in ga presenetljivo razpletel, tako da bo „Stric Benjamin" pritegnil bralca. ZA ZABAVO kim izšel pri mariborski založbi Obzorja, ki ima izdajanje del tega avtorja verjetno za dovolj komercialno uspešno, saj bi drugače ne razumeli, zakaj izhaja že četrto njegovo delo v slovenskem prevodu. V romanu Wal-lace razpleta več ali manj verjetno zgodbo o ugrabitvi erotičnega simbola — ženske, po kateri hrepeni četverica Američanov: mehanik, nekdanji športnik, računovodja in mož s pisateljskimi ambicijami. Iz fantaziranja se v glavi četverice porodi zamisel, ki jo tudi uresničijo: ugrabijo Sharon Fields ter jo za-pro v neko kočo. Tu se začne spletanje in zapletanje medsebojnih odnosov... Raziskovalci in uničevalci ,adna,r‘°nianorTi Snr.* • et; ? - ki je i,L. n,ca na' ile Ivo 2o^1 P^d tremi H”0*- Ciklus Mtere bomo morda Roman „Klub oboževalcev" ameriškega pisateljskega obrtnika Irvinga VVallacea je pred krat- Preden je Krištof Kolumb opravil svoje znamenito potovanje, ni Evropa nič vedela o velikih celinah na zahodni zemeljski obli, čeprav so v Severni Ameriki neustrašni pomorščaki Vikingi že pred stoletji postavili prve kolonije. Ker niso zapustili nobenega poročila, so njihova potovanja utonila v pozabo. Drugače je bilo po Kolumbu. V Novi svet, kakor so Severno in Južno Ameriko imenovali sprva, so odhajale trume pustolovcev, popotnikov, osvajalcev in lovcev na zlato. Začelo se je obdobje odkritij in raziskovanj širnih prostranstev Novega sveta. MEDALJA Na letošnji razstavi Pionirski foto 77, ki sojo sredi maja odprli na Jesenicah, je komisija za najboljši foto krožek izbrala foto krožek osnovne šole ..Katja Rupena" iz Novega mesta. Komisije k tej odločitvi ni nagnila le povprečno visoka raven poslanih fotografij, ampak tudi nekatera dela, ki se posebno odlikujejo. Tako sta člana foto krožka Vlado Jurekovič in Stojan Pelko prejela zlato in srebrno medaljo Janeza Puharja za kolekcijo fotografij. Če k temu prištejemo lansko zlato medaljo za posamezno fotografijo ter celo vrsto medobčinskih in občinskih priznanj, potem ni mogoče dvomiti o razgibani fotografski dejavnosti na osnovni šoli „Katja Rupena". Za delom krožkov, za organiziranim delom mladih vedno nekdo stoji. In če je delo krožka uspešno, je to znak, da ima niti v rokah človek, ki zna mladim fotografskim ustvarjalcem posredovati lepote te naj mlaj še umetnosti in razvedrila ter jih pravilno voditi in usmerjati. Srčika foto krožka na osnovni šoli je Jelena Pelko, komentar DOLENJSKI LIS PR&fmvuMio vmn Tone Svetina je pisatelj in kipar, ki je na pot umetniškega ustvarjanja stopil kot popoln samorastnik in na tej poti uspel, če smemo tako imenovati dejstvo, da je občinstvo njegova dela zelo lepo sprejelo. Kot pisatelj je napisal vrsto knjig, ki so na knjižnem tržišču prodrle, zato ponatisi nekaterih njegovih del niso nič čudnega. V zreli luči njegovih najboljših leposlovnih stvaritev poskuša Toneta Svetino predstaviti izbor njegovih izbranih del, ki je pred kratkim izšel pri založbi Borec. Založba se je odločila za natis najbolj znanega Svetinovega dela „Ukana" ter izbora črtic, novel, povesti in živalskih zgodb, katere so zbrali pod skupnim naslovom „Orlovo gnezdo". Ta izrazito leposlovna dela spremlja kronistično dokumentarni zapis „Ognjeni plaz". Skupno pet knjig je kupcem na voljo za 960 dinarjev. Visoka cenanajbrž ne bo ovira za ljubitelje Svetinovega pisanja, katerega odlikuje bralnost in dostopnost. O tem zanimivo in napeto pripoveduje druga knjiga zbirke Odkritja in raziskovanja, ki jo je pod naslovom „Novi svet" izdala Mladinska knjiga. Knjiga je bogato opremljena z barvnimi risbami, zemljevidi, fotografijami in reprodukcijami, tako da je predstava o odkrivanju obeh Amerik ob branju zelo živa. med tista Shavvova dela, s katerimi literarna kritika še ni povsem razčistila; po svojem umetniškem sporočilu je tako globoka, da je ni mogoče spraviti na raven enega samega pomena. Dramo sta prevedla Milan Skrbinšek in Branko Rudolf, spremno besedo o Bernardu Shawu ter opombe pa je napisal urednik Branko Rudolf. MRTVE KNJIGE Morda desetletja nazaj ni izhajalo niti polovico toliko knjig, ko jih izhaja dandanašnji. Skoraj ne mine teden, da bi na police knjigarn ne prišla kakšna nova knjiga. Prav razveseljivo je, da med novostmi skkoraj vedno zasledimo tudi kakšno izvirno slovensko delo, pa naj gre za leposlovno ali poljudnoznanstveno. Kljub temu je slišati zaskrbljujoče glasove, da po številu izdanih knjig zaostajamo za razvitim svetom, da si, z drugimi besedami povedano, ne gradimo dovolj čvrstih in širokih kulturnih temeljev. Ob takih vesteh se radi vzburimo in vprašamo, kaj je vendar z našo knjigo, slovensko knjigo. Vzburjanje ni odkrito. Lažnivo je in hinavsko. Kajti razburjamo se zaradi statističnih številk, medtem ko nam resnična usoda knjige uhaja. Ta usoda pa je žalostna. Slovenske knjige so mrtve knjige. Mrtva knjiga je knjiga, ki je ne bero, knjiga, ki po ceni ni dostopna kupcu, je knjiga, ki šteje samo kot potiskan papir, uporaben za predelovalnice papirja in za statistične številke. In vse to se tiče prenekatere slovenske knjige. Domačih leposlovnih del ljudje ne bero (če izvzamemo dela na meji plaže), a četudi bi jih hoteli brati, jim cena tega ne dopušča. Za primer navedimo knjigo Petra Božiča „Na njeni travi" in Ervina Fritza „Mirakel o sveti Neži": obe knjigi sta manj kot stolistni brošuri, naprodaj pa po 180 in 100 dinarjev. To je le primer, ki pa mu ni težko najti podobnih. Knjigo, ki je bralci ne kupijo, čaka prej omenjena usoda predelanega papirja. Brezčutrj statistika pa jo le zabeležila, da je v letu tem in tem izšlo toliko in toliko iz/irnih slovenskih leposlovnih del. M. MARKFi: Vsebina knjige je razdeljena na tri dele: Vera, zlato in slava, Reke usode ter Čez kontinent. Prvi del pripoveduje grozljivo zgodbo o španski konkvisti, pod katero je pokleknilo kraljestvu Aztekov in Inka Indijancev. Bajno bogastvo indijanskih cesarjev je kot magnet privlačilo španske avanturiste, vendar so na bogat plen naleteli le nekateri. V drugem delu teče pripoved o raziskovalcih Severne Amerike ter o kolonizaciji ameriškega vzhoda. Tretji del pa opisuje osvajanje osrčja Severne Amerike. Po angleški izdaji sta knjigo prevedla Branko Gradišnik in Breda Konte. Za 165. knjigo zbirke Kondor je urednik Branko Rudolf izbral dramsko delo slavnega pisca Bernarda Shavva ..Hudičev učenec". To dramsko delo je vezano na prve uspehe dramatika Shavva, saj je ob prvih uprizoritvah poželo dosti priznanja tako v Nevv Yorku kot v Londonu, kjer je bilo uprizorjeno pet let po ameriški premieri. Slovenci smo se s ..Hudičevim učencem" seznanili v letih pred zadnjo svetovno vojno, torej skoraj 40 let kasneje, vendar je v tistem času drama s svojim revolucionarnim sporočilom odigrala svojo družbeno vlogo. Gotovo sodi ..Hudičev učenec" predmetna učiteljica tehničnega pouka. Čeprav je tudi sama vnet fotograf, saj je posnela že cele kolekcije diapozitivov, pa kot pravi mentor čuti več zadovoljstva pri posredovanju svojega znanja drugim. Uspehov svojih „varo-vancev" je bolj vesela, kot bi bila svojih lastnih. „Uspešno delo krožka in vse več članov v njem — to je moja medalja," je skromno dejala Jelena Pelko, potem ko je naštela vrsto priznanj in nagrad, ki jih je dobil njen krožek na republiških, medobčinskih in občinskih razstavah. Jelena Pelko se je za fotografijo zanimala, še preden je postala učiteljica predmetnega pouka, v katerega sodi tudi poznavanje osnov fotografije. Radost ob uspelem posnetku pa je vedno želela deliti z drugimi, zato ni prav nič čudnega, da je njen prvi fotoaparat, ki si ga je kupila takoj prvo leto službe, postal kamera celega krožka v Brežicah, kjer je do leta 1964 živela in učila. „Zdaj je drugače. Materialno stanje je boljše," je povedala, „saj imajo mnogi že svoje aparate in celo lastne temnice. Kdor pa ne zmore svojega aparata, ga dobi v krožku. Tudi najdražji fotoaparat mirne vesti lahko zaupam kateremukoli članu krožka. Naši fantje in dekleta imajo razvit čut odgovornosti do skupne lastnine. Precej stvari smo namreč nakupili s honorarji od objavljenih fotografij v slovenskih časopisih in revijah. Na ta način se mladi vzgajajo tudi kot ljudje; nauče se varčnosti, odgovornosti, tovarištva, natančnosti, skrbnosti. Veseli me, da opažam, koliko mladim pomeni, kadar vidijo kakšno svojo fotografijo objavljeno v časopisu. Veseli me predvsem zato, ker je to njihovo veselje nad uspehom, nad njihovim delom, ne pa veselje zaradi honorarja." V kratkem pogovoru z Jeleno Pelko je beseda vedno znova stekla k foto krožku, k šoli; njena osebnost se je v tem bežanju od osebnega pokazala na svojstven način kot polna zadovoljstva, kar lahko človek doseže le, če zna svoje zadovoljstvo deliti in ustvarjati z drugimi. Za to pa ne podeljujejo medalj. M. MARKELJ J ALFRED ŽELEZNIK denar za pijačo, dva za jedačo PTICA JE KAMEN Sredi maja so ponovno odprli gostilno „Je-len" Igorja in Marije Malusa v Tržišču. Številnim gostom od Zagreba do Ljubljane je kljub zakotni makadamski cesti po Mirenski dolini dobro znana po izvrstni kuhinji. Posebej bo samo še bolje, predvsem pa lažje za gospodinjo: nič več ne bo nevšečnosti s pepelom, poleni in kepami premoga. Po prvomajskih praznikih so namreč gostilno zaradi posodob-Ijanja kuhinje zaprli in poslej se bo kuhalo samo še na plin ali elektriko, zakaj Malusova ne zaupata le enemu viru. Gostilna Malusovih je ena tistih, kjer se z vsem, kar se gostov tiče, ukvarjajo samo člani družine. Marija skrbi za kuhinjo in šank, kajti gospodarju ne manjka opravkov, saj je že četrto leto predsednik tržiške krajevne skupnosti, hkrati član dolenjske turistične zveze in starešina krajevne lovske družine. Redno se udeležuje tudi sevniških „shodov mučenikov", ki najbolj slavijo po salamarskih tekmovanjih. Lani je med 22 konkurenti odnesel častni valjar kot najboljši salamar, letos se je moral v hudem boju med 40 tekmeci zadovoljiti s tretjim mestom. Julija se gostom te gostilne obeta pravcati pršut Igor ne bi bil Igor, če ne bi vedno poskušal kaj novega. Tako si je vtepel v glavo, da pršut od dolenjskih svinj ne more biti slabši od kraških. Seveda je meso popeljal na Kras, kjer zori. Pri Jelenu imajo vedno kaj dobrega za pod zob. „Gostilna brez hrane ne zasluži tega imena," pravi Marija Malus. Gostom ničesar ne' vsiljuje. Prišleci ponavadi naročajo pečene telečje krače, mnogi posebno hvalijo zrezke s sirom, šunko in teletino. Sir gospodinja še vedno stepa iz domače skute. Dobri znanci te gostilne so gostje iz Zagreba, ki prihajajo v glavnem zaradi palačink, prirejenih na poseben način. Vedno se dobijo kakšna presenečenja s sledoledom, pogosto se lotijo domače orehove potice. Še vedno velja: dobra kuhinja vleče... K Malusovim dostikrat zahajajo zaključene družbe iz sindikalnih organizacij. Ob lepem vremenu jih gospodar popelje v malkovško zidanico. Videli smo ga sicer že vsega solzavega ob razpihovanju žerjavice na roštilju in takrat je povedal tudi kakšno krepko na račun tega sajastega čuda, ki pa goste bolj priteguje kot urejen lokal. Na splošno pa gospodar in gospodinja priznavata, da je treba z gosti deliti tako veselje kot žalost. Zanimivost Malusove gostilne je tu- di ta, da strežejo tudi takim nesejo s sabo svoje kure in pijačo, ° sedmino ali poročno kosilo. Takšni mel »j življenju rodbin dostikrat korenito *a družinski proračun in Igor jim v taki rih nudi le lokal in strežbo. J ,delof Staršem sta že v pomoč 14-letm 12-letna hčerka. Da bi zaposlovali tuJ°.|njf no silo, ne morejo misliti, ker v gos . stalnega prometa. „Dobre plače ne mor ti, slabe pa nočeva, da bi bila kost za g ^ raje si brusim svoje pete, čeprav me noge že komaj držijo", pravi gospodinj ■ <|f Mimo Malusove gostilne drži ^°!e.nLej6i: ska cesta. Ob cesti na križišču za Trzi tabla za Malkovec. Gostje gostilno vse j dejo. Svoje čase je Tržišče premog o ^ gostiln, sedaj jo imajo le še pri Maluso z jedačo pa ni vse od Mokronoga do Pred vojno gostilničarji seveda niso ^ , ti le od tega dela, pri Malusovih, na pr ^ imeli še trgovino. Le-ta je zalaga^ Krmelj. Med vojno so fašisti pripelja j( stajo v Tržišče za dva vagona ^ra.ne' uoJf nato delili na karte. Fašisti so Igorjeve tu zagrozili s kroglo, če zaide le_Pr9'. ^tjl’ partizanske roke. Ponoči pa sta že pr' v Tržišče dva partizanska voza s Tre ^ ga. Igorjev oče je zalagal partizansko papirjem. Nazadnje je bila hiša s trgo gostilno ob napadu partizanov na nirana in zažgana. Tržišče < Lani je bil Igor Malus sredi akclJ® ^ ranje Tržišča. Letos kljub močne nemu odboru pod vodstvom genera ^ ča ne manjka potov za asfaltiranje ^ Čeprav je lovski starešina, v gosti n ponuditi divjačine, ker je P°.®n'.stLsai srcem, po drugi strani pa niti nl prijel za puško. Kot zagretega turist ^ lavca ga žalosti, ker na Malkovcu zadržati vala „posodobljanja" zida^ značilne slamaste strehe s čopi ma ^ le salonitke. Ima največ zaslug, ^ značilen hram ovekovečili vsaj 9*^1 posnetku, razglednici, ki jo Je mje turistično društvo. Tudi pod Trzisc za|i šče azaleae pontike, za katero> so j.-jii vensko ime rumeni sleč. Pod p°r*ker je da pravijo celo cesarskd roza, avstrijski cesar poslal ponjo..»9®^ da bi tudi tržiško rastišče zaščitili. Ali vemo dovolj o življenju, tem večnem spreminjanju in dopolnjevanju, pričakovanju, hrepenenju? Ali sploh kaj vemo? Življenje je lahko tudi kruta resničnost našega bivanja. Nekateri omagajo, zdvomijo nad njim. To je zapis, meditacija o človeku Francetu Anželu, umetniku, akademskem slikarju, o delavcu, ki je ob vseh obveznostih soustvarjal tudi časopis. Dan za dnem. Njegova smrt je kot vsako dokončno nehanje nedoumljiva resničnost. Toda smrt zaokroži in dokonča podobo življenja. Je znamenje mrtve, okamenele ptice, ki mora pomagati živeti živim. Živela je ptica in oblaki so bili njeno vesolje. Živela je in druge ptice je niso marale. Kadar je bilo deževje, je priletela k zemlji. Sedela je na kamnu in hrepenela po nebu. Nebo pa je bilo kakor sluzasta meglena koprena in ljudje so hodili čemerno po blatnih poteh. Ljudje so bili sivi kakor ujede in so v sebi pestovali svoje sovraštvo. Imeli so tudi orožje, hladno in ognjeno, in če bi uzrli nesrečno ptico, bi jo brez pomisleka ubili. Pulili bi ji peresa in potem bi jo ubijali znova kar naprej.^ Ptica pa je bila potrpežljiva. Živela je na svojem kamnu in sanjarila o velikih širjavah pod neskončnim nebom, kamor ne morejo hudobni ljudje. Sanjarila je, kakor sanjarijo ptice, z zaprtimi očmi. Ptica je imela usločen vrat in lepe kodraste pramene sivkastih peres, da je bilo v deževnem vremenu še bolj žalostno, in je ljudje niso niti opazili. Ampak ptica je imela tudi zaresne oči, in ko se je otresla tesnobe, je odletela s samotnega kamna na belo dvorišče, med sončne ograde in klice otrok. Krožila je nad človeškim bivališčem, nad sanjsko podobo ljudi, in zazdelo se ji je, da je sreča pravzaprav tako enostavna stvar. Napraviti si moraš gnezdo. Odpreti moraš okno na stežaj in gledati moraš, kako se rojeva dan. Ptica je bila otroški balon in žametni copati na krempeljcih so ji nenadoma odpadli. Bila je vse več in vedela je, da je bolečina in strah samo privid. Da je potrebno odleteti s tistega prekletega mrzlega kamna kamor koli, kjer so otroci in kjer rastejo rože. Tako se je ptici zdelo. Njeno pravo veselje pa je bilo visoko na drugem planetu, do koder je bila dolga pot. Kamen pa je ostal. Nekega dne je posijalo sonce tudi na njegovo žalostno podobo in v notranjosti je začutil nemir. Ni se zganil, ker je bil kamen. Nič ni bilo bolj dragocenega za njegovo mrtvo življenje kakor občutek nemoči. To je bil kamen, prikovan za vse večne čase na ta svet. Brez ptice in brez selitev. Tako, kakor so kamni. Toda tudi kamni živijo. Če pa umreš, če zares umreš, nisi več kamen in nisi več žalostna ne vesela ptica. Ne rasteš in ne umiraš in si popolnoma drugačna snov. Ptica je vedela, da je smrt strašna. Zato je odletela nazaj v svojo deželo visoko nad oblake, da bi postala kamen na velikem črnem ozadju zvezd, da bi bila iztirjena in bi jo galaksije gledale v njeni samoti. Tudi kamen se ni premaknil. Bil je še zmerom siv in razbit na drobne kosce in čezenj so vozili težki tovornjaki, naloženi z velikimi težkimi kamni. Toda bolečine ni bilo nikjer. Otroci na dvoriščih pa so divjali. Razbijali okenske šipe in se šli indijance. Potem pa se je spomnil neki plavolasi deček: ..Napravimo ptico iz kamna, pravo ptico, da i bodo lovci ljubosumni in bodo odrasli gledali z zavistjo na njeno lepo kamnito perje." Otroci iz cele soseske so se sestali na posvet in iz bližnjega kamnoloma so privalili veliko skalo. Spremenili so jo v ptico in ji pomagali do njenega mrtvega življenja. In nikoli več se ni zgodilo ničesar žalostnega. Ni bilo več nesrečne ptice in ni bilo več nesrečnega kamna. Sonce je sijalo. Otroci so razobesili balone in igrali so na piščali. Veter je vlekel čez dvorišča in nihče več se ni spominjal obdobja žalosti. Ptica, ki je umrla na nebu, in kamen, ki gaje povozil tovornjak, pa nista vedela drug za drugega. Morda pa se čutita in iščeta svojo žalost. Tudi žalost je obraz in tudi ptica, ki je kamen, nosi v sebi bolečino.