**°P* rT Ypftek' I8' novembra,je bila v Kropi osrednja gorenjska proslava v počastitev 30-letnice zveze Svobod Slovenije. Na njej so v kulturnem programu nastopili tudi harmonikarski orkester iz Radovljice, moški komorni zbor KUD »Stane Žagar« iz Krope, recitatorji ter akademski komorni zbor iz Kranja — Foto: F. Perdan
Leto XXX. - Številka 89
Trideset let 1947-1977
Ustanovitelji: občinske konference SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, Škofja Loka M Tržič - Izdaja ČP Glas Kranj. Glavni Urednik Igor Slavec - Odgovorni ured-1 nik Albin Učakar
GLASILO SOCI
L J U D
Kranj, torek, 22. 11. 1977 Cena: 3 din
List izhaja od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 1958 kot poltednik, od januarja 1960 trikrat tedensko, od januarja 1964 kof> poltednik ob sredah in sobotah, od julij a 1974 pa ob torkih in petkih.
ZA GORENJSKO
Plat zvona za krvavški dom
Brez ocene dela delegacij
Krvavec naj ne bi bil poln, zanimiv in privlačen samo pozimi, temveč mora vladati na njem turistični vrvež tudi poleti — Poziv k varstvu narave in sodelovanju vseh, ki skrbe za sedanjost in prihodnost Krvavca
Cerklje — Turistično društvo Cerklje je organiziralo v četrtek, 17. novembra, v Cerkljah sestanek, ki so se ga razen vodstva cerkljanskega Turističnega društva, Planinskega društva Kranj in Alpetourovih Žičnic na Krvavcu "udeležili tudi zastopniki izvršnega sveta kranjske občinske skupščine in Gorenjske turistične zveze. Cerkljanski pogovor se je sukal okrog Krvavca, in sicer o varstvu narave, neenotnih cen v gostinstvu ter pomanjkljive ponudbe, oživljanju starih običajev na tem območju in usposobitvi Doma na Krvavcu, ki je za zdaj zaprt!
Udeleženci sestanka so priporočili izvršnemu svetu kranjske občinske skupščine, naj ponovno razpravlja o Krvavcu in si prizadeva, da bi Dom usposobil in prevzel v upravljanje Alpetour, da naj inšpekcije Ugotovijo, ali so graditelji novih žičnic upoštevali načrte in priporočila o Varstvu narave in da naj Turistično društvo Cerklje v sodelovanju s prizadetimi pripravi koledar poletnih prireditev na Krvavcu. Obenem so poudarili, da so planinci s svojimi
objekti pomembno dopolnilo krvav-ške turistične in gostinske ponudbe, saj so cene v njihovih objektih zaradi obilice prostovoljnega in neplačanega dela nižje kot v drugih lokalih in zato bolj dostopne ljudem, še posebno pa mladini. Pa tudi sicer si je treba prizadevati, da Krvavec ne bo predrag in da razlike v cenah ne bodo prevelike. • Pogoj za visok dohodek namreč niso le visoke cene, temveč tudi množičen obisk.
Največ govora je bilo o Domu na Krvavcu, ki je za zdaj zaprt. Stari del uporabljajo za bivanje delavci, ki grade novo žičnico na Krvavcu. Smučišča bodo poslej večja za okrog 20 hektarjev, Krvavec pa bo lahko po novem naenkrat sprejel 8500 smučarjev. Dom je brniško letališče prepustilo kranjski občinski skupščini. Letališče terja od tistega, ki bi prevzel dom v upravljanje, 70 starih milijonov, kolikor jih je ta delovni kolektiv vložil v popravilo, razen tega pa inšpekcije terjajo dopolnila, ki bodo veljala dodatnih 40 do 50 milijonov dinarjev.
To bi bilo za vsakega, ki bi »ugriznil« v krvavški dom, težko breme.
Razprava se je nagibala k želji, da bi bil Alpetour novi lastnik, vendar bi le-ta dodatne obveznosti težko zmogel. Že kar »kronična« je postala borba za primerno osebje tega objekta. Za zdaj večjih premikov pri tem še ni, čeprav Alpetour ljudi, voljne delati na Krvavcu, že išče.
Razgovor v Cerkljah je opozoril, da dom ne sme postati druga Šmar-jetna gora, obenem pa terjal, da morajo zainteresirani za Krvavec vzorno sodelovati in ne le kritizirati drug drugega. Tudi odločanje o usodi Krvavca v zaprtih krogih ni sprejemljivo. Kritika na ta račun je bila izrečena predvsem od predstavnikov planincev in TD Cerklje. Težje bo najti dogovor o enotnejših cenah, ne kaže pa prezreti opozorila, da je z vsakim novim posegom narava na Krvavcu vedno bolj osiromašena in ogrožena. Mogoče so takšne razmere na Krvavcu posledica preteklosti, ko nismo uspeli najti investitorja, ki bi sam lahko celovito izgrajeval Krvavec.
Zanemarjati pa ne kaže sklepa, da mora »živeti« Krvavec tudi poleti. V vsakem turističnem kraju leži breme poslovanja na letni sezoni, ne pa samo na zimski, ki je pogosto muhasta. Tako pa za zdaj na Krvavcu je! J. Košnjek
Kranj — Evidentiranje kandidatov za volitve, ki bodo prihodnje leto, je v glavnem sklenjeno. Po podatkih občinskega sveta zveze sindikatov je oddalo podpisnice o. evidentiranih kandidatih 174 osnovnih organizacij sindikata ali dobrih 84 odstotkov. Evidentirano je bilo 4718 kandidatov, od tega 1614 za zbor združenega dela, 2276 za samoupravne interesne skupnosti in 828 za druge samoupravne organe. Med evidentiranimi kandidati je 41,8 odstotka žena, 25,3 odstotka mladih pod. 25 leti in 23,7 odstotka članov Zveze komunistov.
Na občinskem svetu pa so tudi ugotovili, da precej osnovnih organizacij sindikata ni naredilo ocene delegatskega sistema in ocene dela svojih delegacij in jih poziva, da to naredijo čimprej. Nekaj osnovnih organizacij sindikata pa sploh še ni opravilo evidentiranja možnih kandidatov. Vse osnovne organizacije naj bi evidenco tudi stalno dopolnjevale in tako predlagale za kandidate na spomladanskih volitvah res najboljše in najbolj aktivne člane.
L.B.
DOGOVORIMO SE
5. stran:
10. SEJA SKUPŠČINE OBČINSKE IZOBRAŽEVALNE SKUPNOSTI ŠKOFJA LOKA
V četrtek, 24. novembra, ob 16. uri bo seja skupščine izobraževalne skupnosti. Delegati se bodo najprej pogovorili o vzrokih za nesklepčnost sej skupščine in posledicah, ki jih je povzročila neodgovornost delegatov. Obravnavali bodo tudi prispevne stopnje za obdobje od 1. 8. do 31. 12. 1977 in predlog za uskladitev dotoka denarja za izobraževalno skupnost z dogovorjeno višino, uresničevanju srednjeročnega plana na področju vzgoje in izobraževanja, osnutku programa za prihodnje leto in pripravah na gradnjo šole za usmerjeno izobraževanje in dijaškega doma v Skofji Loki.
Pred sindikalnimi občnimi zbori
Kranj - Konec letošnjega in v začetku prihodnjega leta poteče rok, ko je potrebno opraviti občne zbore osnovnih organizacij sindikata. 0 pripravah so spregovorili tudi na občinskem svetu Zveze sindikatov in predlagajo, naj bi člani sindikata na občnih zborih ocenili delovanje osnovnih organizacij po kongresu, sprejeli nova pravila osnovne organizacije, letni delovni načrt, finančni načrt in izvolili izvršni odbor in delegate za druge organe in občinski svet. Občne zbore naj pripravijo tudi tiste delovne organizacije, ki so se zadnjič sestale na zboru po letu 1974.
V pripravah na občni zbor je treba v vseh osnovnih organizacijah, kjer tega še nimajo, ustanoviti sindikalne skupine. V njih naj bi bilo od 8 do 20 članov, ki so med seboj povezani pri delu, izmeni ali na drugačen način. Vsaka sindikalna skupina naj izvoli poverjenika, ki je obenem delegat te skupine v izvršnem odboru sindikalne organizacije. Če je samoupravna skupina večja, naj bi v njenem okviru izvolili dve ali več sindikalnih skupin.
V manjših osnovnih organizacijah, ki nimajo več kot 25 članov, sindikalnih skupin ni potrebno ustanavljati. V taki OOS namreč ne volijo izvršnega odbora, temveč le predsednika, blagajnika in po potrebi še sekretarja.
Za izvedbo občnih zborov so zadolženi sedanji izvršni odbori. Ugotoviti morajo sestavo članstva in ustrezno tudi predlagati kandidate za izvršilni odbor. To pomeni, da morajo ugotoviti koliko je med sindikalnimi člani nekvalificiranih, kvalificiranih in delavcev z drugačno izobrazbo, koliko žensk in koliko odstotkov mladine. Predvidijo naj tudi, v katerih sindikalnih skupinah naj bi bil poverjenik KV delavec, mladi delavec, ženska itd.
Pri evidentiranju morata sodelovati osnovna organizacija ZK in ZSMS.
Pri občinskem svetu Zveze sindikatov tudi poudarjajo, da je člana sindikata mogoče predlagati za sindikalno funkcijo le, če s kandidaturo soglaša. Poleg tega mora biti pripravljen, da se bo prizadeval za uresničevanje samoupravljanja, mora imeti ugled med delavci in uživati njihovo zaupanje in ne sme imeti prezahtevnih in številnih drugih funkcij, ki bi ga ovirale pri sindikalnem delu.
L. Bogataj
Portugalski parlamentarci v Kranju - Delegacija portugalskega parlamenta, ki se je mudila
na uradnem obisku v Jugoslaviji in jo vodi predsednik parlamenta Vasco da Gama Fernandez, je v soboto, 19. novembra, obiskala kranjsko občino. Delegacijo, v kateri so bili razen predsednika parlamenta Fernandeza še Sergio Simoes, Fernando Reis Luis, Antonio Augusto, Joao de Silva, Severianno Falcao, vsi člani parlamentarnih komisij za sodelovanje z drugimi državami, za delo, ekonomijo, finance in plan ter nacionalno obrambo, in portugalski ambasador v Jugoslaviji Alvaro Guerraje najprej sprejel predsednik kranjske skupščine Tone Volčič s sodelavci Dragom Stefetom, Slavkom Malgajem in Vidom Pogačnikom. Orisal jim je značilnosti kranjske občine in jih seznanil z razvojem in problemi, ki jih leta prinaša. Gostje, ki so jih v Kranju spremljali podpredsednik skupščine SRS Vladimir Logar, predsednik zbora združenega dela slovenske skupščine Štefan Nemec in delegata zbora republik in pokrajin zvezne skupščine Ludvik Cipot in Meti Krliu, so se še posebej zanimali za delegatski sistem. Portugalska delegacija je po obisku kranjske občinske skupščine obiskala Še krajevno skupnost Naklo in Preddvor. Na Bledu, kjer je bivala, seje srečala tudi s predstavniki radovljiške skupščine, (jk) — Foto: F. Perdan
f   XVIII. NOVOLETNI SEJEM OD 16. DO 26. DECEMBRA 1977
NOVOLETNI SEJEM
KRANJ
Naročnik:
r
Svet potrošnikov cementa
Kolektiv beočinske tovarne cementa bo izpolnil načelo ustave in zakon o združenem delu tudi z ustanovitvijo prvega potrošniškega sveta cementa v Jugoslaviji. O tem bodo odlo-čau na seji centralnega delavskega sveta beočinske cementarne z namenom, da bi združili kar največja sredstva za izgradnjo proizvodnih zmogljivosti in uresničitev načela o skupnem ustvarjanju in delitvi dohodka. Gmotno osnovo za prvi potrošniški svet predstavlja več kot 90 milijonov dinarjev, ki so jih vročili potrošniki cementa.
Enoten nastop
V okviru petega tedna domačega filma so predstavniki prirediteljev jugoslovanskih in mednarodnih manifestacij s področja filmske umetnosti podpisali sporazum o medsebojnem povezovanju in usklajevanju interesov.
Po sporazumu, kije bolj organizacijsko tehničnega značaja manj pa vsebinskega, bodo ustanovili poseben koordinacijski odbor in sekn tariat, ki bo imel nalogo usklajevati posamezne prireditve. Odbor bo imel sedež v Puli.
Visoko priznanje Litostroju
Minulo soboto so stroji v Litostroju utihnili nekoliko prej kot običajno. Delavci so se zbrali na svečanosti v počastitev 60-letnice oktobrske revolucije, vrh proslave pa je bila podelitev visokega odličja — reda dela z rdečo zastavo, s katerim je predsednik Tito odlikoval 3600 Litostrojevih delavcev za zasluge pri razvoju in krepitvi našega gospodarstva in samoupravljanja.
Mlekarski sejem
V nedeljo so na Vrhniki odprli prvi mlekarski sejem v Jugoslaviji. Pripravila sta ga Gospodarska zbornica Slovenije in Živinorejska poslovna skupnost Slovenije.--Na posvetovanju, ki so ga pripravili ob otvoritvi sejma, je najprej Janez Perovšek govoril o položaju mlekarstva pri nas, o perspektivah slovenskega mlekarstva pa direktor mlekarskega centra v Kranju France Forstnerič. Med drugim je dejal, da je za predelavo mleka predvidena skupna naložba v vrednosti 300 milijonov dinarjev. Do konca leta 1980 bo potrebno postaviti nove mlekarne v Kranju, Celju in Vipavi.
Podelili so tudi priznanja izdelovalcem sirov in masla. Pri ocenjevanju 91 vrst sira, je posebna strokovna komisija kar 19 pris(xiila oceno »ekstra«, 26 prve kakovosti in 34 druge kakovosti. Mlekopromet iz Celja je dobil priznanje »ekstra« za tri vrste sirov, Ljubljanske mlekarne pa so dobile to priznanje za skute in širne namaze, vrhniški ementalec pa priznanje prve kakovosti.
V jeziku Romov
V počastitev jubilejev predsednika, Tita bo januarja prihodnje leto izšla monografija v jeziku Romov z naslovom »Mi smo Titovi, Tito je naš.« To bo prva knjiga v jeziku Romov na svetu. Založila jo bo beograjska založba Unija publik v sodelovanju z ljubljanskim Univerzumom. V romski jezik jo je prevedel profesor iz Skopja in častni doktor hindujsko-romskega jezika v Indiji Šaip Jusuf. Prispevke so napisali znani jugoslovanski kulturni delavci, izdajo pa bo popestrila romska poezija, posvečena Titu.
Fluor namesto svedra
Fluoriranje pitne vode je najučinkovitejša oblika preprečevanja zobne gnilobe, zato je izvršni svet ljubljanske občine Center podprl predlog dr. Mihe Likarja, da bi v Ljubljani začeli fluorirati vodo. Vodo fltiorirajo že več kot 30 let v Ameriki in tudi v deželah na vzhodu in zahodu Evrope. Tudi v Sloveniji je bil konec šestdesetih let sprejet zakon o fluoriranju vode, vendar se ga, žal, nikjer ne držijo.
Srečanje slepih na Okroglem - V počitniškem domu Zveze slepih na Okroglem se je v nedeljo, 20. novembra, končalo 8. srečanje zvez slepih iz Furlanije in Julijske Krajine, Koroške in Slovenije. Na srečanju so razpravljali predvsem o uporabi sodobnih pripomočkov v življenju in delu slepih. Zanimivi podatki so bili povedani na Okroglem. Od 10 do 15.000 Slovencev ne vidi dobro. Od njih jih je 2119 popolnoma slepih, v Jugoslaviji pa to število doseže 23.000. Na Koroškem je slepih nad 500, v sosednji Furlaniji in Julijski Krajini pa 2000. Statistika nadalje tudi ugotavlja, da živi na svetu nad 10 milijonov slepih ljudi. Okrogelsko srečanje je izredno uspelo. Pomemben je bil prikaz štirih novih tehničnih pripomočkov: zvočnega indikatorja, ki slepim povečuje moč in krepi smer izvora svetlobe, zvočnega ohm metra, zvočnega faznega preskuševalca in zvočnega semaforja, ki razen svetlobnega znaka oddaja tudi zvočni signal, kadar zagori za pešce zelena luč. Zanimanje je vzbudil nadalje primer radijskega usmerjanja slepih smučarjev, razen tega pa Libelina tehtnica, uporabna za slepe gospodinje. Zanimivosti so predstavili tudi gostje. Korošci so prikazali računalnik v brajlovi pisavi, gostje iz Furlanije in Julijske Krajine pa tiskarski stroj za brajlovo pisavo. Zanimiva so bila tudi učila za slepe otroke. Pri oblikovanju naših pripomočkov za slepe (zvočni indikator svetlobe, semafor za slepe) ima največ zaslug novatorska skupina Željka Karla iz Novega mesta, izdelala pa jih je Iskrina tovarna v Horjulu, (jk) — Foto: F. Perdan
JESENICE
V četrtek, 17. novembra, so se sestali člani predsedstva krajevne konference SZDL Dovje-Mojstrana. Najprej so obravnavali predloge za podelitev štipendij dijakom iz omenjene krajevne skupnosti, zatem pa so se menili o podelitvi bronastih značk OF najzaslužnejšim družbenopolitičnim delavcem v krajevni skupnosti. Po daljši razpravi so sklenili, da bo značke prejelo pet posameznikov in ena organizacija, podeljene pa bodo na osrednji proslavi v počastitev 16. decembra — krajevnega praznika Dovjega in Mojstrane. Člani so zatem poslušali še informacijo o pripravah na praznovanje 50-letnice Planinskega društva Dovje-Mojstrana in o pripravah na ustanovitev šolskega kulturnega društva na osnovni šoli »16. december« v Mojstrani.
Člani predsedstva koordinacijskega sveta ZSMS Železarne so se na zadnji seji odločno zavzeli, da dokončno poživijo aktivnost mladih železarjev v vseh sredinah. Vsi člani so sprejeli zadolžitve, da v najkrajšem času obiščejo vse 00 ZSMS v posameznih temeljnih organizacijah in delovnih skupnostih ter se z mladimi aktivisti in predstavniki družbenopolitičnih organizacij pogovorijo o bistvenih problemih in pripravijo konkretne predloge za poživitev dela 00 ZSMS.Domenili so se, da bodo po zaključku te akcije izvedli seminar za nove mlade aktiviste, in sicer na temo idejnopolitično delo in informiranje.
J.R.
KRANJ
Na 174. redni seji se bo danes (22. novembra) sestal izvršni svet kranjske občinske skupščine. Tokrat je na dnevnem redu razprava o vključevanju telesno in duševno invalidnih občanov kranjske občine (razvrščenih po pravilniku o razvrščanju telesno in duševno prizadetih otrok) v življenje in delo. Potrdili naj bi tudi ustanovitveno pogodbo in statut stanovanjske zadruge Iskra in dali soglasje za povišanje najemnin za poslovne prostore.
Jutri, 23. novembra, dopoldne se bo v Kranju na 10. redni seji sestalo predsedstvo občinske konference socialistične zveze. Na dnevnem redu je problematika telesne kulture v občini, poročilo o evidentiranju možnih kandidatov za volitve v prihodnjem letu, nadalje poročilo o odpravi škode na, potresnem območju v občini in imenovanje svetov pri občinski konferenci socialistične zveze.-
V četrtek, 24. novembra, bo v tovarni Planika v Kranju tretji sestanek sveta za informiranje pri občinski konferenci socialistične zveze. Razpravljali bodo o organiziranosti in programih informativne dejavnosti v organizacijah združenega dela v prihodnjem letu, o sodelovanju med uredniki glasil in si nazadnje ogledali še proizvodnjo v Planiki.
A. Z.
RADOVLJICA
Včeraj, 21. novembra, popoldne je bila v Radovljici 103. redna seja izvršnega sveta občinske skupščine. Razpravljali so o delu komisije za spremljanje uresničevanja zakona o združenem delu in o tezah za resolucijo o politiki izvajanja družbenega plana občine v prihodnjem letu. Na dnevnem redu je bila tudi razprava o prodaji šole Poljče in razprava o urbanističnih in gradbenih zadevah.
Jutri, 23. novembra, popoldne se bodo v Radovljici na skupni seji sestali vsi trije zbori občinske skupščine. Razen poročila o uresničevanju zakona o združenem delu v občini bodo razpravljali tudi o nekaterih osnutkih zakonov, ki se nanašajo na uresničevanje zakona o združenem delu in ustavnih določil. Na dnevnem redu pa je še razprava o osnutku resolucije o politiki izvajanja družbenega plana za prihodnje leto. A. Z.
ŠKOFJA LOKA
Danes, ob 12. uri, bo redna seja izvršnega sveta. Na seji bodo obravnavali gradivo za sejo občinske skupščine, ki bo 7. decembra. Med drugim bodo govorili o poskusni uvedbi oddelkov smučarske gimnazije, izpolnjevanju plana stanovanjske izgradnje v preteklih letih, komunalni dejavnosti, osnutku družbenega plana razvoja občine za prihodnje leto in prometnem režimu na Mestnem trgu.
V sredo, 23. novembra, bo ob 15. uri seja izvršnega odbora občinske komunalne skupnosti. Člani odbora bodo razpravljali o dejavnosti skupnosti v letošnjem letu in osnutku plana za prihodnje leto, predlogu o soudeležbi komunalne skupnosti pri financiranju rekonstrukcij cest in drugih objektov v krajevnih skupnostih in osnutku odloka o nadomestilu za uporabo mestnega zemljišča.
Ob 16.30 istega dne bo seja konference mladih delavcev pri OK ZSMS. Na seji se bodo dogovorili o pripravah na volilno-programske konference v osnovnih organizacijah.
Za petek, 25. novembra, ob 13. uri pa predsednik Jože Šubic sklicuje sejo predsedstva občinske konference SZDL. Na dnevnem redu je obravnavanje predloga za republiška priznanja OF, poročilo o TOZD, ki nimajo samoupravno sprejetih srednjeročnih planov, ustanovitev pripravljalnega odbora za ustanavljanje potrošniških svetov in izvolitev njegovega predsednika.
Ob 17. uri bo seja predsedstva OK ZSMS. Pregledali bodo potek priprav na volilno-programske konference osnovnih organizacij in se pogovorili o pripravah na 10. kongres ZSMS ter praznovanje 22. decembra. L. B.
Prireditve ob dnevu republike
Po mnogih krajih Gorenjske bodo v teh dneh slovesne prireditve v počastitev 29. novembra, rojstnega dne nove Jugoslavije. Pripravljajo jih domala na vsaki šoli, v vsaki delovni organizaciji in v vsakem kraju. Zato naštejemo nekatere.
JESENICE
Osrednja proslava za jeseniško občino bo v petek, 25. novembra, ob 19. uri v gledališču »Tone Čufar« na Jesenicah. V kulturnem programu bodo nastopili pihalni orkester jeseniških železarjev, pevski zbor srednješolcev »Blaž Arnič«, moški pevski zbor »Vintgar« iz Blejske Dobrave, oktet iz Žirovnice, baritonist Jaka Jeraša ter recitatorji jeseniške gimnazije. V občini bodo podelili tudi več priznanj aktivistom SZDL in prizadevnim družbenopolitičnim delavcem.
KRANJ
Osrednja proslava, ki jo pripravljajo družbenopolitične organizacije in skupščina občine ob letošnjem prazniku republike, bo v petek, 25. novembra, ob 19. uri v dvorani kina Center v Kranju. Na proslavi bodo sodelovali Akademski komorni zbor iz Kranja, v drugem delu proslave pa bodo nastopili nefi rojaki s Koroške, in sicer ansambel Korotan s pevci, SPD Danica iz Št. Vida v Podjuni, mešani oktet SPD Danica, moški zbor SPD Vinko Poljanec iz Skocjana in moški zbor SPD Trta iz Žitare vasi ter folklorna skupina SPD Zarja iz Železne Kaple. Slavnostni govornik na proslavi bo predsednik izvršnega sveta kranjske občinske skupščine Drago Štefe.
RADOVLJICA
V počastitev praznika bo v krajevnih skupnostih v občini več prireditev in proslav z otvoritvijo nekaterih pomembnih objektov. Ena od osrednjih prireditev v okviru kulturne akcije za delovne kolektive v organizaciji sindikatov in kulturne skupnosti bo že v četrtek, 24. novembra, ob 19. uri v festivalni dvorani na Bledu, ko bo koncert ansambla bratov Avsenik.
V petek, 25. novembra, pa bodo v občini praznik proslavili s številnimi delovnimi zmagami. Ob 11. uri bodo v Radovljici odprli dom starostnikov dr. Janka Benedika. Ob tej priliki bodo v avli odkrili tudi kip pokojnega dr. Benedika. Ob 13. uri bo pred Tovarno verig v Lescah odkritje spomenika Borbe in združenega dela avtorja Toneta Svetine. Ob 15. uri pa bo pred gasilskim domom na Nemškem rovtu v Bohinju svečana otvoritev novega vodovoda. Osrednja občinska proslava za praznik republike in ob 60-letnici velike oktobrske revolucije pa bo v petek, 25. novembra, ob 19. uri v dvorani kina Radovljica. Ob tej priložnosti bodo podelili zaslužnim občanom in udeležencem NOB priznanja in odlikovanja. V bogatem kulturnem programu pa bo nastopil 50-članski recitatorski zbor Linhartovega odra mladih in komorni zbor A. T. Linhart iz Radovljice. Slavnostni govornik na proslavi bo predsednik radovljiške občinske skupščine Leopold Pernuš.
ŠKOFJA LOKA
Po mnogih šolah in delovnih kolektivih v škofjeloški občini bodo v teh dneh slovesne proslave v počastitev 29. novembra. Ena od osrednjih proslav v počastitev praznika in 60-letnice oktobrske revolucije pa bo v petek, 25. novembra, ob 19. uri v galeriji na loškem gradu v Škof ji Loki.
TRŽIČ
V petek, 25. novembra, ob 16. uri bodo v Tržiču odprli nov dom družbenih dejavnosti. Ob 18. uri pa bo v prostorih osnovne šole heroja Bračiča v Bistrici osrednja proslava za tržiško občino ob dnevu republike. Slavnostni govornik na njej bo predsednik skupščine občine Tržič Milan Ogris, v kulturnem programu pa bodo sodelovali komorni zbor Peko, učenci osnovne šole heroja Bračiča ter folklorna skupina Karavanke. Ob tej priložnosti bodo odprli tudi prenovljene šolske prostore na šoli v Bistrici. J.Govekar
TRZIC
Akcija slovenskih komunistov »Teden komunista« bo zaključena pred kongresom ZKS in ZKJ. Akcija se odvija na treh področjih, in sicer pod gesli Človek-znanje-produktivnost, Družba in knjiga in Komunist v pripravah na kongrese. V tržiški občini bo Teden komunista zaključen sredi januarja. Dejavnost usmerja in usklajuje komisija za idejna vprašanja in usposabljanje pri komiteju, ki je na seji sprejela delovni program. Najodgovornejša v akciji Clovek-znanje-produktivnost bo komisija za družbenoekonomske odnose pri komiteju. 0 tej tematiki bo govora tudi na občnih zborih sindikata in na srečanjih študentov. Predvsem bodo opozorili tudi na pomembnost inovacij in tehničnih izboljšav. Za zdaj imajo le v dveh tržiških delovnih organizacijah pravilnike o nagrajevanju izumiteljev. Družba in knjiga bo druga akcija. V njenem uresničevanju bo pomembna vloga knjižnice in drugih kulturnih ustanov. Komunist v pripravah na kongrese pa bo tretja akcija. Usmerja jo komisija za idejna vprašanja in usposabljanje članov ZK v sodelovanju z aktivom poverjenikov Komunista. V Tržiču pripravljajo ustni časopis, na katerem bodo sodelovali odgovorni za obveščanje v občini, pomembna pa bo tudi vloga glasil združenega dela.
-mv
Gorenjski kolektivi med najboljšimi
Gospodarska zbornica Slovenije je objavila izide poslovanja slovenskih delovnih organizacij. Izbrali so 30 najboljših, ki so lani in letos v prvem polletju dosegle najboljše poslovne rezultate. Med njimi je pet gorenjskih delovnih organizacij: Alples iz Železnikov, Kovinar z Jesenic, Gorenjska oblačila iz Kranja in Termika in Tehnik iz Škofje Loke. L.B.
Odmevi oktobra na Slovenskem
Kranj — Danes ob 12. uri bodo v avli občinske skupščine odprli zanimivo razstavo z naslovom Odmevi oktobra na Slovenskem. Pripravil jo je marksistični center pri Visoki šoli za organizacijo dela. Razstavljeni bodo časopisni zapisi, odmevi in komentarji na dogodke v Rusiji, razne brošure o oktobrski revoluciji in knjige. Razstava bo odprta vsak dan do vštevši sobote od 8. do 19. ure. Posebno priporočajo ogled srednješolcem in učencem višjih razredov osnovnih šol.
L.B.
Upravni odbor
Turističnega društva Bohinj - jezero
objavlja prosto delovno mesto
računovodje
Za zasedbo delovnega mesta se zahtevajo naslednji pogoji:
srednja strokovna izobrazba ali šola ustrezne smeri, zaželene so delovne izkušnje na enakem ali sorodnem delovnem mestu.
Od kandidata pričakujemo, da bo družbeno aktiven.
Pismene ponudbe z dokazili sprejemamo do zasedbe delovnega mesta na naslov: Turistično društvo Bohinj — jezero p. 64265 Bohinjsko jezero.
Do praga in čez prag
»Skozi našo streho zamaka. Zaman smo intervenirali.« »Na zelenici za našimi bloki parkirajo. Nikogar ni, ki bi napravil red.«
Več takih in podobnih vprašanj so delegati stanovalcev KS Zlato polje povedali ondan na 4. seji njihovega zbora stanovalcev v tej krajevni skupnosti. Ostro nametana kritična vprašanja glede parkovne službe.
odvoza smeti, hrupa in ropota z motorji, glede investicijskih del in podobno, vse je polagoma zadobilo zmeren ton resnega pogovarjanja in pojasnjevanja ene in druge plati. V glavnem je obveljala ugotovitev,
Zapostavljanje vsebine
Občinski svet Zveze sindikatov Tržič pretekli teden ocenjeval uresničevanje zakona o združenem delu in opozoril predvsem na pomanjkljivo vsebinsko plat novih samoupravnih aktov
Tržič — V tržiški občini so organizirali več razprav in razgovorov o uresničevanju zakona o združenem delu, o stabilizaciji gospodarstva in o oblikovanju dohodkovnih odnosov ter načel delitve po delu. Predstavniki združenega dela zagotavljajo, da se lotevajo nalog resno, vendar razgovori in obiski po delovnih kolektivih kažejo, da povsod ni tako.
Pri oblikovanju novih samoupravnih aktov je srečati preveč formalizma in površnosti. Premajhne pozornosti je deležna vsebina teh dokumentov in prepogosto, čeprav so izgovori zaradi časovne stiske in delovne preobremenjenosti, o predlogih novih samoupravnih aktov razpravljajo preveč v ozkih krogih. V Tržiču ocenjujejo, da so v razpravah o uresničevanju zakona o združenem delu tudi po vsebinski plati in širini razprav prišli najdlje v Mercatorjevi temeljni organizaciji združenega dela Preskrba.
Kritika občinskega sveta Zveze sindikatov in organov, ki ocenjujejo uresničevanje zakona o združenem delu (posebna komisija občinske skupščine, odbor pri komiteju občinske konference ZKS), leti tudi na polževo uveljavljanje dohodkovnih odnosov. Najdlje sta Peko in TRIO pri sporazumevanju o skupnih vlaganjih. Preveč je čakanja na pobude od drugod. Enaka ugotovitev velja tudi za stabilizacijska prizadevanja. Le v Peku, Triu in Komunalnem podjetju zagotavljajo,
da stabilizacija gospodarjenja zanje ni bila enkratna akcija, temveč stalna naloga. K temu kaže dodati še pomanjkljivo uresničevanje zakona o planiranju. Najpogostejši izgovori so pomanjkanje strokovnih kadrov in preobremenjenost z drugimi nalogami, vendar pa je tudi res, da so družbenopolitične organizacije preveč pasivne in od strokovnih služb ne terjajo sprotnih podatkov, obenem pa je srečati premajhno odgovornost posameznikov.
'Razprave o uresničevanju zakona o združenem delu opozarjajo tudi na vrzeli pri sodelovanju združenega dela in samoupravnih interesnih skupnosti s krajevnimi skupnostmi. Ta šibkost je še posebej izrazita pri načrtovanju, saj se večkrat ne zavedamo, da so krajani v krajevni skupnosti obenem tudi delavci v združenem delu in uporabniki storitev samoupravnih interesnih skupnosti.
Občinski svet Zveze sindikatov Tržič bo zaradi vseh omenjenih pomanjkljivosti ponovno pozval osnovne sindikalne organizacije, naj skupaj z drugimi družbenopolitičnimi organizacijami pospešijo uresničevanje zakona o združenem delu. Družbenopolitične organizacije morajo oceniti razmere v pogojih, kjer delujejo, in terjati skupno delo sindikata, Zveze komunistov in mladinske organizacije, ki je bila doslej še precej neaktivna.
J. Košnjek
Krajevni praznik v Lešah
Prihodnje leto vsaj makadam
Leše — Krajevna skupnost Leše, ena od najmanj razvitih krajevnih skupnosti v tržiški občini, ki združuje 197 volivcev, je pretekli teden praznovala. Osnovna organizacija Zveze socialistične mladine je pripravila športna tekmovanja, krajani so z miniranjem skal pri gasilskem domu simbolično označili začetek gradnje nove ceste do vasi, družbenopolitične organizacije in krajevna skupnost pa so v soboto, 19. novembra, zvečer pripravili pri spomeniku sredi vasi komemoracijo in akademijo v domu družbenih organizacij. Na slednji je bil slavnostni govornik predsednik krajevne skupnosti Janko Krsnik, prisrčen in preprost kulturni program pa so pripravili učenci osnovne šole Leše, člani Kulturnoumetniškega društva in domači mešani pevski zbor, ki ga vodi prizadevna krajevna učiteljica Boženka Bobnar. K slavnostnemu vzdušju je veliko prispevala tudi izpolnitev dolgoletne želje ljudi pod Dobrčo — asfaltiranje prvega dela podgorske ceste od Bistrice pri Tržiču do Begunj. Ljudje iz teh krajev želijo, da bi prihodnje leto vgradili asfalt še na drugem odseku med Zadnjo vasjo in Begunjami in na delčku ceste med Bistrico in Brezjami.
Razen izgradnje mrliške vežice na lešanskem pokopališču, igrišča, protipožarnega bazena na Popovem in urejevanja doma družbenih organizacij ostaja največja in najzahtevnejša naloga gradnja nove ceste do vasi. Sedanja ne zasluži tega imena. Krajani, ki so že imenovali gradbeni odbor, želijo, da bi bila prihodnje leto usposobljena vsaj nova cesta v makadamski izvedbi. Sami temu delu, ki bo terjalo več milijonov dinarjev, ne bodo kos, pa naj zberejo še toliko samoprispevka in opravijo veliko prostovoljnih delovnih ur. Leše so premajhne, pa tudi v okoliških vaseh ni veliko ljudi. Zato računajo na pomoč iz občinskega samoprispevka, za katerega so z visokim odstotkom glasovali. Izkazali so se tudi pri vpisovanju posojila za ceste. Za uresničitev tega cilja pa bodo potrebni enotnost, sodelovanje in vaška sloga.
Na sobotni akademiji v počastitev praznika   so   podelili   pokale in
diplome najboljšim ekipam v športnem tekmovanju. V namiznem tenisu je zmagala druga ekipa Leš, ki je bila najuspešnejša tudi v streljanju z zračno puško. V šahu je
bila najuspešnejša prva ekipa Leš, mladi gasilci pa so tekmovali v nogometu. Tu so bili domačini spet najuspešnejši. J. Košnjek
da se lahko marsikaj, pravzaprav mnogo težav, ki jih čutijo stanovalci, rešuje z dogovarjanjem med stanovalci več hiš določenega okoliša, ponekod cele ulice. To ne z ukazi, ne z okrožnicami, marveč s sodelovanjem hišnih svetov oziroma stanovalcev. V začetku, pred leti, je taka vloga motila nekatere delegate. Čeprav dobronamerno so si predstavljali določeno avtoriteto tega zbora delegatov, »da bo držalo, kar bomo zglasovali« in podobno. Postopoma pa je obveljala ugotovitev, da gre za obliko organiziranosti, ki ima vsaj po sedanjih pisanih in razvojnih normativih izrazito usklajevalno, koordinacijsko vlogo povezovanja samouprave stanovalcev na določenem območju.
In prav ta vloga, dasi brez žiga in brez denarja, kot je bilo slišati na seji Zbora, ta vlpga je zelo široka, zelo pomembna. Odvisno pač od aktivnosti delegatov in hišnih svetov. Stanovalci čutijo vrsto težav in problemov v njihovem okolju, kjer živijo. Gre za to, koliko delegati in hišni sveti znajo in uspejo stanovalce seznaniti z ustreznimi predlogi, jih pridobiti ter vključiti v skupne akcije za reševanje določenih ožjih in širših vprašanj ne le v stanovanjih in skupnih prostorih (dvigala, centralna kurjava itd.), ampak tudi za urejevanje širšega okolja zunaj hiše. Sem stanovalci marsikje naštevajo urejevanje in vzdrževanje zelenic, otroških igrišč, poti in prehodov do perečih težav s parkirišči in garažami.
Za taka vprašanja pa so stanovalci po naših strnjenih naseljih življenjsko zainteresirani. In stanovalci KS Zlato polje v Kranju se teh stvari lotevajo z dogovarjanjem v njihovem zboru stanovalcev. To jim dovoljuje (in celo obvezuje) zakon o samoupravljanju v hišah družbene lastnine SR Slovenije št. 37 z dne 12. decembra 1974. Zakon, kot prvi te vrste pri nas, določa smernice in naloge samouprave tega področja. Vendar le v hiši, do praga, kajti ne gre le za organizacijsko, ampak tudi za ekonomsko vprašanje. Hišni sveti imajo namreč na voljo strogo namenska sredstva iz dela stanarin — se pravi za hišo. Toda življenjske potrebe stanovalcev segajo tudi prek hišnega praga — na dvorišče, na cesto, na okolje sploh. Prav v tem pa se sedaj razvija ne uradno po zakonu, marveč po potrebi, po samoupravni praksi tudi poseg, vpliv stanovalcev. To pa je neomejena naloga in perspektiva v sodelovanju, v dogovarjanju, v usklajevanju akcij, v združevanju sredstev in dela med stanovalci določenih hiš, okolišev, ulic in območij. Delegati stanovalcev prek zborov v krajevnih skupnostih pa prodirajo v prve, začetne oblike samouprave v združevanju ljudi-stanovalcev. Veliko je še težav, slabosti, napak ... Pa tudi uspehov! Vsaj na Zlatem polju.    K. Makuc
Oživljeno delo osnovnih organizacij
Na programsko-volilni konferenci OK ZSMS so ocenili delo in sprejeli programske smernice za
prihodnje leto
Kranj — Na volilno-programski seji občinske konference ZSMS, ki je bila pretekli teden, so obravnavali delo osnovnih organizacij zveze socialistične mladine. Ugotovili so, da je letos veliko osnovnih organizacij ponovno oživilo dejavnost ali so bile celo na novo ustanovljene. Občinska konferenca redno spremlja delo osnovnih organizacij, osnovne organizacije pa svoje programe dela usklajujejo s programi dela področnih in občinske konference.
Ko so razpravljali o zastopanosti in vplivu mladine v delegatskem sistemu, so menili, da s sedanjim stanjem ne morejo biti zadovoljni. Mladi so še vedno premalo zastopani v samoupravnih organih temeljnih in organizacij združenega dela in v delegacijah. Če bi zastopanost ocenjevali le po številu mladincev — delegatov, ne bi bilo slabo. Težava pa je v tem, da mladi nimajo skoraj nobenega vpliva na dogajanja v TOZD in krajevnih skupnostih. Zato so na konferenci sprejeli sklep, da se morajo osnovne organizacije zares dobro pripraviti na volitve in naj v program priprav vključijo oceno delovanja svojih delegatov in vzrokov za premajhen vpliv in na podlagi teh ugotovitev napravijo program dela novo izvoljenih delegatov.
Mladi sodelujejo tudi pri uresničevanju zakona o združenem delu. Nalogu vs<-h osnovnih organizacij je,
da skupaj s sindikatom spremljajo uresničevanje tega pomembnega dokumenta in se po svojih močeh tudi neposredno vključijo v uresničevanje.
Obravnavali so tudi vlogo družbenih organizacij in društev v mladinski organizaciji. Predstavniki občinske zveze tabornikov so ob tem zahtevali, da bi bilo delovanje družbenih organizacij in društev v okviru mladinske organizacije bolj povezano, in da bi koordinacijski odbor za organizacije in društva moral biti bolj aktiven. Pri tem so poudarili, da bi se občinska konferenca morala bolj zavzemati za sodelovanje in usklajeno sodelovanje društev in organizacij.
Dogovorili so se tudi za obiske v osnovnih organizacijah. Sestavili so 30 posebnih delovnih skupin, ki bodo dvakrat na leto opravile obisk v osnovnih organizacijah, za katere so zadolžene. V vsaki skupini je predstavnik predsedstva OK ZSMS in dva predsednika osnovnih organizacij. S temi obiski želijo vzpostaviti, boljše informiranje o delu OK in delu 00 ZSMS.
Na konferenci so tudi izvolili novega sekretarja občinske konference. Dosedanji sekretar Andrej Lapajna je prevzel novo funkcijo v republiški konferenci, zato so za sekretarja izvolili Jureta Tomažiča.
L. Bogataj
DO Gorenjska predilnica
Škofja Loka,  Kidričeva c. 75, n.sol.o.
razpisuje naslednja prosta delovna mesta:
1. vodje TOZD Predilnica
2. vodje TOZD Kemija
3. vodje TOZD Kodranka
4. vodje nabave
5. prodajnega referenta pletenin in storitev
6. vodje barvne kuhinje
7. knjigovodje TOZD
8. skladiščnika pom. materiala
9. električarja — instalaterja
10. kleparja
11. vzdrževalca dvorišč
Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje:
1. da ima: visoko ali višjo strokovno izobrazbo tekstilne, ekonomske, pravne ali organizacijske smeri;
najmanj 5 let ustrezne prakse;
obvladanje enega svetovnega jezika;
da za imenovanje nima zakonske prepovedi;
da ima potrebne poslovne in organizacijske sposobnosti in moralno-politične kvalitete ter izpolnjuje druge pogoje ustreznega družbenega dogovora o kadrovski politiki.
2. da ima: višjo ali srednjo izobrazbo kemijske, tekstilne, ekonomske, pravne ali organizacijske smeri;
najmanj 5 let ustrezne prakse;
da obvlada en svetovni jezik;
da za imenovanje nima zakonske prepovedi;
da ima potrebne poslovne in organizacijske sposobnosti in moralno-politične kvalitete ter izpolnjuje druge pogoje ustreznega družbenega dogovora o kadrovski politiki
3. da ima: višjo ali srednjo izobrazbo kemijske, tekstilne, ekonomske, pravne ali organizacijske smeri;
najmanj 5 let ustrezne prakse;
da obvlada en svetovni jezik;
da za imenovanje nima zakonske prepovedi;
da ima potrebne poslovne in organizacijske sposobnosti in moralno-politične kvalitete ter izpolnjuje druge pogoje ustreznega družbenega dogovora o kadrovski politiki.
4. da ima: višjo strokovno izobrazbo ekonomske ali druge ustrezne smeri in 3 leta ustrezne prakse;
da izpolnjuje druge pogoje ustreznega družbenega dogovora o kadrovski politiki
5. da ima: višjo ali srednjo strokovno izobrazbo ekonomske smeri in 5 let ustrezne prakse
6. da ima: srednjo strokovno izobrazbo kemijske ali druge ustrezne smeri in 2 leti ustrezne prakse
7. da ima: srednio strokovno izobrazbo ekonomske smeri in 3 leta ustrezne prakse.
8. da je: KV delavec in 3 leta ustrezne prakse
9. da je: K V električar in 2 leti ustrezne prakse
10. da je: KV klepar in 2 leti ustrezne prakse
11. da je: KV parkovni vrtnar in 2 leti ustrezne prakse
Kandidati pod 1., 2. in 3. morajo poleg pismene ponudbe predložiti življenjepis z opisom dosedanjih dolžnosti ter potrdilo o nekaznovanju. Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 15 dneh po bojavi na naslov:
Gorenjska predilnica Škofja Loka, Kidričeva c. 75, kadrovski oddelek.
Prijavljene kandidate bomo obvestili o izbiri v 30 dneh po preteku roka za sprejemanje prijav.
Železarski izobraževalni center Jesenice
razpisuje
javno licitacijo
odpisanih osnovnih sredstev
izklicna cena
1 gravirni stroj 1500,— 1 mizarski poravnalnih, del. širina 400 mm 4000, -
1 vertikalni mizarski frezalni stroj 3000, -
1 mizarski vrtalni stroj 1500, -
1 brusilni stroj za kovino na zračno blazino 1000,— 1 pisalni stroj TOPS-3 200, -
1 vzmetno kovaško kladivo št. 2 (novo) 80.000, -
Prometni davek je vračunan v izklicni ceni.
Licitacija bo, 3. decembra 1977, ob 10. uri v prostorih ZIC Jesenice. Ogled osnovnih sredstev je mogoč v petek, 2. decembra 1977, od 8. do 14. ure. Na dan licitacije pa je možen ogled od 8. do 9.30.
Vsak interesent mora položiti do 9.30 na dan licitacije polog v višini 1000 din, za pisalni stroj pa 200 din, in sicer v blagajni 2lC.
Začasni svet
»Doma dr. Janka Benedika«
v ustanavljanju Radovljica
ponovno razpisuje prosto delovno mesto
1. računovodje
Pogoji: višja šola ekonomske smeri in 3 leta delovnih izkušenj ali srednja šola ekonomske smeri in 5 let delovnih izkušenj v računovodstvu, družbenopolitična aktivnost in organizacijske sposobnosti
2. knjigovodje
Pogoji: srednja šola ekonomske smeri in 2 let delovnih izkušenj v finančni službi '
Delo se združuje za nedoločen čas s polnim delovnim časom in posebnim pogojem za uspešno opravljeno poskusno delo. Nastop dela je mogoč takoj.
Kandidati naj vlogi priložijo overjeno dokazilo o izobrazbi in kratek življenjepis z navedbo o dosedanjih zaposlitvah.
Prijave je treba poslati v 15 dneh po objavi razpisa na naslov: Občinska skupnost socialnega skrbstva Radovljica, Kopališka 10.
(S) ŠKOFJA LOKA
DOGOVORIMO SE
10. SEJA
skupščine izobraževalne skupnosti Škofja Loka
četrtek, 24. novembra 1977, ob 16. uri
v sejni sobi skupščine občine Škofja Loka
Dnevni red
— izvolitev organov skupščine
— obravnava problematike sklepčnosti skupščine in delegatskih odnosov
— poročilo verifikacijske komisije
— obravnava pripomb na samoupravni sporazum o temeljih plana občinske izobraževalne skupnosti Škofja Loka ter vzgoje in usmerjenega izobraževanja SR Slovenije v obdobju 1976- 1980 ter sprejem ugotovitvenega sklepa o sklenitvi sporazumov •
— obravnava prispevnih stopenj za obdobje od 1.8. do 31.12.1977
— analiza dotoka sredstev občinske izobraževalne skupnosti v letu 1977 in predlog ukrepov za uskladitev z dogovorjeno višino
— pristop k samoupravnemu sporazumu o združevanju sredstev za adaptacijo in izgradnjo iole v Jurov-skem dolu
— uresničevanje srednjeročnega plana OI8 v letu 1977
a) cene vzgojnoizobraževalnih storitev in merila za financiranje v letu 1977
b) program za leto 1977
c) finančni načrt za leto 1977
— poročilo o izvajanju dogovorjenega programa občinske izobraževalne skupnosti v letu 1977 in finančno poročilo od 1. 1. do 31. 8. ter od 1. 1. do 30.9.1977
— osnutek programa uresničevanja srednjeročnega plana v letu 1978
— poročilo o pripravah na gradnjo iole za usmerjeno izobraževanje in dijaškega doma v Škofi i Loki
— pristop k temeljni banki Gorenjske
— delegatska vprašanja
Program, cene storitev in finančni načrt
O programu za leto 1977, cenah vzgojnoizobraževalnih storitev in merilih za financiranje v letu 1977 in finančnem načrtu za letos smo obširneje pisali na delegatski strani pred drugim sklicom skupščine in sicer 1. julija 1977. Zato to pot objavljamo le kratke povzetke, dopoljnjene s poročilom o uresničevanju programa
Občinska izobraževalna skupnost letos financira redni pouk in druge dejavnosti na petih osrednjih in štirinajstih podružničnih šolah, ki imajo v tem šolskem letu 171 oddelkov. V posebni osnovni šoli se izobražuje 72 učencev v devetih oddelkih, od tega na dveh oddelkih posebnega usposabljanja. Na šolah je tudi 15 oddelkov podaljšanega bivanja. Celodnevni pouk pa so uvedli na Sovodnju.
Iz sredstev amortizacije in vrnjenih posojil so napeljali centralno ogrevanje na osnovni šoli v Retečah, uredili streho na šoli pri Lenartu in kupili dodatno opremo za kuhinjo v Zireh. Skupnost tudi krije stroške prevozov otrok v šolo, štipendira dijake in študente v skladu s kadrovskimi potrebami in financira osnovno šolo za odrasle pri delavski univerzi.
Cene vzgojnoizobraževalnih storitev in merila za financiranje, ki so predlagana v obravnavo skupščini, pomenijo prelom z dosedanjo prakso plačevanja delavcev — izvajalcev po delovnih mestih, izobrazbi, delovni dobi itd. Pomenijo tudi uskladitev s sklepi ustavnega sodišča SRS, ki je
4 odstotke nad dogovorjeno višino
Na podlagi navodil izvršnega sveta SR Slovenije in stališč koordinacijskega odbora pri republiški konferenci SZDL, so vse samoupravne skupnosti dolžne pregledati in oceniti dotok sredstev glede na dogovorjeno višino za letošnje leto ter sprejeti ustrezne sklepe za uskladitev.   Pri   izobraževalni skupnosti
Škofja Loka pričakujejo, da se bo nateklo nekaj več kot 4 odstotke Sredstev nad dogovorjeno višino. Izvršni odbor predlaga delegatom
skupščine, da sprejmejo sklep, da se višek  sredstev  usmeri  v rezervni
sklad občinske izobraževalne skupnosti.
razpravljalo o novem načinu oblikovanja denarja za plačilo izvajalcev programa. To pomeni: izobraževalna skupnost skupaj z izvajalci ponudi uporabnikom svoje programe, ki se ovrednotijo z obstoječimi merili. Ker je bila julijska seja skupščine izobraževalne skupnosti nesklepčna, je financiranje potekalo po starih merilih do 1. septembra, od takrat naprej pa poteka po novih merilih in na podlagi tega je sestavljen tudi nov predlog finančnega načrta, ki pa prinaša razlike pri vrednosti posameznih programov.
Več za šolstvo
Na osnovi načrtovanega bruto osebnega dohodka, dohodka OZD, priliva v prvih Šestih mesecih, prenosov sredstev, upoštevanja viškov in primanjkljajev iz leta 1976 ter vrednosti dogovorjenih programov, so izračunane prispevne stopnje za posamezne samouprvne interesne skupnosti. Za občinsko izobraževalno skupnost je predlagana prispevna stopnja od 1. avgusta do 31. decembra 5,28 odstotka iz BOD ali poprečna letna stopnja 5,24 odstotka. Lani je bila poprečna prispevna stopnja 5,21 odstotka BOD.
Za izobraževalno skupnost Slovenije, ki združuje posebne izobraževalne skupnosti za uresničevanje nalog na področju usmerjenega izobraževanja, znaša stopnja iz dohodka OZD od 1. avgusta do 31. decembra 11,5 odstotka ali poprečna letna 10,74 odstotka.
Malomarnost delegatov
Seja skupščine, ki je sklicana za četrtek, je sklicana že tretjič. Dvakrat je odpadla zaradi izredno malomarnega odnosa delegatov, zlasti delegatov zbora uporabnikov. Posledice neuspešnih sklicev skupščin že povzročajo velike težave v delu skupnosti: ni potrjen samoupravni sporazum o temeljih plana občinske izobraževalne skupnosti, niso verificirane cene vzgojnoizobraževalnih storitev in merila za financiranje v letošnjem letu in ker ni potrjen finančni načrt skupnosti za letos
z vzgojno izobraževalnimi organizacijami ne morejo skleniti pogodb. Čeprav so se delavci v združenem delu z osebnim izjavljanjem odloČili za programe vzgoje in izobraževanja, ki naj bi veljali 56.280.000 dinarjev, prav zbori uporabnikov niso sklepčni.
Izvršni odbor skupščine se je zato v začetku meseca z odprtim pismom obrnil na družbenopolitične organizacije, KS, OZD in delegate in jih pozval k odgovornejšemu delu. O tem bodo razpravljali tudi na seji skupščine.
Načrti za leto 1978
Čeprav skupščina izboraževalne skupnosti še ni uspela potrditi programa za letos, se je že začelo dogovarjanje o načrtih za prihodnje leto. Z osnutkom tega načrta se bo začela javna razprava srednjeročnega plana  IS  v prihodnjem letu.
V letu 1978 se bo izobraževalo na petih centralnih in štirinajstih podružničnih šolah 4720 učencev v 168 oddelkih, mala! šola Da bo zajela približno 520 otrok. Računajo na 16 oddelkov podaljšanega bivanja, v katerem naj bi bilo zajetih 440 učencev. Poleg celodnevne šole na Sovodnju, naj bi celodnevni pouk uvedli tudi v Dražgošah in od 5. do 8. razreda v Gorenji vasi.
Na posebni šoli se bo drugo leto izobraževalo približno 60 otrok v 7 oddelkih in približno 15 otrok v 2 oddelkih delovnega usposabljanja. Pri delavski univerzi pa bo delalo 6 oddelkov osnovne šole za odrasle.
V okviru enotnega programa bo občinska izobraževalna skupnost krila tudi prevoze učencev, štipendirala dijake in študente v skladu s kadrovskimi potrebami pokrivala amortizacijo nepremičnin, opreme in učil.
V okviru skupnega programa bo v skladu z dogovori med občinskimi izobraževalnimi skupnostmi Slovenije združevala
denar za šolstvo narodnosti in etničnih skupin, za vzgojo otrok z motnjami v telesnem in duševnem razvoju, dopolnilno izobraževanje otrok zdomcev in mladinski tisk.
Dodatni program pa obsega razvoj šolskih knjižnic, šolske svetovalne službe, varstvo vozačev, boljšo organizacijo pouka in subvencioniranje šolske prehrane. Še naprej bo OIS podpirala širjenje skladov učbenikov in uvedla bo tudi pouk plavanja za otroke četrtega razreda in šolo v naravi.
Dodatni program vsebuje tudi vzgojno svetovanje, glasbeno izobraževanje in izobraževanje odraslih.
Prihodnje leto načrtujejo, da bodo iz sredstev združene amortizacije obnovili šolo v Držago-šah, šolo v Poljanah ter pripravili dokumentacijo za izgradnjo dijaškega doma v Škofji Loki in centra za usmerjeno izobraževanje. Sredstva za usmerjeno izobraževanje se že zbirajo na posebnem žiro računu.
priporoča Kranj ugoden nakup pohištva po tovarniško znižanih cenah:
spalnica »Zorica« spalnica »Simona« spalnica »Abahi« regal »D-l« hrast regal »P-4« extra regal »Jelka« ležišče »Marko« in še razno kosovno pohištvo
Cene so zelo povoljne, količine pa so omejene. Zato ne odlašajte. Poleg navedenega vam Lesnina Kranj nudi najnovejše programe slovenskih oziroma jugoslovanskih proizvajalcev pohištva.
Pridite, en ogled je vreden več kot 1000 besed.
Dostava pohištva do 30 km je brezplačna.
Pričakuje vas Lesnina Kranj — Primskovo.
Rušenje za Merkurjem — V Kranju so pred dnevi začeli rušiti poslopje za Merkurjevo trgovino ob hotelu Jelen. V njem so bili poslovni prostori in tudi nekaj stanovanj. Ker je bila stavba dotrajana in neuporabna in ker so dobili stanovalci primernejša stanovanja, se je odločil Merkur za rušitev. Ker novogradnja na tem mestu ni predvidena, bo za Jelenom in sedanjo trgovino urejeno parkirišče, razen tega pa bo manj gneče, (jk) — Foto: F. Perdan
Ob 20-letnici nova tovarna
Poljane — Termika Ljubljana praznuje 20-letnico ustanovitve. Svojo TOZD, ki je znana po izdelavi oblog iž kamene volne, ima tudi v Škofji Loki. Ta temeljna organizacija združuje tri obrate, in sicer na Trati, v Bodovljah in v Poljanah. Ob 20-letnici se bodo delavci iz obrata v Poljanah preselili v novo sodobno proizvodno halo. Gradbena dela so že končana in je že vse pripravljeno za poskusno proizvodnjo. Novo halo bodo predali namenu sredi decembra.
Pri gradnji novega objekta niso pozabili na stare tovarniške prostore. Obnovili so pročelje in okolico ter jedilnico in vratarnico. Poleg tega so asfaltirali tudi dovozne poti, dvorišče in parkirišče. L. B.
Nov asfalt pri Zvezdi — Tekstilna tovarna Zvezda v Kranju skrbi za lepši
zunanji videz tovarne, saj h gradnji novih obratov sodi tudi urejevanje okolice. Pred dnevi so asfaltirali del dohoda do tovarne in sam vhod v delovno organizacijo, (jk) — Foto: J. Zaplotnik
Skupnost za zaposlovanje Kranj
Starši in učne navade otrok
Navade predstavljajo široko področje človekovega življenja. Ogromno stvari delamo tako, ker smo tako »navajeni«, pa naj gre pri tem za način hranjenja, oblačenja, dela, učenja... Navade tako postanejo opora, pa tudi oklep našega življenja. »Stara navada, železna stajca« je pregovor, ki še kar naprej velja.
Večino navad vcepijo otrokom starši s svojo vzgojo hote in nehote. V našem sestavku bomo govorili o navadah, ki zadevajo delo za šolo in jim pravimo dobre učne navade. Te navade izhajajo iz dobrih delovnih navad in obveznosti, ki jih privzgojimo otrokom doma. Danes ima mnogo učencev poleg šolskih obveznosti še polno izvenšolskih zaposlitev, ki mu zaradi rednega ponavljanja postanejo navade, vzamejo mu pa tudi v resnici mnogo (včasih tudi preveč) časa za šolo. Tako otrok nima priložnosti, da bi razvil dobre delovne navade za šolo, saj imajo starši vtis, da je zaposlen in so oni svoje s tem že opravili. Ker ima šport, tabornike, glasbeno itd, nima tudi nobenih obveznosti za dom. Kakšne navade s tem vzgajamo v otroku? Ob njegovih povsem zasebnih obveznostih mu razvijamo slab odnos do doma in do šole...
Kako bi starši kot vzgojitelji vzgajali v otrocih dobre delovne navade za dom in dobre učne navade za šolo?
Predvsem naj otrok navado, da je redno skrbel za svoje igrače, prenese na šolske potrebščine: navadimo ga, da bo res imel svoje zvezke, knjige in ostale potrebščine vedno urejene. Naše dosledno ravnanje bo v njem utrdilo navado. Važno je, da ima učenec stalno mesto za učenje: naj bo to lastna sobica ali stalen prostor pri mizi. Navadimo ga, da se bo glasno učil predmetov, pri katerih je potrebno, da zna po svoje povedati in pri katerih tudi lahko razvija svoje govorne sposobnosti (zgodovina, pesmice, vsebine itd.) Navadimo ga, da se bo tiho učil predmetov, kjer lahko razvija koncentracijo, logično mišljenje, sklepanje (matematika, kemija, fizika). Če vemo, da je šele ponavljanje tisto, kar znanje utrdi, bomo svojemu otroku napravili veliko uslugo za življenje, če ga bomo navadili, da naučeno snov ponovi. NajodloČilnejše ponavljanje je, če nam skuša razložiti, kaj se je naučil, nam, ki snovi ne poznamo.
Med dobre učne navade spada tudi redno pisanje domačih nalog. To je ena bistvenih vzgojnih nalog staršev, ne šole. Će bodo starši preverjali in vztrajali pri tem na začetku šolanja, bodo v otrocih poleg samega pisanja ustvarili tudi pravilen odgovoren odnos do šole, do dela: odgovornost do zadolžitve!
Ste kdaj vzgajali v vašem učencu planiranje za delo? Za vsakdanje domače, šolsko in izvenšolsko aktivnost? Naj otrok vnaprej pove, napiše, kaj mora in kaj želi za dan narediti. In to vsak dan. Navadil se bo planirati in predvideti, kaj vse mora in kaj bo še lahko naredil. To je dragocena navada za šolanje, študij in življenje. Habjan A.
(
»
Slaparjev koncept odprtega prostora
Nejč Slapar ima za sabo večje število skupinskih in nad 20 samostojnih likovnih razstav, ki so se zvrstile od 1968 naprej v Kranju, Ljubljani, Tržiču, Škofji Loki, Piranu, Kamniku, Dobrni, Rogaški Slatini in drugod. To bodi omenjeno ob njegovi najnovejši razstavi v kleti Prešernove hiše v Kranju nasproti siceršnji nevsiljivosti in anonimnosti razstave, ki je to pot ostala celo brez običajnega napotila ob vhodu v galerijo, brez naslova in tudi brez imena njenega avtorja. Da gre prav zanj, morejo ugotoviti edinole poznavalci njegovih prejšnjih likovnih manifestacij. Gre pa obenem tudi za dosledno izvedeno razliko glede na razstavo, ki jo je imel na istem mestu leto dni poprej pod naslovom »grafični prostor poezije«. Razlika je v tem, da gre v enem primeru za aplikacijo besednega (pesniškega) gradiva znotraj grafičnega prostora, v drugem primeru pa za dosleden izostanek takšnega in vsakršnega podobnega gradiva. Gledalcu na ta način ne preostane noben drug napotek za ogled razstave (ki bi bil ravno v branju imena avtorja, naslova razstavljenega dela, kataloga ipd.) kot njegova lastna pobuda, njegovo lastno imenovanje stvari, kar je v neki meri tudi napotek za njegovo lastno kreativnost in sodelovanje. Vsekakor je njegova pozornost lahko vzpodbujena že s temi skopimi vnanjimi dejstvi.
Drugo očitno dejstvo, ki pa zadeva že sam razstavljeni objekt, je v tem, da se je avtor izognil običajnemu grafičnemu oziroma slikovnemu prostoru. To se pravi, da se likovno dogajanje razstave ne dogaja za za-steklenimi likovnimi površinami, pač pa se elementi razstavljenega objekta pojavijo že zunaj razstavnega prostora, v njem samem pa je likovno dogajanje razbohoteno v živahen likovni organizem, ki je po prvih vtisih docela amorfnih oblik. Izhodiščna odprtost in vprašljivost se izkaže kot dobro premišljeno načelo, ki zahteva, naj gledalec ne bo pasiven potrošnik, recimo, estetske informa7
cije. Poleg tega, da mu ta ni dana na ustaljeni način, ni v običajnih oblikah in ni na običajnem mestu, tudi ni nobenega zornega kota, iz katerega bi se dalo opazovati celoto. 2e to izključuje običajno likovno dojemanje, saj je za zaznavanje celote poleg vizualnega dojemanja potrebno tudi nenehno gibanje po razstavnem prostoru in seveda tolikšna zbranost, da je posamične likovne prizore mogoče povezovati v smiselno celoto.
Element te celote je bel petero-kotnik, ki je porisan z neenakomerno debelimi črnimi oziroma rdečimi črtami na ta način, da dajejo živ optični (op-artistični) učinek. Različne lege tega elementa dajejo vtis različnosti elementa, kar že samo po sebi ponuja izkoristek v pomnožit v i elementa in možnostih, ki iz te pomnožit ve izhajajo. Od tod vhodni trak iz med sabo spetih elementov, ki ob uvajanju novih medsebojnih razmerij vzbujajo vtis organičnega povezovanja. To je že toliko bolj očitno, ko se elementi med sabo povezujejo v različna odprta in neopredeljiva telesa, pač takšnih oblik, kot jih ti elementi dopuščajo. To so največkrat nekakšni nezaključeni poliedri, z odprtinami, ki so sicer tudi po programu elementov in označujejo tanko plast vsega videnega, omogočajo njegovo presojnost in tudi njegovo neobstojnost: hrbtna stran videnega se izkaže s svojo praznoto, tako kot je prazna tudi izhodiščna ideja v poliedrih z belimi ploskvami. Tu je razviden tako začetek kot konec likovnega prizadevanja: en konec tega likovnega dogajanja sega k povsem črnemu poliedru, čigar oblike so zaradi črne barve manj razvidne in zabrisane.
Razsežnosti, tako likovnovsebin-ske, kakor se nam razkrijejo ob ogledu, tako zgolj vsebinske, k čemur nas usmerja naš lastni premislek, nam govorijo o temeljitosti v Sla-parjevih likovnih prizadevanjih in o njegovem izjemnem posluhu za govorico likovnih elementov, s katerimi bo v danem trenutku razpolagal.
Grupa Junij
Razstava v galeriji Mestne hiše v Kranju
Likovno ustvarjalno izredno vitalna in organizacijsko dinamična umetniška skupina Junij, je svoj letošnji jubilej — sedmo obletnico obstoja, obeležila z vrsto uspelih razstav v Sloveniji in drugih republikah; kot slovesen zaključek, likovno nadvse živahno razgibane, letošnje sezone, sledi zdaj še razstava del članov skupine Junij v razstaviščih Gorenjskega muzeja v Kranju. Z ozirom na to, da se zdaj člani skupine, že drugič zapored, predstavljajo kranjskemu občinstvu, trdno upamo, da bodo postale njihove razstave, tradicionalna sestavina kranjskega kulturnega življenja in dogajanja.
Medtem, ko je v začetku stopila Grupa Junij pred slovensko likovno publiko le kot nekakšen nosilec novega in svežega v sferah domače likovne umetnosti, stopa zdaj, razširjena z novimi člani iz vseh republik in kontinentov sveta kot pomemben faktor pri razbijanju tipične provin-cialne zaprtosti. Umetniška skupina Junij, je postala spričo prisotnosti precejšnjega števila pomembnih tujih umetnikov, nekakšna široko odprta mednarodna tribuna, zbirališče najrazličnejših umetnostnih hotenj, mišljenj in izraznih prizadevanj. Vsakoletna srečanja članov skupine in njihova razstavna aktivnost, pomenijo veliko pridobitev za slovensko likovno ustvarjalnost, prinašajo vanjo toliko zaželeni dinamizem in živo aktualnost. Vedno bolj je očitno, da postaja skupina Junij, nekakšno »živčno vlakno«, ki veže ustvarjalna hotenja naših umetnikov, z ustvarjalnimi hotenji umetnikov vsega sveta. To je pojem prave delovne solidarnosti; delovanje brez sleherne samozagledanosti ali »posiljevanja« na iste ali podobne delovne in miselne koncepte. »Problemi« umetnikov drugih dežel postajajo v bistvu naši »problemi« — in obrat no; saj končno živimo vsi skupaj na isti »obli«, ki je vsa preobložena s takimi  ali  drugačnimi  težavami in
nadlogami. Če hočemo torej, res vsi aktivno sodelovati pri graditvi lepše prihodnosti, nam preostaja le pot tesnega, iskrenega in ustvarjalnega sodelovanja.
Predstavitev likovnih del petintridesetih članov skupine Junij, je ponovna potrditev aktivne prisotnosti najrazličnejših življenjskih in umetnostnih nazorov, prelitih v vselej drugačen, a vendar v bistvu tako notranje homogen in aktualen jezik umetniškega izpovedovanja. Letošnja razstava umetniške skupine Junij, ki je, kot lanski Beneški bienale, posvečen spominu velikega in mno-gostransko delujočega sodobnega umetnika Man Raya, je present-ljivo raznolika in pisana podoba, trenutnega likovnega stanja v svetu, je nazoren prerez skozi čas, v katerem se hitreje, kot kdaj koli prej, menja avtentična slika sveta in njegovih zakonitosti — tudi likovnih.
Petintrideset umetnikov, večina jih je mlajše generacije, zastopa najrazličnejše likovne koncepte in miselne smernice: od fotografije, foto-montaže ali umetnostnih stvaritev, ki jim, kot idejna osnova, stopa »v službo« mogočni medij dvajsetega stoletja - fotografija, preko ostrih, z neprizanesljivimi ostmi oboroženih karikatur in »udarnih« risb, visokokvalitetne grafike, izrazno svežih in raznolikih stvaritev s področja konceptualne umetnosti, kolažev, likovno zanimivih in duhovitih »objektov«, cele vrste osebnih različic z območja konstruktivističnih in orna-mentalno navdahnjenih iskanj, do znakovno čistih ali novorealistično obarvanih, plastičnih realizacij.
Letošnja razstava likovnih del članov grupe Junij, nam je osvetlila mnoge likovne probleme, hkrati pa je kot taka, prispevala mnogo pozitivnih impulzov v smislu mednarodnega likovnega sodelovanja in duhovnega povezovanja umetnikov različne narodnosti.
FRANC ZALAR
RAZSTAVI IN KONCERT SOLISTOV LJUBLJANSKE OPERE
V Kranju bodo v četrtek, 24. novembra, ob 18. uri v galeriji v Prešernovi hiši odprli razstavo Avtoportret v slovenski fotografiji, pol ure za tem pa v galeriji v Mestni hiši razstavo Jugoslovanska pokrajina 77.
Ob 19. uri bo v Renesančni dvorani koncert solistov ljubljanske Opere. V prvem delu koncerta, ki je posvečen dnevu republike, nam bosta Hilda Holzel — sopran in Stane Koritnik — bariton izvajala skladbe partizanskih skladateljev, v drugem delu pa arije in duete iz popularnih opernih del. Pri klavirju ju spremlja Dana Hubad. Za ljubi-telje glasbene umetnosti bo koncertni večer prijetno doživetje.
P. L.
Naj si že razložimo njegovo likovno pripoved kakorkoli — za mene osebno gre za upodobitev bitja iz domene znanstvene fantastike, seveda pa je sklep o tem od gledalca do gledalca lahko različen in s tem tudi pravilen — gotovo drži, da je Slaparjev koncept odprtega prostora navdan z vso potrebno zaresnostjo in zaradi tega zanimiv in spodbuden. Tako glede njegovega lastnega nadaljnjega raziskovanja, tako tudi glede tistih možnosti, ki jih ob njegovem delu lahko odkrijemo bodisi na istih bodisi na sorodnih delovnih področjih.
Franci Zagoričnik
REVIJI PEVSKIH ZBOROV Kranj — Zveza kulturnih organizacij občine Kranj bo v sodelovanju s strokovnim glasbenim centrom pripravila v novembru in decembru občinsko revijo pevskih zborov. Reviji bosta 23. novembra na Primskovem in 23. decembra na Kokrici. Prireditvi sta posvečeni praznovanju 30-letnice zveze Svobod Slovenije. -jg
JUBILEJ DRUŠTVA IN PEVSKE DEJAVNOSTI
Bohinjska Bistrica — V počastitev 30-letnice reaktiviranja društva in 120-letnice pevske dejavnosti v Bohinju in v počastitev drugih letošnjih jubilejev je bila v soboto, 19. novembra, zvečer v avli osnovne šole dr. Janeza Mencingerja v Bohinjski Bistrici kulturna prireditev, na kateri so podelili tudi priznanja. Prireditev je pripravilo delavsko prosvetno društvo Svoboda Tomaž Godec iz Bohinjske Bistrice. V kulturnem programu so nastopili pionirski pevski zbor osnovne šole Bohinjska Bistrica, Akademski komorni zbor iz Kranja in operna pevca Zlata Gašperšič ter Dragiša Ognjanovič. A. 2.
ZA VSAK ZEP: NOVA ŽEPNA KNJIGA
Da mora biti dobra knjiga vedno tudi draga, po svetu že dolgo ni več res. Tudi na Slovenskem so izhajale in izhajajo nekatere zbirke cenenih, mehko vezanih knjig, vendar omejene samo na eno zvrst, v glavnem na leposlovje.
Zanimanje sodobnega bralca pa je zelo široko: želi si vse več poljudno strokovnih, dokumentarnih, biografskih, vojno dokumentarnih knjig, priročnikov z vseh področij — skratka, tudi na Slovenskem je že čas, da dobimo v sodobni mehki vezavi in za nizko ceno moderno žepno knjigo, ki zadovoljuje vsa področja bralčevega zanimanja, od klasike do kuharske knjige.
NOVA ŽEPNA KNJIGA JE ODGOVOR SLOVENSKIH ZALOŽB NA TO ZAHTEVO ČASA
Sedem slovenskih založb ponuja najzanimivejše knjige iz svojih programov po izredno nizkih cenah.
Seliškar: Bratovščina Sinjega galeba	20 din
Kranjec: Lepa Vida Prekmurska	20 din
Kosmač: Pomladni dan	30 dim din
Lem: Nepremagljiva	40 din
Konsalik: Kirurginja	40 din
Tvoj otrok od A do Ž	40 din
Ivačič: Kuharska knjiga	50 din
Ellis: Ljubezen kot umetnost in znanost	50 din
Higgins: Orel je pristal	50 din
MacLean: Polarna postaja Zebra	50 din
Piekalkievvicz: Agenti, vohuni, vojaki	50 din
Remargue: Slavolok zmage	60 din
Te knjige, ki jim bo že čez nekaj mesecev sledil nov naslednji komplet z novih zanimivih področij, dobite na 200 prodajnih mestih v vsej Sloveniji, v večjih samopostrežnih trgovinah, večjih kioskih in v vseh knjigarnah. *
POVPRAŠAJTE PO NOVI ŽEPNI KNJIGI, OGLEJTE
SI JO! .
Tistim, ki bi radi imeli doma vse te knjige, dajejo slovenski založniki izredno priložnost:
12 knjig za enkratno nizko ceno 400 din. To priložnost lahko izkoristite samo v primeru, če izpolnite priloženo naročilnico in jo pošljete na naslov
ŽEPNA KNJIGA
61000 Ljubljana, Šubičeva 3.
NAROČILNICA: Q
Nepreklicno naročam komplet 1 2 žepnih knjig za 400 din
PIŠITE S TISKANIMI ČRKAMI!
Ime in priimek: ................................
Poštna številka: ..............................
Kraj:.................. ........................
Ulica: .........................................
Reg. št. osebne izk.......kje je izdana:
Plačal bom po povzetju.
Podpis: ..............
KJE ŠE DOBITE TAKO ZANIMIVE KNJIGE ZA TAKO MAJHEN DENAR?
/
POPOTNI POGOVORI
O MORAVSKI DOLINI,
LIMBARSKI GORI
IN O ČRNEM GRABNU
ZAPISUJE ČRTOMIR ZOREČ
(5. ZAPIS)
Drtija, Drtijftčica — vas in reka. (Morda bolj prav: vasica in rečica?) Kajti majhna je Drtija — z vsemi svojimi zaselki ima komaj nekaj nad 200 prebivalcev — pred sto leti jih je se bilo natanko 285. Zaselkov pa ima Drtija kar deset: Belnek, Gorica, Kovačija, Podbrdo, Kuga, Straža, Štance Laze, Štebalija, Storovje in Brinje.
Le odkod pa to nenavadno krajevno ime Drtija? Mar po vodi, ki teče pod vasjo? Ali pa je voda dobila ime po vasi? Najbrž je bilo vodno ime prvotno. Drtijščica — voda, ki dere? Na pogled pa je rečica kar pohlevna. Morda bi veljalo govoriti o deroči rečici le za oni njen odsek, kjer se skozi sotesko pri Soteski prebije z moravske ravnine v Crni graben, da se tam izlije v Radomljo in umiri.
Tudi to mi ni prav razumljivo: zakaj nekateri pravijo »na« Drtiji, drugi pa — tudi domačini — »v« Drtiji. Oboje ne more biti prav. Eno ali drugo. Za moj sluh bi bilo bolj prav: na Drtiji. Saj vas leži na vzpetini nad strugo Drtijšnice.
GRAD BELNEK
Naključje se je kar poigralo z Drtijo: najprej je bil grad Belnek (VVildenegkh) in Sele nato se je okrog grajske kapele oblikovala vas. Prvič se Drtija (Drittev) omenja v listini iz 1. 1444. Grad pa je bil dosti starejši, saj so se vanj preselili Limbarski gospodje, ko jim je na Gori postalo le preveč odljudno in odročno.
Danes pa je stvar povsem narobe: gradu Belneka ni več, vas Drtija pa kar čvrsto živi! Saj je do Moravč le bora 2 kilometra dobre ceste — zraven vasi pa je velik peskokop, ki zaposluje 70 do 100 delavcev.
Graščine Belnek, zgrajene pred 1. 1390, ni več, vojna jo je 1. 1943 požgala in porušila — povojni čas pa jo je dobesedno raznesel! Tako, da danes ni več kamna na kamnu .. . O gradu ni več sledu! Vse kamenje so okoliški kmetje porabili za zidavo svojih hiš in hlevov. No, tako vračajo stari gradovi potomcem starih tlačanov vsaj kamenje, če Že potnih srag ni mogoče vrniti.
Vendar pa je od gradu Belneka ostala po požigu (le-ta je bil potreben, da prepreči naselitev okupatorjeve žandarmerije v njem) še prostorna klet, v kateri so si partizani uredili delavnico za popravilo orožja in za izdelovalnico min. To partizansko »podjetje« se je imenovalo Kladivo. Lepo, smiselno ime — spričo morja tujk, s katerimi poimenujemo naša podjetja danes, v svobodi; ko ni treba klečeplaziti in se kititi s pavjim perjem!
No, o gradu Belneku, ki ga stari Valvasor v svoji Slavi vojvodine Kranjske iz 1. 1689 močno hvali zaradi ugodne lege, dobre zemlje in umnega gospodarstva (saj pripoveduje o velikih konjskih hlevih, m< očnih kaščah in polnem ribniku — vse to je mož tudi upodobil poleg grajskega poslopja samega) je bil prvotno lovski gradič Limbarskih gospodov (Lilienberg). Oni so mu tudi dali ime VVildenegkh, ker je bil pač postavljen v divjino, v nekak kot. Slovenski Belnek je le fonetično ponašeno nemško ime gradu.
Ko so Limbarski gospodje izumrli, je Belnek prešel v lastništvo ple-mičev iz Loža (za Jurija Ložkega se ve, da je bil tudi gospod Belneški). Pozneje so se gospodarji večkrat menjali. V Valvasorjevem času je na Belneku gospodoval Hans Sevfried Raumschissel (pred njim pa baron Carl Valvasor).
V dobi protireformacije se je na belneški grad zatekel Trubarjev sin
Križ, iztesan iz lesa ladijskega jambora, na admiralovem grobu. Mož je bil poslednji graščak na Belneku pri Moravčah.
Felicijan, vendar so ga deželni sodniki prav tu prijeli in odpeljali.
ADMIRALOV GROB
Do 1. 1901 je bil Belnek last domačina Ignaca Klopčiča. Od njega je grad kupil baron Minutillo iz Gradca. Po njem ga je dedovala hčerka Elizabeta, ki se je poročila z avstrijskim viceadmira-lom Maximilianom Daublebskv pl. Eickhaim. Rojen 17. 4. 1865, je mož umrl na Belneku 26. 7. 1939. Pokopan je ob cerkvi na Drtiji. Nad grobom ima postavljen križ, stesan iz jambora ladje, ki ga je nekoč rešila v neurju na odprtem morju. Domačini se moža spominjajo kot dobrosrčnega in pobožnega človeka, ki pa slovenščine ni bil vešč. Pač pa je njegova žena, baronica Elizabeta, gladko govorila po naše.
Tik pred zaključkom tega zapisa sem še zvedel (iz Pomorskega muzeja v Piranu), da je bil vicead-miral Daublebskv določen za predsednika vojaškega sodišča ob znani vstaji čeških in slovenskih mornarjev v Boki Kotorski (v času prve svetovne vojne) — a te »časti« ni hotel sprejeti. Bržčas se mu je — pravičnemu in dobrosrčnemu možu — vse uprlo, kar je še počela propadajoča habsburška pošast.
Grob viceadmiralov je edini na Drtiji — oskrbujejo ga domačini, ne da bi čakali na kako plačilo.
Grajska kamnita plošča z grbom in letnico 1660 je zdaj vzidana v steno zasebne stanovanjske hiše na bližnji Zgornji Dobravi.
Pripis: Večkrat me kdo po objavljenem zapisu opozori, češ, to in to si pozabil, tega in tega nisi zapisal; res pa je, da le malo stvari pozabim ali prezrem, le prostora mi zmanjka in raje s pripovedjo nadaljujem v naslednjem zapisu. Tako bom še pisal o Drtiji in njeni cerkvi, ki hrani Cebejevo umetnino; pisal bom o narodnem heroju Jožetu Klanjšku-Vasji, domačinu z Drtije; pa še o partizanski osnovni šoli med okupacijo; vsekakor pa tudi o pesko-kopu in izpiralnici kremenčevega peska podjetja Termit iz Domžal, ki Drtiji sicer daje kruh pa tudi — dosti zdravstvenih neprilik.
Piše Andrej Štremfelj
Ob 12.15 sva na vrhu. Objameva se, solze sreče pa skrivava za očali. Kar ne morem verjeti. Na vrhu osemtisočaka, in to pri dvajsetih letih! Na vrhu sva, jaz in Nejc, njegov drugi osemtisočak. Veter pa tuli in razsaja po grebenu.
5. nadaljevanje
Mi sabi, — Sab pomeni gospod — kot nas imenujejo nosači, jemo dvakrat na dan. Zjutraj malo čapatija in čaja ter popoldne nekaj obilnega. Pol poti smo jedli prazen krompir z okusom po petroleju, pol poti pa makarone. Kuhe se običajno lotita Filip in Cajz, mi pa potem kritiziramo. Po vsaki etapi je treba pregledati tovore, če se je morda kje odtrgala kaka žica ali raztrgala vreča, in popraviti. Zaradi obilice dela od jutra do mraka dnevi hitro minevajo. Spimo pod milim nebom. Kadar ne moremo zaspati, gledamo v zvezdnato nebo in štejemo utrinke. Nekateri spijo pod ponjavo, ki jo vsak večer razpnemo med drevesa ali kar med sodove, če dreves ni. Jaz se zatečem v ta hotel le, kadar me v to prisili dež.
Vas Askole je tri dni oddaljena od Baltora in leži že povsem v osrčju gora. Tu je žito komaj ozelenelo, medtem ko je v Dasuju že v klasju. Vas leži že blizu 3000 m nad morjem. Podobna je vsem dosedanjim gorskim vasicam. Hiše stisnjene druga k drugi z ozkimi uličicami leže na robu teras. Hiše so zgrajene iz kamenja in imajo ravne strehe. So dvonadstropne, čeprav od zunaj kaže, da so le pritlične. Dve nadstropji imajo namreč skopani pod zemljo. Po ulicah so speljani kanali z vodo. To je obenem kanalizacija in vodovod. Med hišami je precej topolov. Les je tu dragocen. V tej vasi, kot najbolj oddaljeni od civilizacije, je prav poseben režim. Edino delo moških je udinjati se kot nosač, doma, v vasi, pa preusmerjanje vode po kanalih. Tako da voda pride vsepovsod kjer je potrebno. Vsa ostala opravila so ženska.
Delo na polju, v kuhinji, hlevu, pri otrocih, vse to so ženski posli. Vsaka ped zemlje je obdelana, čeprav še vedno orjejo s primitivnimi rali. Poleg pšenice in rži sadijo še ajdo in koruzo.
V tej vasi, ki daje ekspedicijam najboljše, celo višinske nosače, smo jih najeli trideset. Ti nam bodo nosili moko, kajti od tu dalje moramo za nosaško hrano skrbeti mi. Poleg moke smo za nosače kupili še tri koze.
V Askoli smo ostali dva dni. Nosači so po svoji stari navadi štrajkali. Pri nosaškem štrajku nosači izrazijo svoje nezadovoljstvo nad nečem tako, da enostavno nočejo nositi. Potem tečejo pogajanja med nosači in sabi. Vsak malo popusti in že smo zopet prijatelji. Pri nas je šib za spor pri številu dni, ki naj bi jih potrebovali do baznega taborišča. Mi osem, nosači deset in dva prosta dneva. Pristali smo na devetih dneh.
Kadar nosači štrajkajo, je razpoloženje v taboru čudno, moreče. Usedejo se v krogU in na tihem mrmrajo. Sabi so deležni grdih očitajočih pogledov. Še tisti, za katere si mislil, da so ti postali prijatelji, in nekaj takih je, ti zaradi solidarnosti postanejo sovražniki«. Tudi sabi hodijo okrog po taboru mračnih pogledov in godrnajo kot razdražene divje mačke. Potem pa, ko vsi zopet zavozijo na isti tir pa so veseli, da je ta neprijeten trenutek na skupni poti mimo.
Z Nejcem deliva cigarete. Nosači se zadovoljno režijo in nama kažejo rumene zobe. Cigarete delimo vsak drugi dan. Vsakemu nosaču pripada deset cigaret na dan. Karavana se je zopet premaknila.
Pri mostu prek stranske reke se precej časa zamudimo. Most je spleten iz šibja. En debel splet, po katerem se hodi, dva ob straneh za roke, vsi trije pa so povezani s tanjšimi spleti. Nekaj nosačev še brez tovorov komaj upa prek divje razpenjene ledeniške reke. Zato z Nejcem namesto njih znosiva tovore prek mostu. Ti preprosti ljudje so nama hvaležni, gospodoma z debelimi denarnicami, v resnici pa s praznimi žepi
in dolgovi na grbi. Vedno bolj prisrčni se mi zdijo ti ljudje v vsej svoji preprostosti.
Vreme se je že v Askoli skujalo in postalo j« peklensko mraz za ta letni čas. Droben dež, ki rosi iz nizkih sivih oblakov, ki se kradejo po dolini navzgor, napravi potovanje zoprno.
Tri dni za Askolo prvič zagledamo ledenik Baltoro. Ogromna siva gmota na koncu doline je njegova čelna morena. To je torej ogromni Baltoro, reka ledu in kamenja v dolžini več kot 60 km. Območje Baltora je, če izvzamemo celinski led, največje zaledenelo področje na svetu, po dolžini pa drugi najdaljši ledenik sveta.
Nekaj kilometrov pred ledenikom se utaborimo na Paiu. Pravi raj sredi kamnite puščave. Ob potočku, ki teče izpod Paiu Pika, je gozdiček, ki nudi privlačno senco. Nosači tu pokoljejo koze in se pomastijo t mesom. Tudi mi smo deležni tega užitka. Golam, na& bodoči kuhar, pokaže vse svoje kvalitete in nam pripravi odlična pražena jetra. Nosači si tu pripravijo drva, kajti naprej jih ne bo.
Vsak dan po končani etapi delimo hrano. To je prav poseben dogodek v dnevu. Določene imamo mere-poso-de posebej za moko, sol čaj, čili, sladkor in gi. Vsak nosač pride z veliko cunjo, v katero na naše začudenje spretno zavije vse razen masti, in to tako spretno, da se mu nič ne pomeša. Na začetku bi najraje dobili vsi hkrati, tako da imamo kar precej dela, da obdržimo red in preprečimo goljufijo.
Pot po čelni moreni se vije strmo navzgor. Z Nejcem se kar precej napehava preden prideva na vrh. Ob jezerčku sedita Drago in Heider. Nosači so daleč zadaj. Ne mudi se jim. Dobro poznajo pot in že vnaprej vedo, kdaj bodo prišli do naslednjega tabora. Na ledeniku smo.   V   domišljiji   sem   si   predstavljal povsem
Strm kamin na poti proti taboru 2 (PZS), 6200 m
drugačnega. Lepo belo ploskev, sam led in morda malo snega. Toda ledenik je čez in čez pokrit s kamenjem najrazličnejših barv in oblik, tako da ledu skoraj ni videti. Le sem in tja, kadar to najmanj pričakuješ, ti prav grdo spodrsne in pod kamenjem se pokaže led. V tem leden iškem drobirju je vidna dobro uhojena steza. Uhodilo jo je 1100 nosačev japonske ekspedicije na K2. V teh dneh jih srečujemo, ko se že vračajo iz baze. Ledenik je podoben gričevju. Pot se vije med vzpetinami sem in tja. Gore na obeh straneh ledenika so prav veličastne. Prekrasni granitni stolpi in stene skupin Paiu, Trango in Biango, ki so v zadnjem času vse pogostejši cilji ekspedicij. Tik nad nami kipi v nebo lepa špica šesttisočaka Liliga, pod katerim leži prvi tabor na naši poti po ledeniku. Liligo. Spimo pravzaprav ob robu ledenika pod grozeče krušljivimi skalami v stenah konglomerata. Nosači so si tu zgradili velike ograde iz kamanja. Pot poznajo do potankosti. V tem svetu ledu in skal si poiščejo drva, ki bi jim jih še doma zavidal. Etapa do Urdukasa poteka večinoma po stranski moreni ledenika. Bližamo se višini 4000 m. Markovemu sinu, šele 14 let mu je, prično počasi pojemati moči. Potreboval bi kak dan počitka, kajti taka vsakodnevna hoja kar pije moči. Urdukas leži ob ledeniku na travnatem pobočju. Sele pomlad je, zato je trava še vsa rjava. Danes smo v daljavi zagledali orjake okrog Konkordije; Brod Peak in Gasherbrum IV- Na levi strani se je prikazal kot okamenel velikanov prst Mustagh Tawer. Fantastične oblike, gore o katerih sem pred letom dni lahko samo sanjal. Ves sem prevzet. Kadarkoli z Nejcem počivava, se ozirava gor, h goram, ki so najine prijateljice in življenjske spremljevalke. Tako lepe so.
Pri vasi Drtija je stal do leta 1943 grad Belnek puščica!); zdaj ni o njem nobe nega sledu, ne kamna na kamnu.
Jezero na ledeniku nedaleč od baze (BPT 5100 m), v ozadju Chogolisa
V KRATKEM PO GORENJSKI   V KRATKEM PO GORENJSKI   V KRATKEM
GIMNAZIJCI NA KRVAVCU
Kranj — V soboto, 12. novembra, je šolsko športno društvo Gimnazije Kranj v sodelovanju s podjetjem Alpetour organiziralo že tretjo delovno akcijo očiščevanja smučarskih prog na Krvavcu. Udeležilo se je je 60 dijakov in dijakinj. Do sedaj je bilo na treh delovnih akcijah (dveh letos) že skoraj 300 dijakov.
Podjetje Alpetour bo poplačalo delavnost gimnazijcev z nekaterimi ugodnejšimi pogoji in popusti pri nakupu smučarskih kart za vsakoletno šolo v naravi na Krvavcu. F. S.
BlegoS in posebno koča pod Blegošem postajata s tedna v teden bolj priljubljeni izletniški točki. Na sami štam-piljki sicer piše Koča na Blegošu, kar pa nikogar ne moti, saj je dobro oskrbovana in prijetna za vsakogar, ki tja pride ali pa se skoraj do vrat pripelje. Dokler ne bo zapadel sneg, se na Blegoš najlaže povzpnete po poti iz Žirov, preko Javorij in Žetine, nekateri pa imajo raje kar vojaško pot, ki že za Škofjo Loko zavije pod Lubnik in se mimo Starega vrha prebije prav pod Blegoš. — foto: I. S.
Poljanska dolina - V teh zadnjih lepih jesenskih dneh je še vedno dosti obiskovalcev »Tavčarjeve domačije«, njegovega spomenika in tudi h grobnici se povzpne skoraj vsak obiskovalec. V domu je tudi mala gostilna, kjer postrežejo s prigrizkom. Pravijo, da njihove »hiše« tudi še ni zapustil noben žejen krajan, če je le imel denar, da si je pijačo tudi plačal. Foto: I. S.
USPEL REFERENDUM
Kmetje-člani in delavci Kmetijske zadruge Medvode so se na referendumu odločili za združitev kmetijske zadruge v SOZD KIT Ljubljana. Od združitve pričakujejo večjo socialno in tržno varnost, obenem pa so naredili pomemben korak h konkretni uveljavitvi ustavnih določil in zakona o združenem delu. -fr
AKTIV ZAŽIVEL
Aktiv kmečkih žena zadružne enote Vodice je v zadnjem času poživel svoje delo. Za zimsko obdobje so si zadale žene dve predavanji: o zdravi prehrani in kuhanju. Obenem pa si želijo tudi predavanje o vzdrževanju in uporabi plinskih ter električnih gospodinjskih aparatov.
-fr
Sprejem za najstarejše člane — Društvo upokojencev Medvode je pripravilo sprejem za člane, stare nad 80 let. Učenci osnovne šole Franca Bukovca iz Preske so jim pripravili krajši kulturni program, zlatoporočencema Julki in Albinu Ločniškarju ter Mariji in Alojzu Ber-gantu pa so predali diplome in šopke cvetja. — fr
PREDAVANJE ZA STARŠE IN VZGOJITELJE
Kranj - V četrtek, 24. novembra, ob 17. uri bo v stari šoli Simona Jenka, Komenskega 2, predavanje psihologa Janeza Rojška o spolni vzgoji. Predavanje organizira krajevna organizacija Rdečega križa Vodovodni stolp. Na predavanje vabijo starše in vzgojitelje.
L.B.
Zanimiva razstava - Člani mladinskega odseka Planinskega društva Medvode so v osnovni šoli Franca Bukovca v Preski pripravili zanimivo razstavo planinske in alpinistične opreme, ki je vzbudila pozornost šolarjev, saj so si jo z zanimanjem ogledali. ( fr)
PO GORENJSKI V KRATKEM PO GORENJSKI V KRATKEM PO GORENJSKI
«*#* f ti   *** M:
* * * « * 0 j
< * m
* * » * * t
« *
« « * ♦ « » »
* I« Mf|<»M *
< *-#   gji *f: %  * «        ^ ^
*l 11 UPI        H.     .«I.** ***»*■*> ♦ «•* » <** *
»: f % § *#* * *: « * f fit tt *:* *«   ' *
* < » » > « * j, m »»j < $ ^ „
ti****- ■** m**   *± Ji, . td* 4 *
«*> ******** f f i' 11
Ušiit titt******** *«.**«.*;*;
?N ' *f * * *t t k **** *** i* i -4*4%><4u t * • • •■<       - ♦ *« <» « <«. • ♦ ■
_fc^7t„;......;;;
* • •»      ' ♦ x ♦ .• , si «c v
4*1 IfiM      *f **l
»♦ »*t».
i * * * * * ♦ t * j
MALI OGLASI
prodam
Ugodno prodam skoraj novo termoakumulacijsko PEĆ AEG, 6 KW in PEC na olje KONTAKT 7500. Nova vas 1 pri Radovljici
8289
Prodam več PRAŠIČEV za zakol. Suha 27, Škofja Loka 8066
DACHSTEIN pancarje št. 41-42, oranžne, skoraj nove in SMUCl bir-stol, 200 cm, prodam za polovično ceno. Telefon 22-991 8072
Prodam 1 teden starega BIKCA za rejo. Jane, Mošnje 7, Radovljica
8238
Ugodno prodam 4 KW termoakumulacijsko PEČ z rezervnim grelcem. Informacije po tel. 064-75-953
8239
Prodam TELICO simentalko, 8 mesecev brejo. Rovte 6, 64244 Pod-nart 8240
Prodam 150-litrski kombinirani BOJLER BRAVVN. Krajnik Franc, Cesta talcev 18, Škofja Loka 8242
Prodam PSA, mladega volčjaka, Čemažar, Forme 12, Zabnica 8243
Prodam 160 kg težkega PRAŠIČA za zakol in štiristolitrsko KAD. La-hovče 33, Cerklje 8244
Prodam ELEKTROMOTOR 2 KS, 2400 obratov. Zupane, Dvorje 37, Cerklje 8245
Ugodno prodam rodovniško KOBILO, staro 2 leti. Bernard Anton, Dobropolje 8 a, Brezje 8246
Ugodno prodam PLINSKO PEČ SUPER SER. Eržen Alojz, Zg. Bitnje 3, Zabnica 8247
Prodam več mesnatih PRAŠIČEV za zakol. Sr. Bitnje 6, Zabnica 8248
Prodam SNEŽNI PLUG, ČRPALKO za gnojnico in UTEŽI vse original za traktor pasquali. Strahinj 59, Naklo 8249
Prodam PSE mladiče bernardince. Jazbec Anton, Sebenje 52, Križe
8250
Prodam 2 pašni breji TELICI (si-mentalki) z dobrim poreklom. Basa j, Suha 40, Kranj 8251
Prodam PRAŠIČA za zakol ali za pleme in OSLICO. Galjot Janez, Velesovo 15, Cerklje 8252
Prodam skoraj nov ŠTEDILNIK 60 Gorenje in PEČ za centralno (na olje). Delavska 55, Kranj 8253
Prodam 2 KW termoakumulacijsko PEČ. Lanišek, Trstenik 37, Golnik 8254
Prodam barvni TELEVIZOR GORENJE elektromatik. Bubaš Peter, Šorlijeva 17, Kranj 8255
Prodam 3 KW termoakumulacijsko PEČ, dobro ohranjeno. Rogelj Ciril, Begunjska 8, Kranj 8256
Ugodno, poceni prodam dobro ohranjeno POHIŠTVO za spalnico. Ogled v četrtek, 24.11., od 15. do 18. ure. Informacije vsak dan na telefon 24-900. Detela Irena, Stritarjeva 8, Kranj 8257
Prodam semenski KROMPIR igor. Lahovče 61, Cerklje 8258
Prodam PLINSKO PEČ SUPER SER. Kepic Jože, Pipanova 62, Šenčur 8259
Ugodno prodam SMUČI GT 34 (205 cm) z vezmi, PALICE (140 cm), smučarske ČEVLJE (št. 46). Bogataj, Valjavčeva 5, telefon 25-914
8260
Ugodno prodam nerabljen, odlično ohranjen ŠIVALNI STROJ BA-GAT SLAVICA. Kajfež, Moša Pija-de 6, telefon 21-672 8261
Prodam POSTELJO, dve GUMI za zastavo 101, komplet VRATA 60 cm, dve OMARI. Naslov v oglasnem oddelku. 8288
vozila
ZASTAVO 1300, letnik 1970, 30.000 km po generalni, ugodno prodam ali zamenjam za zastavo 750. Informacije na tel. 50-014 8171
SIMCO 1100 GLS prodam. Telefon 82-782 Jesenice 8182
Prodam ŠKODO 1000 MB po delih. Zupan Jože, Podbrezje 59 8184
Prodam ZASTAVO 750, letnik 1973, garažiran, dobro ohranjen, registriran do oktobra 1978. Ogled vsak dan popoldne. Arh, 64205 Preddvor 147 8195
Prodam NSU 1000, celega ali po delih. Zaplotnik, Savska loka 19, Kranj 8233
Prodam AMI 8, letnik 1971 v voznem stanju, neregistriran, za 5000 dinarjev. Kemperle Stane, Trg svobode 20, Tržič, telefon 50-227 zvečer
8262
Kupim avto od 1972 letnika dalje po možnosti VW. Nudim 20.000 din gotovine, ostalo na kredit. Naslov v oglasnem oddelku. 8263
Prodam ZASTAVO 750, letnik 1969. Jugovic Pavla, Partizanska 41, Šk. Loka, tel. popoldan 064-61-191
8264
Obrtnik Škofja Loka proda FIAT KOMBI 750, letnik 1973, nevozen. Licitacija bo v četrtek, 24. 11. 1977, ob 12. uri. Ogled eno uro pred licitacijo. *265
OBVESTILO
Male oglase sprejemamo za petek, 25. novembra, le do srede do 12. ure.
Za petek, 2. decembra, pa do petka, 25. novembra, do 13. ure
Kupim brezhiben MOTOR za AMI. Tetičkovič Franc, Ul. Ko-krškega odreda 5, Lesce 8266
Prodam MOPED APN 4, dodatno opremljen, nevozen. Kušar Rozalija, Draga 6, Medvode 8277
Prodam DACIO 1300, letnik 1974, prevoženih 53.000 km. Gabrk 15, Škofja Loka 8267
ŠTIRI KOLESA, obroči in gume, malo rabljeno za fiat 750 prodam za 450 din. Brezplačno oddam 2 leti staro PSIČKO, volčjak. Rotar, Srednja vas 6 pri Goricah. 8268
Poceni prodam FIAT 125, letnik 1969, registriran do julija 1978. Smledniška 32, Kranj 8269
Poceni prodam generalno obnovljeno ZASTAVO 750. Moškon, Bri-tof99 8270
Prodam TRAKTOR PASQUALI 30 KM, italijanski, JUNICO frizijko, visoko brejo. Zasip 16, Bled 8271
Prodam ZASTAVO 750, letnik 1973 po delih. Cenjene ponudbe na naslov Pogačar, Titova 3, Jesenice
8272
Prodam karambolirano ZASTAVO 101, letnik 1974. Pogačar Janko, Radovna 6, Zg. Gorje 8273
Prodam PRIKOLICO za osebni avto. Velesovo 56, Cerklje 8274
RENAULT 8, letnik 1965, registriran do junija 1978, ugodno prodam. Marjan Ravnikar, Mlaka 27, 61218 Komenda 8275
MINI MORIŠ 1000 SDL, nov, julij 1977, pod ceno prodamo. Zaradi odsotnosti sporočite naslov ali telefon. Golob, Kristanova 8, Ljubljana
8276
stanovanja
Tri študentke iščejo GARSONJERO ali ogrevano SOBO z uporabo kopalnice v Kranju. Ponudbe oddajte v oglasnem oddelku do 24. novembra 1977 pod »December« 8278
Zamenjam dvosobno STANOVANJE v Novem mestu za Kranj ali kjerkoli na Gorenjskem. Ponudbe pod »Nagrada« 7792
posesti
GARAŽO, pritlično, v garažni hiši na Planini prodam- Ponudbe s ceno pod »Planina — Kranj« 8279
Na lepem kraju Gorenjske naprodaj POSESTVO. Gotovine potrebne le malo. Naslov v oglasnem oddelku
8280
zaposlitve
Zaposlim nekvalificiranega DELAVCA V KOVINSKI STROKI. Zaželeno nekaj znanja v tej stroki. Plestenjak Rudi, Šutna 69, Zabnica ' 8281
Sprejmem kakršnokoli DELO na dom — tudi prevajanje iz nemščine. Naslov v oglasnem oddelku. 8282
obvestila
GOSTIŠČE POSAVEC obvešča svoje obiskovalce, da je od 15. novembra 1977 dalje spremenjen delovni čas od 13. do 1. ure. Postreženi boste z vsemi srbskimi specialite-tami na žaru. V sobotah in nedeljah odprto od 10. do 1. ure, četrtek zaprto. Se priporočamo. 8283
OLJNE GORILNIKE nastavljam, čistim ter vzdržujem naprave centralnega ogrevanja. Stanislav Fabjančič, Zbilje 10 B, Medvode
8284
najdeno
Najdeno staro MOŠKO KOLO se dobi na Visokem 18, Šenčur 8285
izgubljeno
Izgubil se je dolgodlaki NEMŠKI OVČAR, črno-sive barve. Javite na tel. 23-633 8286
zahvale
Zdravniku dr. Milanu Udirju iskrena zahvala za vso skrb, nesebično dobrotljivost in razumevanje ter pomoč ob bolezni — hvaležni pacient Janez. 8287
Izd^a CP Glaa, Kranj, Ulica Moie Pijadeja 1. Stavek: GP Gorenjski tisk Kranj, tiak: Združeno podjetje Ljudska pravica, Ljubljana, Kopitarjeva 2. — Naslov uredništva in uprava lista: Kranj, Moie Pijadeja 1. - Tekoči račun pri SDK v Kranju Številka 51800-601-12594 - Telefoni: glavni urednik, odgovorni urednik in uprava 23-341, uredništvo 21-835, novinarji 21-860, malo-oglasni in naročniški oddelek 23-341. - Naročnina: letna 200 din, polletna 100 din, cena sa 1 številko 3 dinarje. — Oproščeno prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72.
Vsem uporabnikom javnih cest!
Opažamo, da so naše ceste iz dneva v dan bolj onesnažene. Posebno kritična obdobja za onesnažitev cest so jesen in pomlad, ko so zemljišča ob cestah premočena. Lastniki motornih vozil, posebno traktorjev in vprežnih vozil, brezbrižno vozijo s premočenih zemljišč na ceste in jih onesnažujejo,če>rav Zakon o javnih cestah pravi v 74. členu:
»Kdor javno cesto onesnaži, jo mora takoj očistiti.
Lastniki oziroma uporabniki javnih prostorov (gostilne, kinomatografi, sejmišča, prostori za javne prireditve in podobno) morajo takoj očistiti cesto pred javnim prostorom, če jo onesnažijo obiskovalci takih prostorov.
Čiščenje ceste je treba opraviti tako, da s tem ni oviran ali ogrožen promet in da se ne poškoduje cesta.
Če tisti, ki mora cesto očistiti, tega ne stori neposredno po onesnažitvi, očisti cesto na njegove stroške upravljalec ceste.«
Ker je tako stanje na naših cestah lahko vzrok marsikateri prometni nesreči, smatramo, da morajo vsi uporabniki cest spoštovati določila Zakona o javnih cestah in Zakona o varnosti cestnega prometa.
V bodoče bo vsak onesnaževalec ceste, za katerega bomo ugotovili, da je onesnažil cesto, je ni očistil, kaznovan z denarno kaznijo, ki jo predpisuje Zakon o-javnih cestah (Uradni list SRS, št. 51/71) z denarno kaznijo od 100,00 do 1000,00 din.
OZD ali druga pravna oseba pa se po Zakonu o varnosti cestnega prometa (Uradni list SRS, št. 24/75) kaznuje z denarno kaznijo od 3.000,00 do 30.000,00 din, če pri izvajanju del na cesti ne omogoči varne vožnje vozil in ne zavaruje pešcem namenjene površine.
Opozoriti moramo tudi vse uporabnike traktorjev in kmetijskih priključkov, da je prepovedano orati v razdalji 4 m od meje cestnega sveta v smeri proti cestišču ali v širini 1 m od cestne meje vzporedno s cestiščem. Prepovedano je tudi obračati na javni cesti živali, traktorje, pluge ter drugo kmetijsko orodje in stroje.
Tudi za kršitev tega predpisa je predpisana kazen in sicer v višini od 100,00 do 1000,00 din.
(Zakon o javnih cestah, Uradni list SRS, št. 51/71).
Skupščina občine Kranj Oddelek za inšpekcijske službe in
Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu pri SO Kranj
NESREČE
NI VIDEL PEŠAKINJE Lipce — V petek, 18. novembra, ob 5. uri zjutraj se je na regionalni cesti na Lipcah pri hiši št. 1. pripetila prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila Anton Jen-sterle (roj. 1924) z Blejske Dobrave je peljal proti Javorniku. Ko je pripeljal v bližino hiše št. 1, mu je iz nasprotne smeri pripeljal nek avtomobil,- da ga je z lučmi zaslepil; zaradi tega voznik Jensterle ni videl Medja Slobodanke (roj. 1944) iz Lipice, ki*je hodila po desni strani ce^te proti Javorniku. Avtomobil jo je zadel, da je padla in si pretresla možgane; prepeljali so jo v jeseniško bolnišnico.
HODIL PO DESNI STRANI Žirovnica — V petek, 18. novembra, ob 20. uri se je na magistralni cesti pripetila prometna rez-goda. Pešec Miroslav Tramšek (roj. 1950) iz Zg. Gorij je hodil po desni strani ceste proti Lescam in sicer po cesti, ki je prepovedana za pešce. Za njim je pripeljal kombi, ki ga je vozil Jakob Šporn (roj. 1939) z Jesenic in Tramška zadel. Lažje ranjenega so prepeljali v jeseniško bolnišnico.
PODRL PEŠCA IN POBEGNIL
Jesenice — V nedeljo, 20. novembra, ob 18.30 se je na cesti od Kočne proti Javorniku pripetila prometna nezgoda. . Neznani voznik osebnega avtomobila renault 4 krem barve s kranjsko registracijo je zadel Jožeta Polaka (roj. 1953) z Jesenic, ki je hodil pravilno po levi strani ceste, da je padel in si poškodoval nogo. Neznani voznik je po nesreči odpeljal naprej ne da bi ustavil in za njim poizvedujejo. L. M.
Popravek
V prometni nesreči, objavljena je bila 15. novembra je bilo pomotoma zamenjano ime pokojnega Dušana Rusa iz Vincarjev, ki je dva tedna po nesreči umrl v bolnišnici, z Antonom. Za pomoto se opravičujemo.
Pojasnilo
V petek, 11. novembra, popoldne se je v križišču Oldhamske in Ulice Moše Pijadeja v Kranju pripetila lažja prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila Stanislav Judež je pripeljal iz 31. divizije in je nameraval preko Oldhamske v Moše Pijadejevo, pri tem pa je spregledal traktor s prikolico, ki ga je vozil Vasilij Markovič. Avtomobil je trčil v kolo traktorja, traktorist se je hotel izogniti in je zapeljal v desno, pri tem pa se je prevrnila prikolica naložena z zemljo. Pri opisu nesreče je pomotoma izpadlo, da je bilo vzrok nezgode trčenje avtomobila v traktor.
dežurni veterinarji
OD 25. NOVEMBRA DO 2. DECEMBRA 1977:
RUS Jože, dipl. vet., Cerklje 147, telefon 42-015 in BEDINA Tone, dipl. vet., Kranj, Betonova 58, telefon 23-518 za občino Kranj;
PIPP Andrej, dipl. vet., Škofja Loka, Partizanska c. 37, telefon 60-380 za občino Škofja Loka;
PLESTENJAK Tone, dipl. vet.. Bled,' Prešernova 34, tel. 77-828 ali 77-863 za občini Radovljica in Jesenice.
Dežurstvo se prične ob 14. uri popoldan in traja do 6. ure zjutraj naslednjega dne. Centralna služba ŽVZG Kranj, na telef. številki 25-779, pa deluje neprekinjeno.
Živinorejsko veterinarski zavod Gorenjske Kranj
ZAHVALA
Ob boleči in nenadomestljivi izgubi naše dobre in skrbne mame, stare mame, sestre in tete
Katarine Ogrin
se iskreno zahvaljujemo vsem nadvse dobrim sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so ji podarili cvetje in z nami sočustvovali. Posebna hvala g. župniku Slapšaku, ministrantom, društvu upokojencev za ganljivo petje, godbi, združenju šoferjev, sodelavcem iz Alpetoura in Porodnišnice.
Vsem še enkrat iskrena hvala! . *•
Žalujoči: sin Stane, hčeri Ivica in Marija z družino ter ostalo
sorodstvo.
Kranj, Tržič, 18. novembra 1977
Tržič - V dneh na pragu zime je treba biti na cesti skrajno previden. Spričo vremenskih razmer, megle in spolzkih »prometnih HU, je v teh dneh že marsikateri voznik plačal »kruti davek«. Tako tudi tale voznik fižka, ki je zletel s ceste med Lešami in Tržičem. K sreči nikomur v »fičkm ni bilo nič, škoda pa je kar precejšnja, (jg) — Foto: J. Zaplotnik
Konec obravnave predvidoma še ta teden
ven ogled Avbljeve delavnice, organizirane proizvodnje v njej in za ogled sredstev za delo.
Naloga sodne obravnave v bodoče pa bo vsekakor razčistiti vprašanje obstoja obrti Karoline Avbelj, ali je bila dejansko obrtnica ali je bila njena obrt le navidezna. Pred sodiščem bosta svoje mnenje podala še sodna izvedenca finančne in davčne stroke. Sodna obravnava naj bi bila predvidoma končana konec tega tedna.
V sodni obravnavi, ki že drugi teden poteka pred okrožnim sodiščem v Kranju proti obtoženemu Petru Avblju, zasebnemu obrtniku z Bleda, njegovi ženi in materi, je dokazni postopek z zaslišanjem prič v glavnem pri kraju. Iz zaslišanja prič so razvidne nekatere nove okoliščine, ki jih bo ocenil sodni izvedenec tehnične stroke in s tem morebitno spremenil svoje že prej podano izvedensko mnenje. Sodišče se je odločilo tudi za pono-
Filmski dogodek sezone
ameriški film
POTRES
Režija: Mark Robson
Igrajo: Charlton Heston,
Ava Gardner, George Kennedy
Na sporedu v kinu Center Kranj
torek, 22/, sreda 23. in četrtek 24. novembra, ob 15.30, 17.45 in 20 uri
- Spektakularen film o katastrofalnem potresu v milijonskem mestu Los Angeles
- Imeli boste občutek, da ste v epicentru resničnega potresa, zaradi specialnega zvočnega sistema »senseraund«, ki
je prvič uporabljen pri snemanju filma. Prosimo vas, da ste na to pripravljeni
- Edino predvajanje po novi tonski tehniki »senseraund« na Gorenjskem
Vstopnina 25 din
"\—*\
Kinopodjetje Kranj
CD
M CU
3
C Q-
CD
CD N 0)
3 c o.
CD
CD N CU
3
C Q_ i-* CD
Ne zamudite!
Ne zamudite!
Ne zamudite!
i!
o*<*°V
vina
žgane pijače slaščice • konzerve
Rekreacijska tekmovanja
Jesenice — V občini so se že začela rekreacijska tekmovanja. Nogometaši so ze končali letno ligo, v kateri je zmagala ekipa Gradbinca pred H ruflico in Martinarno. V ligi je nastopalo kar 16 ekip. Pri košarkarjih so bili najboljši delavci Kovina pred Trhlimi vejami, Zelezarjem in Mojstrano. V ligi je nastopilo 16 ekip. Enako tekmovanje poteka v odbojki, te dni pa se je začelo tekmovanje v namiznem tenisu, kjer bo v ligaš kem tekmovanju nastopilo deset ekip, in to Zdravstveni dom, Partizan Jesenice, Kovinar, Železničar, Remontne delavnice, Murova, Podmežakla, RTA, Golica in NTK Jesenice.
Končalo se je prvenstvo Železarne Jesenice v balinanju. Prvenstvo je potekalo na balinišču v Bazi. Na prvenstvu je nastopilo 17 ekip, v finale pa se je uvrstilo 6 ekip, ki so se borile za vstop v finale. Med 17 ekipami temeljnih organizacij združenega dela in delovnih skupnosti so bih najbolj uspešni delavci Hladne valjarne v postavi Pulec, Jeklič, Oven, Grabner in Prešeren pred Valjamo žice in profilov, Vzdrževanjem, Strojnimi delavnicami in Valjamo blu-ming-štekel. Tekmovanje je pokazalo, da je med delavci Železarne dosti zanimanja za rekreacijska tekmovanja, saj so vse temeljne organizacije predhodno izvedle obratna tekmovanja, kjer so določili ekipe temeljnih organizacij, bef
LONČARSKA OBRTNA ZADRUGA - KOMENDA
Razpisna komisija pri DO razpisuje delovno mesto:*
računovodje
Pogoji:
1. srednja ali višja izobrazba ekonomske smeri,
2. najmanj tri leta prakse na vodilnih delovnih mestih,
3. trimesečno poskusno delo.
Kandidat mora izpolnjevati poleg navedenega še splošne z zakonom predpisane pogoje ter imeti moralnopolitične in etične vrline ter aktiven odnos do razvijanja samoupravljanja.
Ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 15 dneh po objavi upravi podjetja.
VA
PROMETNO HOTELSKO TURISTIČNO PODJETJE VIATOR LJUBLJANA VIATOR
TOZD Hoteli Bled
Cankarjeva 6
odda v najem FRIZERSKI SALON
v Golf hotelu na Bledu
Interesenti dobijo vse podrobnejše informacije v tajništvu TOZD Bled, Cankarjeva 6.
Pionirska občinska liga v rokometu
GODE8IC - Strokovni svet za rokomet pri OZTK Škofja Loka je že organiziral prvo selekcijsko rokometno ligo za pionirje. V tej selekcijski pionirski ligi sodeluje šest ekip. Obenem s pionirji pa bodo pričele tekmovati tudi pionirke združene v petih ekipah.
Za pionirje in pionirke v OŠ Podlubnik (pionirji) in OS Železniki (pionirke) bo tekmovanje štirikrožno, istočasno pa se bo tekmovanje odvijalo tudi v rekreacijski pionirski ligi.
J. Starman
r
Šah
Gorenjski šahisti bodo zborovali
KRANJ - Šahovski dom na Jesenicah bo v soboto, 26. novembra, ob 16.30 gostil delegate gorenjskih šahovskih klubov, ki se bodo zbrali na obenem zboru šahovske zveze Gorenjske.
Tako bodo po treh letih, od kar je bila zveza ustanovljena, ponovno pregledali svoje delo in izvolili nove organe skupščine in sprejeli nov statut zveze.
-h
Alpinistične novice
tržibki vzponi
30. 10. je Slavko Frantar opravil prvi solo vzpon in drugo ponovitev nasploh po Stebru vzhajajočega sonca v SZ steni Velikega vrha. Ocena smeri IV stopinj, višina stene 350 m.
8. 11. je Zeljko Perko sam opravil tretjo ponovitev Prontarske smeri v SZ steni Velikega vrha. Ocena II—III, V, višina stene 350 m. Sestopil je po S steni, jo prečil od V proti Z kakih 300 m. Nato je sestopil v izrazito škrbino med stolpom in steno. Od tam je nadaljeval po lažji grapi (I—II, 200 m), kjer je sredi smeri za las ušel kamnitemu plazu.
V soboto, 12. 11., sta Zeljko Perko in Robert Rozman opravila v Avstriji prvenstveni vzpon preko 300 m visoke SZ stene Malega vrha. (Z predvrh Kladiva). Za dostop sta potrebovala 4 ure. Smer, ki sta jo ocenila s III—IV, sta preplezala v treh urah in pol. Smer je krušljiva. Spodnja polovica poteka po ogromnem kotu, ki ga tvorita S in Z stena, zgoraj pa po njegovi levi strani do S raza, ki privede na vrh. To je šele druga smer v tej gori.
ZIMSKA SEZONA JE pred VRATI
V nedeljo, 13. 11., je naše kraje zajelo večje poslabšanje vremena z ohladitvami in v gorskem svetu je zapadlo precej snega. S tem je konec letošnje lepe jeseni, ki je plezalcem nenavadno dolgo omogočala vzpone v kopnih stenah. Plezalcem sedaj preostane le dober mesec dni za priprave na zimsko sezono. Načrti in želje so veliki, zato bo treba pošteno popirjeti, kajti zimski vzponi predstavljajo najtršo preskušnjo za vsakega alpinista.
V soboto, 12. 11., sta Marija Perčič in Andrej Stremfelj v štirih urah ponovila Smer treh svedrovcev v Z steni Štruce. Ocena V +, A2— A3. V nedeljo pa so Matjaž Dolenc in Ana Prosen (oba AO Kranj) ter Slavec Šikofnja (AO Domžale) v slabem vremenu (dež. sodra, sneg) preplezali grapo med Veliko in Malo K a Is ko goro.     A S.
Hokej
Košarka
Mladinci Jesenic osvojili pokal Karavank
Preteklo nedeljo so mladi hokejisti Jesenic gostovali v Gradcu, kjer so se v tekmovanju za pokal Karavank pomerili z ekipo ATS k iz Gradca. Zmagali so zasluženo naši mladinci, saj so bili boljši celo tekmo, vendar pa so si zmago 3:4 (3:1, 0:2, 0:1) zagotovili šele v zadnji tretji nmi. Mladi hokejisti Jesenic so ponovno proti fizično močnejšemu nasprotniku pokazali tehnično lepo igro, polno duhovitih kombinacij in efektnih zadetkov. Pred tem so že v okviru istega tekmovanja premagali v Celovcu mladince Kaca z 1:6 in si tako zagotovili prvo mesto in pokal Karavank za mladince. Odigrati morajo še srečanje z Olimpijo v Ljubljani, ki pa jim ne more odvzeti prvega mesta. Gole v Gradcu so za Jesenice dosegli: Novak, Pestot-nik, Miha Horvat in Lah.
bef
Triglav tudi tokrat uspešen
ZAGREB - Slovenako-hrvaJka hokejska liga Mladost : Triglav 2:14 (1:5, 0:3, 1:6), drsališče v Domu športa, gledalcev 100, sodnika Godina in Setina (oba Celje).
Strelci: Grgec 2 za Mladost, za Triglav pa Kunšič 5, Sajovic 3, Nadižar 3, Kolesa 2, Furlan 1.
Domačini so sicer povedli z 1:0 in to je bilo vse, kar so pokazali. Po prvem zadetku so na zagrebškem ledu zagospodarili gostje iz Kranja in brez težav polnili mrežo domačega vratarja.
Lestvica:
Celje 5   5   0   0   38:12 10
Triglav «      5   4   0    1   43:32 8
Stavbar 5   3   0   2   50:30 6
Tivoli 5   2   0   3   28:23 4
INA 5    1    0   4    13:52 2
Mladost 5   0   0   5    15:58 0
V prihodnjem kolu Triglav gosti \vodeče moštvo Celja. -dh
Tudi drugič Jeseničani
Jesenice — V soboto so se na Jesenicah pomerili Jeseničani z ekipo Kranjske gore. Premagali so jo visoko z 19:2 (4:0, 8:1, 7:1). Ekipa Kranjske gore se je razpoloženim Jeseničanom uspešno in enakovredno upirala le do prvega zadetka, nato pa so popustili. Jeseničani so to izkoristili in jim napolnili mrežo. Izvedli so veliko lepih in uspešnih akcij. Zadetke za Jesenice pa so dosegli: T. Košir 4. Poljanšek 3, Pirih 3, Suvak 2, I. Sčap 2, Klemene 2, S. Košir 2 in Pavlic 1, za Kranjsko goro pa Magazin in Razpet.
Jeseničani bodo v sredo gostovali v Zagrebu pri Medveščaku, Kranjskogorci pa se bodo na Jesenicah srečali z ekipo Olimpije.
bef
Načrtno delo
Pri hokejskem klubu Jesenice v letošnji sezoni vedno več pozornosti namenjajo vzgoji mladega kadra. Pravilo kluba je, da se bo tudi v prihodnjih letih jeseniški hokej razvil edinole z domačimi hokejisti brez tujih igralcev. Komisija za vzgojo mladine, ki deluje v okviru kluba, si je za letošnjo sezono zadala zelo pomembne naloge. Predvsem so se člani odločno zavzemali, da se z mladino začne delati načrtneje kot prej.
v začetku novembra se je začela hokejska šola, ki se je v preteklih letih uveljavila. Letos jo vodi nekdanji popularni hokejist in sedanji trener Ciril Klinar-Lilo. Šolo obiskuje Šestdeset mladih, predvsem učencev nižjih razredov jeseniških osnovnih šol. Na prvih treningih trener Klinar uči najmlajše pravilnega drsanja, šele kasneje pa bo prišlo na vrsto osvajanje hokejskih veščin. Hokejski klub Jesenice se zavzema, da med hokejsko šolo naveže tudi stike s starši, predvsem pa seveda vztraja, da šolo lahko obiskujejo le učenci z dobrim učnim uspehom v osnovni šoli.
Seveda ima komisija za vzgojo mladine v prihodnje Se več drugih načrtov. Med njimi velja omeniti predvsem množično vključitev predšolske mladine na drsališče. To bo poskusna akcija, ki ji bo v primeru dobrih rezultatov treba dati vso podporo. Prav iz vrst najmlajših bo prišel že delno usposobljen kader za prvi letnik hokejske šole. ^___________ J. K.
Dvojni uspeh Simon
KRANJ — Osnovnošolske košarkarske selekcije starejših pionirk in pionirjev so končale s tekmovanjem za občinsko prvenstvo Kranja. v obeh kategorijah so slavili učenci in učenke osnovne šole Simona Jenka iz Kranja, ki so po prikazani igri zaslužili letošnja naslova občinskega prvaka 1977/78. S tem pa se delo in vadba še nista končala za tiste starejše pionirke in pionirje, ki so po prikazanem /nanju in kvaliteti prišli v ožji izbor občinskih selekcij, ki so se že začele pripravljati za nastop na medobčinskem prvenstvu »Pionirski košarkarski festival 78«.
Uspeh gorenjskih košarkaric
MURSKA SOBOTA - SKL - ženske Pomurje : Gorenjska 41:55 (23:20), telovadnica poklicne iole, gledalcev 100, sodnika Rutar (Maribor), Galun (SI. Bistrica).
Gorenjska: Jesenko 2,. Habjan 14, Potočnik 10, Trček 7, Oblak 2, Mlinar 2, Kolenc 18.
Po enakovrednem prvem delu igre in vodstvu domačink so v nadaljevanju igralke Gorenjske igro prevzele v svoje roke in prepričljivo premagale solidne domačinke, -dh
Iskra v finalu
Kranj - OOS ISKRA je drugi finalist občinskega sindikalnega prvenstva v košarki. Osvojila je prvo mesto v drugi skupini, ki je igrala v telovadnici osnovne šole Josip Broz-Tito v Pre-dosljah. Z igro je presenetil Gorenjski tisk, ki je za 3. in 4. mesto premagal Ljubljansko banko, razočarali pa so igralci Save, ki se niso uspeli uvrstiti v finale.
Izidi srečanj: Iskra : Ljubljanska banka 73:35 (32:15), Sava I. : Gorenjski tisk 51:38 (30:18), za 3. in 4. mesto Ljubljanska banka : Gorenjski tisk 27:30 (14:18), za 1. in 2. mesto v skupini in obenem za finalista Iskra : Sava 72:42(28:14).
008 Iskra 2   2   0   145: 77 4
OOS Sava 2   11     93:110 3
OOS Gor. tisk 2   1    1     68: 58 3
0 2
62:103 2
čm
OOS Lj. banka
Pozornost najmlajšim
košarkarjem
Kranj — Delo z mladimi košarkarji v osnovnih šolah postaja iz leta v leto bolj zahtevno in strokovno. Komisija za košarko pri TKS Kranj je ustanovila poseben odbor za ŠŠD, katerega naloga bo predvsem povezovanje košarkarskih selekcij v osnovnih Šolah občine Kranj. Odbor vodi Viktor Benčan.
Iz leta v leto pa se pri komisiji za košarko dogovarjajo o raznih načinih nastopanja najmlajših košarkarjev. Se vedno so za najmlajSe najzanimivejša tekmovanja, ki pokažejo, kdo je najboljši. Da pa tekmovanja ne postanejo enolična, so se člani komisije dogovorili, da bodo najmlajši pionirji letos prvič nastopili tudi v spretnost nih igrah košarkarskih elementov kot so vodenja, podaje in meti na koš. 2e prvo tekmovanje je pokazalo, da so tudi za tako tekmovanje mladi dobro pripravljeni. V prvem tako organiziranem tekmovanju ekip je bil poudarek na vodenju žoge. Ekipe so nastopile v hitrem vodenju žoge, cik-cak vodenju žoge. vodenje s spremembami smeri, slalom vodenje ter lovljenje z vodenjem žoge. Pri ocenjevanju uspešnosti posamezne ekipe se upošteva čas, ki ga porabi posamezna ekipa za izvedbo celotne vaje. Po tem se določi vrstni red, ki se po posebnem sistemu točkuje. Osnovna šola, ki bo ob koncu tekmovanja zbrala največje število točk, bo letošnji zmagovalec in bo prejela prehodni pokal. Po končanem tekmovanju v košarkarskih elementih se bodo ekipe pomerile tudi v pravi košarkarski igri pod koši v liga sistemu vsak z vsakim dvokrožno. Bodoči košarkarji so se že pomerili med seboj v tekmovanju košarkarskih elementov in sicer v telovadnicah osnovne šole Simona Jenka ter osnovne Šole Franceta Prešerna. V telovadnici osnovne šole Simona Jenka so nastopile ekipe o.S. Staneta Žagarja, o.S. Stanka Mlakarja ter o.5. Simona Jenka, medtem ko so v telovadnici osnovne Sole Franceta Prešerna nastopile ekipe o.š. Davorina Jenka, o.š. Lucijana Seljaka ter domače ekipe o.S. Franceta Prešerna. Po pregledu rezultatov in seštevku točk po prvem delu tekmovanja vodi ekipa osnovne šole Simona Jenka. čm
Podjetja, ustanove, šole in družbeno politične organizacije!
če za vašo dejavnost potrebujete dober pisalni stroj ali elektronski kalkulator, oglasite se v MLADINSKI KNJIGI v Kranju, Maistrov trg 1, v naši trgovini na veliko kjer boste lahko nabavljali po en gros cenah
OLYMPIA
— električni
— standardni
— prenosn
OLYMPIA
DIGITRON
TRS
— žepni
— ekran
— trak
— trak in ekran
Pri nas dobite tudi ves pisarniški materialjn vse vrste papirja za razmnoževanje in fotokopiranje.
osnovne šole Jenko
Starejši pionirji:
Zadnje kolo je bilo odigrano v telovadnici osnovne šole Davorina Jenka v Cerkljah. O.S. Davorin Jenko : O.S. Lucijan Seljak r35:34 (20:17), O.S. Stanko Mlakar . 05. France Prešeren 57:10 (28:1), O.Š. Simon Jenko : O.Š. Davorin Jenko 56:46 (29:15).
Lestvica:
O.S. S.Jenko - Kranj 5 5 0274:149 10 O.S. D.Jenko - Cerklje 54 1 239:184 9 O.S. L. Seljak - Kranj 53 2220:158 8 O.S. S. Žagar - Kranj 52 3 220:214 7
O.Š. S.Mlakar - Šenčur 5 14 190:228 8 O.Š. F.Prešeren - Kranj    50 5 103:323 5
Starejše pionirke - zadnje srečanje med O.S.Simon Jenko : O.S. Stanko Mlakar 25:24 (15:13).
Lestvica:
O.Š. S.Jenko - Kranj 44 0 130: 86 8
O.S. L. Seljak - Kranj 4 3 1 108: 69 7
O.Š. D.Jenko - Cerklje 4 2 2 126:108 6 O.S. S. Žagar - Kranj 4 1 3 66:132 5
O.Š. S.Mlakar - Šenčur      404 81:1164
čm
Košarkarice Gorenjske neuspešne
Jesenice — Košarkarice Gorenjske so se v soboto na Jesenicah srečale z ekipo Industro-montaže iz Zagreba, ki zavzema eno boljših mest v jugoslovanski ženski košarki. Gorenjke so bile fizično prenizek nasprotnik za izredno visoke in tehnično zelo izpopolnjene gostje. Srečanje so izgubile s 46:87 (14:46). Pod košem se je z izredno visoko gostjo enakovredno lahko borila le Baldermanova, ostale igralke pa so napravile preveč napak, da bi bile lahko vsaj približno enakovredne gostjam. Koše za Gorenjsko so dosegle: Malacko 15, Ržen-Trojar 10, Vrdoljak 8, Kavčič 5, Balderman 4, Crnovič 2, Drmota 2.
bef
Srečni koš Hribernika
KRANJ - SKL Triglav : Fructal 58:66 (31:29), telovadnica OS. F. Prešeren, gledalcev 200, sodnika Radoševič (Ljubljana), Svent (Novo mesto).
Triglav: Fartek 2, Strniša 8, Zupan 12, Oma-hen 4, Lipovac 14, Stefe 4, Hribernik 14.
Fructal: Bušič 6, Likar 16, Dauvtovič 17, Slokar 2, Lalič 2, Soban 13.
Do konca razburljivega srečanja na semafor-
iu manjka še 41 sekund. Izid srečanja je 56:56. loga je v rokah domačih igralcev, ki imajo za napad 30 sekund. Domača peterka igra umirjeno, saj se zaveda, da vsak zgrešen met pomeni izgubljeno srečanje ali pa podaljšek. Le nekaj
Cred iztekom 30 sekund se razen Lipovca, naj-oljši igralec Triglava Hribernik iz težkega položaja vseeno odloči za met. Zoga po košarkarskem žargonu »brez kosti« pade v črno in zmaga je Triglavova. To pa je bilo že tretje zaporedno srečanje, ko so triglavani v zadnjih sekundah dosegli pomembne točke. -dh
Plavanje
Plavalci končali prvi del priprav
KRANJ — Plavalci in plavalke najboljšega jugoslovanskega plavalnega kolektiva Triglav so z zadnjim internim mitingom sklenili prvi del priprav za zimsko sezono 1977 — 78. Tako kot na prejšnjih »štopingih« so mladi kranjski plavalci ponovno dokazali, da sodijo v vrh našega plavanja in da ne počivajo na že osvojenih lovorikah. To je tudi edina pot, saj se bodo dobro pripravljeni lahko ponovno vmešali med najboljše dosežke naših plavalcev.
Tudi zadnji interni nastop ni minil brez rekordnih dosežkov. Mlajši pionirji in pionirke kategorije B so pri tem postavili kar štiri državna in dva republiška rekorda. Novi rekorderji SFRJ so na 50 m kravi Bojan Bešter z 31,3, v isti disciplini pa sta Špela Rebolj in Mateja Ko sirnik postavili republiški rekord s časom 33,5. Spela se je vpisala med republiške rekorderje tudi na 200 m kravi; njen čas je 2:38,0. Tudi Kosirnikova je na 100 m prsno ponovno plavala izvrstno, saj je z 1:28,0 postavila novo jugoslovansko znamko, novi jugoslovanski rekorder v isti disciplini pa je z enakim časom tudi Simon Šolar. Bešter pa je na 200 m kravi z 2:31,1 najhitrejši mlajši pionir B v SFRJ.
Pri poplavi izvrstnih rekordov in dobrih časov so v vseh kategorijah plavali tudi za točke in končni zbir točk je pokazal, kdo so najboljši v klubu.
Pionirke B - 1. Kosirnik 5558, 2. Jugovic 5169, 3. Rebolj 4944; pionirke A — 1. Praprot nik 6400, 2. Dvoršak 6024, 3. Rakovec 4888; st. pionirke - 1. Bradaška 6367, Kolman 6181, 3. K. Berložnik 6088; mladinke - I. Stembergar 8055;
pionirji B - 1. Bešter 3980, 2. Šolar 3815, 3. Pintar 3625; pionirji A - 1. Rus 4486, 2. Celar 4468, 3. Jocič 4270; st pionirji - 1. D. Petrič 5883, 2. Koželj 4362, 3. Rogelj 4315; mladinci - 1. B. Petrič 7608, 2. Jerman 6074;
Absolutni vrstni red - moški 1. B. Petrič 7608, 2. Jerman 6074, 3. D. Petrič 5883, 4. Rus 4486,5. Celar 4468;
ženske: 1. Stembergar 8055, 2. Praprotnik 6400, 3. Bradaška 6367, 4. Kolman 6181, 5. K. Berložnik 6088. -dh
Elektro in Jelovica
Pred kratkim se je začelo tekmovanje v občinski kegljaški ligi. Organizator občinske kegljaške lige je tudi letos komisija za kegljanje pri TKS Kranj. Letos sodeluje v občinski kegljaški ligi 16 ekip, ki so razdeljene v dve skupini po 8 ekip, in to v A in B ligo.
V A ligi so odigrali že dve koli in že v prvem kolu je prišlo do velikega presenečenja, saj je ekipa Borca, lanskoletni prvak B lige, na domačem terenu izgubila z ekipo Elektra, ki se je uvrstil v A ligo šele po kvalifikacijskem delu kar s 172 keglji razlike. Po 2. kolu vodi Elektro pred Simon Jenko in Iskro, ki imajo po 4 točke.
V B ligi so odigrali prvo in še nepopolno drugo kolo. Po prvem kolu vodi Jelovica z boljšo razliko kegljev pred Exotermom, Triglavom — mladinci in Preddvorom, ki imajo po dve točki. L. Glavač
Komentiramo
Gorenjci uspešni po prvem delu
KRANJ - Končal se je jesenski del prvenstva v rokometu v zveznih, republiških in občinskih rokometnih ligah. Po končanem prvenstvu čaka vodstvo in igralce analiza devetih oziroma sedmih kol. Lahko rečemo, da si nobena izmed ekip pred pomladjo ni zagotovila odločilne prednosti v borbi za vrh.
V drugi zvezni rokometni ligi sever je postal med moškimi ekipami prvak Senj, ki je zbral 17 točk in je prav v zadnjem kolu na lestvici prehitel do sedaj vodilni Zamet, ki je v zadnjem kolu le remiziral s Kvarnerjem. Najbolje uvrščena ekipa iz Slovenije je Jelovica na šestem mestu z 12 točkami. Za ekipo, ki je v jesenskem delu prvenstva nastopala zelo pomlajena in jo uspešno vodi Igor Stupnišek, lahko rečemo, da bo v nadaljevanju prvenstva imela lepe možnosti za osvojitev tretjega mesU. Za ekipo Jelovice bo lahko spet nastopil Peternel, ki v zadnjih nekaj kolih ni nastopil zaradi poškodbe. Na sedmo mesto se je uvrstil Inles, Jadran pa je z osmimi točkami na desetem mestu.
V ženski ligi pa so rokometašice Alplesa osvojile osem točk in po končanem jesenskem delu prvenstva pristale na desetem mestu. Z malo več športne sreče pa bi bile lahko v sredini lestvice. »Ce bodo spomladi nadaljevale z uspešno igro, potem lahko računamo,« pravi Jože Rakovec, trener ekipe Alplesa, »na uvrstitev okrog petega mesta.«
V letošnji tekmovalni sezoni v republiški ženski kot moški rokometni ligi sodeluje po 16 ekip oziroma selekcij, ki so razdeljeni v dve skupini na vzhod in zahod. Prvak v ženski kot moški ligi oa bo tista ekioa, katera bo zmagala v super ligi, kjer bodo nastopale prvo in drugo uvrščene ekipe iz obeh skupin.
V ženski republiški ligi - zahod zelo uspešno nastopa ekipa Preddvora pod strokovnim vodstvom Boža Crijeviča. Rokometašice Preddvora so osvojile jesenski del prvenstva s tremi točkami prednosti pred drugo uvrščeno ekipo Mlino-testa, ki ima 15 točk. V povprečju so dosegle kar 20 golov na tekmo, prejele pa 11. Ce bodo nadaljevale s tako dinamično in borbeno igro tudi v spomlada. xem delu prvenstva, potem lahko pričakujemo še veliko dobrih in razveseljivih rezultatov, z zmago v super ligi pa bi si pridobile pravico v prihodnji sezoni nastopati v drugi zvezni rokometni ligi.
V moški republiški rokometni ligi - zahod so rokometaši Tržiča, ki jih vodi Štefan Jakšič, osvojili zelo dobro drugo mesto in so s točko zaostanka za vodečo ekipo Obale, ki ima 13 točk, še vedno najresnejši kandidat za naslov prvaka v zahodni skupini. Edina poraza so rokometaši Tržiča doživeli v gosteh v srečanju z ekipama Lipe (22:21) in Prul (26:21). Razlika med prvo in šesto ekipo Lipe so le štiri točke, tako da že v prvih spomladanskih kolih pričakujemo izredno zanimive boje. Tudi spomladi bodo morali T ržič a ni igrati v Križah. Zaradi super lige so rokometaši odigrali že dve koli spomladanskega dela prvenstva.
V moški republiški mladinski ligi - center so naslov jesenskega prvaka osvojili rokometaši Jelovice zaradi boljše razlike v golih pred mladinci Trtica, Kamni-čani so bili četrti, Kranjčani pa sedmi. V ženski republiški rokometni ligi -center nastopajo z Gorenjske ekipe: Tržič, Alples, Kranj, Preddvor in Kamnik. Najboljše so uvrščene mladinke Tržiča.
Letošnje tekmovanje v rokometu na Gorenjskem je potekalo v dveh skupinah. V skupini A so izstopale tri ekipe, Preddvor, ki je še vedno brez poraza, ter Zabnica in Tržič veterani, v skupini B pa sta brez poraza samo še ekipi dupljanskih veteranov in Veteranov iz Kranja. Med mladinci, kjer nastopa šest ekip, so z odlično igro postali jesenski prvaki rokometaši kranjske Save, ženske pa so odigrale tri turnirje, ker je bilo za tekmovanje premalo prijavljenih ekip. Na dveh turnirjih je bila najboljša ekipa Save, v Dupljah pa so bile najboljše Trtičanke.
J. Kuhar
Odbojka
Prvi poraz Bleda
GORJE : MEŽICA 0:3 (-7, -13, -7) -slovenska odbojkarska liga za ženske, sodnika Baje in Kočnik (oba Jesenice).
Gorje: D. Stibilj, Benedik, Beravs, Berčič, Podobnik, Ropret, AmbrožiČ.
Domačinke so tudi tokrat plačale svojo neizkušenost in so trenutno še vedno brez zmage. Kljub vsemu njihove igre ne moremo oceniti v celoti za slabo, saj so v posameznih delih tekme dekleta dokazale, da znajo dobro zaigrati. Predvsem v drugem nizu, ko je bila igra precej borbena in izenačena, so v igri ob mreži dobro zaključevale akcije. V domači vrsti tokrat ni bilo dobre podajalke, kar se je poznalo v igri in v rezultatu. Pri Gorjah je z dobro igro opozorila nase Berčičeva, vendar v soigralkah tokrat ni imela zadostne podpore. Nasprotno pa so mlade gostje igrale zbrano in z dobro igro na koncu povsem zasluženo zmagale.
Zelezar : Žerjav 3:i (5, -n, 8, 7) -
Slovenska odbojkarska liga za moške, sodnika Demšar in Zelnik (oba Kranj).
Zmaga Jesenic ank
jksenice : PULJ 3:0 (4, 8, 10) - v zvezni odbojkarski ligi so se mlade Jeseničanke doma pomerile z ekipo Pulja. Domačinke so pričele srečanje izredno uspešno in bile skoraj vso tekmo boljši nasprotnik. Sele v zadnjem setu so nekoliko popustile, vendar pa so z izredno borbenostjo vseeno končale srečanje brez zgubljenega seta. v domači ekipi se je odlikovala večina igralk, ki so svojo majhno višino nadoknadile z borbenostjo. bef
Rokomet
Mladinci Save najboljši
Kranj — Med tednom so odigrali Se zadnja srečanja v mladinski občinski rokometni ligi. Tudi v srečanju Storžič : Sava na Golniku so bili boljši savčani ter ostali edina neporažena ekipa po končanem jesenskem delu prvenstva.
Rezultati: Storžič : Sava 14:24 (6:12), Radovljica : Storžič 37.14 (15:7), Preddvor : Jelovica 85:28 (14:12), Radovljica : Zabnica 18:21 (8:9).
1. Sava 10 8 2 0 261:206 18 ( + 55)
2. Preddvor 10 6 0 4 277:247 12 ( +30)
3. Zabnica 10 5 1 4 240:212 11 ( + 28)
4. Radovljica       10 4 2 4 272:225 10 ( + 47)
5. Jelovica 10 4 1 5 258:231 9 ( + 27)
6. Storžič 10 0 010138:235 0(-187)
Strelci:
Mandeljc (Radovljica) 111 golov, Gaber (Jelovica) 97, Logar (Zabnica) 77, Gorenje in Novak (Sava) 56, Kodela (Sava) 51, Tavčar (Zabnica) in Sodnik (Preddvor) 46, Zakotnik (Zabnica) 42, Lombar (Preddvor) 41, Vidmar (Preddvor) in Kozole (Radovljica) 88, Podnar (Jelovica) 31 itd.
Najbolj so bili disciplinirani igralci Storžiča in Radovljice po 8 minut, Save, Zabnice in Jelovice po 12 minut, mladinci Preddvora pa so bili izključeni kar 28 minut.
J. Kuhar
Uspeh kegljačev
Jesenice — Letošnjo sezono so začeli tudi kegljači na ledu. V dvorani v Podmežakli je bil mednarodni turnir, na katerem je nastopilo 19 ekip. Največ uspeha so imele jeseniške ekipe, ki so zasedle vsa višja mesta. Od tujih ekip pa sta nastopali dve avstrijski. Zmagala je ekipa Krivec pred Murko, Universalom in Gradbincem (vse z Jesenic). Avstrijci iz Krouzbergla so bili V. Gradbinci z Bleda pa 6.
bef
Zelezar: Peternel, Rajgelj, Mežek, Gaser, Počagar, Kravanja, Divjak, Bergelj, Kovač. Pristov.
Tekma je imela kvalitetno dva različna dela. V prvih dveh nizih so igralci obeh ekip v slabi telovadnici delovali precej nepovezano in zlasti pri serviranju delali precej naj '.k. V tretjem in četrtem nizu je bila igra vse bclj kvalitetna in dinamična. Domačini so v tem delu goste prekašali v vseh elementih igre. V začetku četrtega niza so gostje povedli sicer s 6:3, a so kljub vsemu izgubili tudi ta niz. Zelezarji so v teh trenutkih igrali zares obetavno. Dobro serviranje, čvrsta igra v polju in neprobojni blok so bili ključ uspehu v tem delu tekme. Zelezar je trenutno na 4. mestu lestvice.
MEŽICA : BLED 3:1 (6, 12, -15, 12) - II. zvezna odbojkarska liga za moške -zahod, sodnrkSonaja (Sevnica).
Bled: Močnik, Mitja Torkar, Malej, Ferjan, Rešek, Veskovič, Pretnar, Miha Torkar, Udrih, Završnik.
Doslej neporaženi Blejci so v 5. kolu gostovali pri novincu v ligi Mežici in srečanje zaslu ženo izgubili. Tokrat so igrali povsem drugače kot prejšnjo tekmo s Fužinarjem, ko so igrali dobro odbojko. V veliki telovadnici na Ravnah je bila njihova igra le na trenutke uspešna in učinkovita. Zlasti so bili ranljivi v polju, neučinkoviti z obrambo v bloku, pa tudi s slabimi servisi so si zapravili precej točk. Trenutno so na prvenstveni lestvici na 5. mestu.
Tekmovanja v odbojki se bodo nadaljevala čez Štirinajst dni zaradi turnirja republik in pokrajin mladincev v Novi Gorici. V slovensko mladinsko reprezentanco je z Gorenjske izbran mladi Zdravko Močnik, ki igra v blejski ekipi
B Rauh
ALPETOUR
Enodnevni programi
TRST
Odhodi
28 novembra in 3. decembra
1 7. decembra in 24 decembra
CELOVEC
Odhodi:
28 novembra in 24. decembra
GORICA (Andrejev semenj v Stari Gorici)
Odhod.
30 novembra
Informacije in prijave
Alpetour Avtobusna postaja Bled
Alpetour Avtobusna postaja Radovljica
Alpetour Avtobusna postaja Kranj
Alpetour Turistična agencija Kranj
Alpetour Avtobusna postaja Škofja Loka
Alpetour Turistična agencija Škofja Loka
Cestno podjetje iz Kranja je v soboto, 19. novembra, priredilo na pobudo družbenopolitičnih organizacij in samoupravnih organov tradicionalno srečanje upokojencev. V hotelu Creina so se zbrali ljudje, ki so v preteklih letih posuli na gorenjske ceste na tisoče kubikov peska, ' pripravili gradbišča za stotine kilometrov cest in prevozili ter ugradili na tone asfalta. Na srečanju so se zbrali delavci, katerih delo je vtkano v vsakem kilometru naših cest in potov, po katerih se vedno bolj udobno vozimo ali hodimo. Njihova delovna leta segajo v čas, ko cestarji niso bili na najboljšem z mehanizacijo in je.prevladovalo ročno delo.
Na sobotnem srečanju upokojencev Cestnega podjetja iz Kranja smo tri udeležence prosili za krajše pogovore.
Stane Stare, rojen leta 1912, stanuje na Bledu:
»Pokoj sem dočakal leta 1972, pred tem pa sem bil 28 let šofer pri kranjskem Cestnem podjetju. Spominjam se, da sem kot šofer začel na starem angleškem tovornjaku Tames. Po vsej Sloveniji, od Gorenjske do Dolenjske, Primorske in Štajerske, smo prevažali in polagali asfalt. Avtomobilski park je bil takrat skromen. Pet tamesov in cisterno smo oremogli. Kasneje smo dobili nekaj fapov in par starejših ševroletov. To so bili časi, ko smo v Sloveniji množično asfaltirali ceste in ko nedelj in praznikov nismo poznali. Pogosto so motorji pozimi zatajili. Vrteli smo vitle in žaganje kurili pod stroji. Še posebej težavno je bilo pozimi. Plužili smo na Jezersko, v Bohinj in na Pokljuko. Mraz je bilo, da je Šoferja še v kabini zeblo. Danes je pluženje olajšano, saj se uveljavlja mehanizacija, ki je kos najbolj globokemu snegu in zametom. Na cesti sem vedno vozil po svojih sposobnostih. Mogoče prav zaradi tega nisem bil soudeležen v nobeni prometni nesreči.«
Rudi Gorenc, rojen leta 1914, stanuje v Kranju.
»V več kot tridesetih letih dela pri Cestnem podjetju Kranj sem bil cestar in miner. Kot cestar sem skrbel za cesto proti Besnici in za cestni odsek med Gaštejem in Marinškom. Najtežje je bilo pozimi, ko je zeblo in brilo. Preveč nisi smel biti oblečen, ker bi bil preokoren za delo. Posledica tega je revma. Spominjam se, da sem dnevno posul po več kubikov peska in med poledico tudi po dvajsetkrat nametal pesek po Jelenovem klancu v Kranju. To se je dogajalo podnevi, najpogosteje pa ponoči, ko smo bili cestarji dežurni. Opravil sem tudi tečaj za minerja. Miniral sem zemljišče za črpalko na Zlatem polju, gradbišče za šolo na Planini, teren za novo kranjsko mesnico in za stanovanjski blok na Jezerskem, zemljišče za kranjski stadion itd. Spominjam se, da sem pri gradnji stadiona v Kranju naenkrat sprožil 145 min! Hvala Cestnemu podjetju za prijetno srečanje!«
Ivan Kne, rojen leta 1926, stanuje na Primskovem:
»Med službovanjem pri Cestnem podjetju Kranj sem bil 12 let referent za nabavo in prodajo, zato dobro vem, kakšen napredek je bil zadnja leta storjen pri mehanizaciji in pri razvoju podjetja nasploh. Bruto produkt se je z ene stare milijarde dinarjev povečal na 20 milijard, lopata pa je postala le še pomožni delovni pripomoček cestarjev. Skokovit je bil razvoj mehanizacije. Podjetje je imelo sprva le pet zastarelih kamionov, danes pa jih je že več kot 50. Potem so tu še gradbeni stroji, buldožerji, nakladalci, lipherji, finišerji itd. Izrednega pomena za razvoj podjetja je bila asfaltna baza. Sedajšnja baza v Naklem lahko ponudi na uro 70 ton asfalta. Podjetje že načrtuje novo, ki bo lahko na uro proizvedla okrog 200 ton asfaltne mase. Zmogljivost po moje ne bo pretirana, saj na Gorenjskem narašča povpraševanje za asfaltom. Velikega pomena je tudi kamnolom v Kamni Gorici, ki ga namerava podjetje še modernizirati.«
J. Košnjek
Amaterska kultura si utira pot
Izgradnja cestnega omrežja
v Kranju
Skupna investicijska vrednost 298 milijonov dinarjev — Gradnja predvidena v dveh etapah — Že v prvi most Planina — Labore
Xranj — Projektivno podjetje Kranj je izdelalo program izgradnje cestnega omrežja v mestu Kranj od 1977. do 1985. leta, ki predvideva dve etapi izgradnje cestnega omrežja. V prvi naj bi zgradili cestno povezavo Planine z Laborami in cesto od La-bor do Drulovke, v drugi, od leta 1981 do 1985, pa magistralno cesto Iskra —Labore —Orehek, Likozarje-vo cesto in vzhodno vpadnico. Pripravljen   je   že   tudi   dogovor o
financiranju vseh predvidenih del, po katerem naj bi republiška skupnost za ceste zagotovila 197 milijonov, občina pa 100 milijonov dinarjev.
Podpisniki dogovora bodo torej republiška skupnost /.a ceste, občinska skupščina in komunalna interesna skupnost Kranj. V naslednjih dneh bodo na skupščinah sklepali o dogovoru in financiranju del. I. S.
Kranj — V Iskri ATC Labore so včeraj odprli prvo razstavo del likovnih skupin Gorenjske. Dela razstavlja 47 ustvarjalcev, med njimi 2 kiparja, ki so člani sedmih amaterskih likovnih skupin. Ob otvoritvi razstave je bil krajši kulturni program, ki so ga izvedli recitatorji in moški pevski zbor Iskre. Predsednik občinskega sveta Viktor Eržen je spregovoril o pomenu razstave, dr. Cene A vguštin pa je povedal strokovno mnenje o razstavljenih delih. Razstava bo odprta do 3. decembra, in sicer vsak dan od 15. do 18. ure. V sredo, 23. novembra, ob 16. uri bo organiziran strokovni ogled razstave in pogovor z razstavljavci. .... Razstava naj bi postala tradicionalna. Vsako leto naj bi bila v drugi občini. (Ib) - Foto: F. Perdan
Kropa - V Kropi je bila v petek, 18. novembra, osrednja gorenjska proslava v počastitev 30-letnice zveze Svobod Slovenije. Udeležili so se je mnogi kulturni in družbenopolitični delavci s celotnega področja Gorenjske.
Prisotne je najprej pozdravil predsednik zveze kulturnih organizacij občine Radovljica prof. Niko Rupel, nato pa je zbranim spregovoril predsednik medobčinskega sveta SZDL za Gorenjsko Janez Vari.
»Kakor je tok razvoja na*©g«
druibeno-ekonomakega in družbenopolitičnega sistema v dvain-tridesetih letih po osvoboditvi doživljal in preživljal različna obdobja, je tudi amaterska kultura doživljala različne reorganizacije, združevanja, poimenovanja in preimenovanja,« je dejal slavnostni govornik Janez Vari. »Pa vendar so se v naj kritične j sem času, ko so se slišali glasovi, da je amaterska kultura zaradi razvoja profesionalnih kulturnih ustanov odveč, da ni upravičena do materialne podpore širie družbe, je povsem nedvoumno ob sprejetih dokumentih ZK in SZDL dobila celovito družbeno priznanje kot izredno pomemben nosilec prosvetljevanja in kul-
DEŽURNI NOVINAR
turnega osveščanja množic delovnih ljudi in občanov.«
Nato je Janez Vari spregovoril o izredno pomembnem poslanstvu kulturnih delavcev med zadnjo vojno in o velikih uspehih, ki so jih amaterske kulturniške skupine dosegle v letih po osvoboditvi.
»Zahvaljujoč velikemu številu naših delovnih ljudi in občanov, ki imajo naravno nagnjenje poustvarjanja kulturnih dosežkov,« je dejal, so se amaterska društva, sekcije in samostojne skupine ter klubi močno razširili. Številne politične in kulturne manifestacije v zadnjih letih brez dvoma pričajo o tem, da je naša amaterska kultura na dobri poti, v nenehni rasti. Krog kulturnih delavcev se širi iz dneva v dan.«
V poslanici ob 30-letnici zveze Svobod Slovenije, ki jo je prebral tajnik zveze kulturnih organizacij občine Radovljica Jože Smolej, je bilo še posebej poudarjeno, da prispevek amaterskih kulturniških skupin k celoviti podobi slovenske kulture ni majhen, da so kulturna društva eden od izredno pomembnih, členov v delu naše najmnožičnejše družbenopolitične organizacije SZDL, da pa bo v prihodnje najbrž še veliko bolj potrebno zgladiti razliko med profesionalno in amatersko kulturo.
»Amaterski kulturni delavci smo bili in smo s svojo kulturno umetniško ustvarjalnostjo izredno pomemben dejavnik pri pokrivanju kulturnih potreb in pri razvijanju kulturnih interesov med delovnimi ljudmi in občani,« je nato v poslanici gorenjskim kulturnim delavcem dejal Jože Vari. »Danes je amaterska kultura živo in aktivno povezana z bojem za demokratične družbene odnose, za uresničevanje delegatskega sistema in delegatskih razmerij, za dosledno uresničevanje ustave in zakona o združenem delu. Ta prispevek pa je povezan s tisoč in tisoč amaterskimi kul-. turnimi delavci, njihovo tvornostjo, žrtvovanjem in samopre-
magovanjem, s stotisoči prostovoljno žrtvovanih delovnih ur, s samoiniciativo, domiselnostjo, iznajdljivostjo...«
V kulturnem programu v delavski Kropi, v kraju, kjer je izredno poznan po bogati amaterski kulturni dejavnosti, so na svečanosti v kulturnem programu nastopili harmo-nikarski orkester iz Radovljice, komorni moški zbor kulturno umetniškega društva »Stane Žagar« iz Krope, Akademski komorni zbor iz Kranja ter recitatorji z Jesenic in Škofje Loke. J. Govekar
Izredni vlaki za praznične dni
Med prazničnimi dnevi bodo poleg ojačanih rednih potniških, brzih in ekspresnih ter poslovnih vlakov pri Železniškem gospodarstvu Ljubljana uvedli še nekaj izrednih vlakov. Tako bodo v petek 25. novembra, vozili dodatni vlaki od Ljubljane do Peči, iz Kopra do Ljubljane, iz Ljubljane v Doboj, iz Maribora v Doboj in iz Zidanega mosta v Beograd.
Ob državnem prazniku velja ob nakupu povratne vozovnice 20-odstotni popust na vseh progah jugoslovanskih železnic. Popust velja ob odhodu v petek, 25. novembra, do nedelje, 4. decembra, ali od sobote, 26. novembra, do ponedeljka, 5. decembra. Vozovnice so tudi v predprodaji na vseh železniških postajah in vseh turističnih poslovalnicah Podjetja za turizem„ transprot in gostinstvo.
JERUZALEM - Egiptovski predsednik Anvar el Sadat, ki je na obisku v Izraelu, je danea najprej sprejel izraelskega obrambnega ministra Weismana, nato pa je govoril izraelskim parlamentarcem. Predsednika Begin in Sadat poudarjata, da bo mirovni proces dolgotrajen, da pa do vojne med Izraelci in Arabci ne sme več priti. Egipčani pripravljajo Sadatu veličasten sprejem, kmalu pa naj bi Begin tudi obiskal Kairo.
BEOGRAD — Danes je bila pod predsedstvom sekretarja izvršnega komiteja predsedstva CK ZKJ Staneta Dolanca peta seja odbora za pripravo stališč in dokumentov za XI. kongres ZKJ. Člani odbora so tokrat spregovorili predvsem o odnosih nase države s svetom ter o vprašanjih ljudske obrambe in družbene samozaščite.
KRANJ — Na stalni službeni UJV Kranj smo izvedeli, da danes hujiih prometnih nesreč na Gorenjskem ni bilo z izjemo »plesa« itirih avtomobilov na poledici v Bistrici pri Naklem. Prav tako pa smo izvedeli, da na Jesenicah, v trenutku ko to poročamo, že dežuje, zato se utegnejo razmere na cestah kmalu poslabšati. Meteorologi namreč napovedujejo sneg do nižin.
KRANJ — Gasilci in reševalci so imeli danes izredno miren dan. Le gasilci so morali nekajkrat na pot, da so resili iz stiske voznike, ki so jim v vozilih odpovedali akumulatorji.
BRNIK — Promet na letališču Brnik se je danes odvijal normalno. Poleg poletov na domačih progah proti Beogradu, Skopju, Titogradu, Sarajevu in Mariboru so vzletela se letala za Palmo de Mallorco, Malago, Tenerive ter Teheran, na Brnik pa sta se »spustili« tudi letali iz Palme de Mallorco in Barcelone.
J. Govekar
Preiskušnja mladih železarjev v Kropi
Ekipa koordinacijskega sveta ZSMS Železarne Jesenice bo letos sodelovala v javni radijski oddaji Spoznavajmo svet in domovino. Mladi železarji so imeli precej težav s sestavo ekipe, kajti že nekaj let nazaj niso sodelovali v tej zanimivi oddaji, kjer mladi iz vse Slovenije merijo svoje znanje s področja politike, kulture in športa, srečanja pa izkoristijo tudi za medsebojno spoznavanje. V letošnji sezoni oddaje Spoznavajmo svet in domovino prinašajo nekaj novosti, ki bodo še bolj popestrile sam potek oddaje.
Mlade železarje prva preiskušnja čaka v soboto, 26. novembra, ob 17.05, ko se bodo v Kopru pomerili z ekipo tamkajšnje občinske konference ZSMS. J. R.
Pismonoše so do danes
pridobili že 321 novih naročnikov!
RAZSTAVA SKOJ V LESCAH
Lesce — V počastitev letošnjega praznika republike bodo mladi iz krajevne skupnosti Lesce drevi ob 18. uri v avli osnovne šole v Lescah odprli razstavo pod naslovom SKOJ v Lescah. Pri pripravi gradiva za razstavo so jim pomagale krajevne družbenopolitične organizacije, še posebej pa šola F. S. Finžgarja. Ob otvoritvi razstave bo nastopil mešani pevski zbor Svoboda Lesce, jutri, 23. novembra, pa bo na programu tudi predavanje sekretarja osnovne organizacije ZK Lesce Alojza Kosa o revolucionarnem delu leske mladine pred in med vojno. Razstava v avli šole bo odprta do 26. novembra. B. R.