NA OBISKU PRI KOMETU JANEZ STRNAD Fakulteta za matematiko in .ziko Univerza v Ljubljani PACS: 96.30.Cw ˇ Vesoljsko sondo Rosetta, ki se kot umetni satelit giblje okoli kometa Curjumov-Gerasimenko, in pristanek njenega pristajalnika Philae na tem kometu pogosto navedejo kot najpomembnejˇsi doseˇzek v .ziki leta 2014. Izˇsla so tudi ˇze prva poroˇcila o rezultatih merilnikov na Rosetti. VISITING A COMET The spacecraft Rosetta, that is moving as an arti.cial satellite around the comet Churyumov-Gerasimenko, and the landing of the lander Philae on this comet is often quoted as the breakthrough of the year 2014 in physics. First results obtained with instruments on Rosetta have already been published. Kometi Komete med vsemi telesi v Osonˇcju sestavlja snov, ki je na jbolj podobna snovi na zaˇcetku Osonˇcja. Astro.ziki si prizadeva jo, da bi ugotovili sestavo snovi kometov. Zanima jo jih tudi organske spo jine v njej, ki bi utegnile osvetliti razvo j ˇzivljenja na Zemlji. Veˇcina aminokislin v ˇzivih bitjih na Zemlji je levosuˇcnih. Ali je med nesimetriˇcnimi organskimi molekulami na kometu veˇc levosuˇcnih kot desnosuˇcnih? Ob vrnitvi Halleyjevega kometa leta 1986 so proti njemu usmerili veˇc sond, da bi spoznali njegovo sestavo. Pozneje so proti raznim kometom poslali ˇse neka j sond. Pri hitrih obletih (.yby) mimo kometa so sonde za jele in analizirale le snov kome, to je oblaka plinov in prahu, ki obda ja jedro kometa. Spoznali so, da tako ne bo mogoˇce dobiti podrobnih podatkov o sestavi kometnega jedra. Z obleti tudi niso mogli neposredno zasledovati po javov na kometu, ko se bliˇza Soncu in se razvijejo koma in znaˇcilna repa. Pri Evropski vesoljski agenciji ESA in Severnoameriˇski vesoljski agenciji NASA so se lotili naˇcrtov. Pri ESA so se odloˇcili za sondo, ki na j bi se z vzorcem kometnega jedra vrnila na Zemljo, pri NASA pa za sondo, ki na j bi od blizu posnela sreˇcanje kometa in asteroida. Leta 1992 se je NASA zaradi pomanjkanja sredstev odpovedala naˇcrtu. Leto pozneje je iz enakega razloga ESA spremenila naˇcrt. Po novem na j bi leta 2003 izstrelili sondo Rosetta, ki bi se kot umetni satelit gibala okoli kometa 46P/Wirtanen in nanj poslala prista jalnik Philae. Toda leto pred tem se je ponesreˇcila izstrelitev rakete, kakrˇsno so nameravali uporabiti. Dokler niso ugotovili vzroka za napako, so zadrˇzali izstrelitve. Tako se je izstrelitev Rosette zakasnila. Zato so izbrali komet 67P/ ˇcji od kometa Wirtanen, Curjumov-Gerasimenko, ki je veˇin prilagodili dele naˇcrta. 67P je komet iz Jupitrove druˇzine, ki se mu je zaradi vpliva Jupitra in asteroidov v pasu med Marsom in Jupitrom perihelij, to je na jmanjˇsa razdalja, do katere se je pribliˇzal Soncu, s ˇcasom manjˇsal. Po letu 1959 pa se je tirnica ustalila. Komet je periodiˇcen z obhodnim ˇcasom 6,55 leta. Njegov vrtlja j tra ja 12,4 ure. Giblje se po elipsi z veliko polosjo a = 3,463 a.e. in ekscentriˇcnostjo . = 0,641 (astronomska enota, a.e., je pribliˇzno enaka povpreˇcni oddaljenosti Zemlje od Sonca). Perihelij meri rmin = a(1 - .) = 1,243 a.e., in afelij, to je na jveˇcja razdalja, rmaks = a(1 + .) = 5,683 a.e. Masa je 1013 kg. Komet je nepravilne oblike s prostornino 21,3 km3 in povpreˇcno gostoto 470 kg/m3 (slika 1). Slika 1. Komet ˇSvetlana Gerasimenko je na Astro.zikalnem Curjumov-Gerasimenko. inˇstitutu v Almi Ati posnela fotogra.je nekega kometa. Curjumov je po vrnitvi v Klim ˇKijev leta 1969 ugotovil, da gre za nov komet in ne za tistega, ki so ga ˇzeleli opazovati. Potem so novi komet zasledili tudi z velikimi teleskopi. Komet ima nenavadno obliko. Po eni od domnev je nastal, ko sta se spojili dve telesi. Za manjˇsega navaja jo okvirne razseˇznosti 2,5 km krat 2,5 km krat 2,0 km, za veˇcjega pa 4,1 km krat 3,2 km krat ˇ 1,3 km (a). Ceprav je komet ˇse precej daleˇc od perihelija, je mogoˇce opazovati, kako iz nekaterih delov odparevajo curki plinov in delcev prahu (b). Naredili so zemljevid povrˇsja kometnega jedra in predelom dali imena iz egipˇcanske mitologije. Rosetta in Philae Na sondi Rosetta sistem za prenos podatkov sestavlja jo premiˇcna 2,2-metrska paraboloidna antena, nepremiˇcna 0,8-metrska paraboloidna antena in dve neusmerjeni anteni. Na sondi je 24 parov motorjev s potiskom po 10 new­tonov, od teh ˇstirje pari delujejo v sunkih. Silicijeve sonˇcne celice s po­vrˇsino 64 m2 v ugodnih razmerah da jejo moˇc 1500 W (slika 2a) [11]. V mirovanju potrebujejo naprave le 400 W. Preseˇzno energijo hranijo ˇstiri nikelj-kadmijeve baterije po 10 Ah. Grelniki skrbijo, da se merilniki preveˇc ne ohladijo. Masa sonde je ob izstrelitvi merila 2900 kilogramov vkljuˇcno s prista jalnikom Philae z maso 100 kilogramov. Na voljo je bilo 1719 kg goriva in oksidacijske snovi. Slika 2. Sonda Rosetta (a) [11] in prista jalnik Philae (b) [12]. Imena so duhovita. Kamen iz Rosette so naˇsli med Napoleonovim pohodom v Egipt blizu kraja Rosette (Rashid). Na kamnu je bila izklesana uredba iz leta 196 pr. n. ˇst. v hierogli.h in demotski ter grˇski pisavi. To je bilo v pomoˇc pri razvozlavanju hieroglifov. Na enem od otoˇckov Philae (File) v Nilu je bil na obelisku napis v dveh pisavah, ki je imel podobno vlogo. Tempelj so z otoˇcka zaradi starega asuanskega jezu preselili na bliˇznji otok Agilkia (ti otoki leˇzijo pod novim asuanskim jezom). Po javnem nateˇca ju je ESA tako imenovala naˇcrtovani kraj pristanka. Novi kraj pristanka nima imena. Sonda Rosetta nosi dvana jst merilnikov. Polovica jih zaznava elektro­magnetno valovanje. Ultravijoliˇcni spektrograf meri deleˇz ˇzlahtnih plinov, po katerem je mogoˇce sklepati, ka j se je v preteklosti doga jalo s snovjo. Posebna kamera omogoˇca slikanje v vidni in infrardeˇci svetlobi. Drugi spek­trometer da je slike v vidni in infrardeˇci svetlobi. Mikrovalovni merilnik ugotavlja deleˇz in temperaturo hlapnih snovi. Radar raziskuje globlje pla­sti kometnega jedra z valovi s prista jalnika. Merilnik za raziskovanje jedra in bliˇznjih delov kome izkoriˇsˇca radijske valove, sicer namenjene prenosu sporoˇcil. Druga polovica merilnikov zaznava delce. Magnetni masni spektrome­ter zaznava ione in nevtralne delce. Mikroskop na atomsko silo otipa delce prahu, ki se naberejo na silicijevi ploˇsˇcici. Analizator mase ugotavlja se­stavo delcev prahu po obstreljevanju z indijevimi ioni. Drug analizator z merjenjem sipalnega preseka svetlobe ter gibalne koliˇcine, hitrosti in mase zaznava delce prahu. Merilnik plazme ugotavlja delce v sonˇcnem vetru. V prista jalniku Philae je pod delom z merilniki mehanizem za prista­janje, ki ga sestavlja jo kardanski zglob, duˇsilniki, ogrodje in tri noge (slika 2b) [12]. Ob dotiku na j bi se sproˇzili harpuni in prista jalnik zasidrali na ko­metu. Enako vlogo na j bi imeli ledni vijaki, ki bi se privili v led kometnega jedra. Ob pristanku na j bi reakcijski motor deloval s silo proti kometu. V prista jalniku je devet merilnikov. Spektrometer po rentgenskem se­vanju, ki ga sproˇzijo delci . iz radioaktivnega izvira, ugotavlja elemente na povrˇsju jedra. Drugi merilnik zdruˇzuje plinski kromatograf in masni spektrometer na ˇcas preleta in ugotavlja elemente v komi. Merilnik meri deleˇze obsto jnih izotopov v komi. Merilnik s sedmimi enakimi kamerami za panoramsko slikanje povrˇsja s polprevodniˇskimi slikovnimi napravami CCD vsebuje ˇse optiˇcni mikroskop in infrardeˇci spektrometer ter zaznava sestavo, zgradbo in odbo jnost vzorcev s povrˇsja. Kamera CCD med spuˇsˇcanjem proti kometu snema povrˇsje z visoko loˇcljivostjo. Radar ugotavlja notranjo zgradbo jedra. Veˇcnamenski senzorji da jejo podatke o toplotni prevodnosti ter o gostoti in drugih mehaniˇcnih lastnostih povrˇsja in plasti tik pod njim. Magnetometer in merilnik plazme ugotavljata magnetno polje in delovanje sonˇcnega vetra. Merilnik na tri naˇcine z zvokom preiskuje lastnosti povrˇsja in prahu na njem. Sveder da je vzorce do globine 23 cm in jih posreduje de­setim peˇcicam za srednjo in ˇsestna jstim za visoko temperaturo ter drugim merilnikom. Od 21 merilnikov je tri prispevala NASA, pri drugih pa so sodelovale raz­iskovalne ustanove iz Kanade in evropskih drˇzav: Anglije, Avstrije, Belgije, Finske, Francije, Irske, Italije, Madˇzarske, Nemˇcije, Nizozemske, Poljske, ˇ Spanije in ˇ Svice. Delovanje sonde nadzorujejo iz Evropskega centra za ve­soljske operacije ESOC v Darmstadtu v Nemˇciji. Za zbiranje, shranjevanje in razˇsirjanje podatkov skrbi Evropski vesoljski astronomski center ESAC v Villanuevi de la Ca~nada blizu Madrida. Podvig je stal okoli milijarde in tristo milijonov evrov. V njem je sodelovalo ali sodeluje okoli dva tisoˇc strokovnjakov. Pot Drugega marca 2004 so z izstreliˇsˇca v Francoski Gva jani izstrelili nosilno ra­keto Ariane 5G. Zadnja stopnja se je na jprej gibala po tirnici okoli Zemlje. Potem so jo pospeˇsili do ubeˇzne hitrosti in usmerili na tirnico okoli Sonca, nato se je od nje loˇcila sonda. Ma ja so sondo preusmerili proti kometu. Marca 2005 je sonda ob prvem obletu Zemlje z gravitacijsko pomoˇcjo (gra­vitational assist) dobila dodatno hitrost. Februarja 2007 se je to ponovilo ob obletu Marsa. Novembra 2007 je sledil drugi oblet Zemlje s hitrostjo 12,5 km/s (ubeˇzna hitrost z Zemlje je 11,2 km/s). Teda j so nekateri opazovalci z Zemlje sondo zmotno imeli za asteroid. Nato je sonda letela mimo asteroida 22867 ˇ Steins iz pasu asteroidov. Novembra 2009 je ˇse tretjiˇc obletela Zemljo s hitrostjo 13,3 km/s. Julija 2010 je letela mimo velikega asteroida 21 Lutetia iz pasu asteroidov. Ob obletih so preizkusili delovanje nekaterih merilnikov in po­sneli zanimive slike teles, mimo katerih je sonda letela. Sicer so merilniki poˇcivali. Sonda je dohitela komet 6. avgusta 2014 v oddaljenosti 3,7 a.e. od Sonca. Motorji so hitrost glede na komet od 775 m/s zmanjˇsali na 7,9 m/s. Sonda se je postopno pribliˇzala kometu na 100 km in nato na 50 km. Na­posled se je zaˇcela gibati okoli kometa kot njegov satelit. Zda j se giblje v oddaljenosti okoli 10 km. ˇ Ze to je bil doseˇzek. Po veˇc milijard kilometrov dolgi in skora j ena jst let tra ja joˇci poti so sondo pripeljali tja, kamor na j bi po naˇcrtih prispela. Pred izstrelitvijo so tirnico kometa poznali le na sto kilometrov natanˇcno. Sondo so usmerjali z motorji, ki so jih vkljuˇcevali po ukazih z Zemlje. Ukaz je nazadnje do sonde potoval 28 minut. Toliko potuje tudi poroˇcilo s sonde. Pristanek Dvana jstega novembra, ko je bil komet 3 a.e. oddaljen od Sonca, se je pri­sta jalnik loˇcil od sonde, se zaˇcel spuˇsˇcati proti kometu in ga v sedmih urah dosegel. Nazadnje na j bi se spuˇsˇcal s hitrostjo okoli 1 m/s, kolikor nava ja jo za ubeˇzno hitrost s kometa v modelskih raˇcunih. Komet ima zelo nepravilno obliko in njegovo gravitacijsko polje izrazito odstopa od krogelne simetrije (slika 3). Ob spustu se je prista jalnik jedra kometa dotaknil na predvidenem kra ju. Vendar je bil dotik bolj rahel, kot so predvideli, in harpuni nista delovali. Za motor, ki na j bi deloval proti jedru, so ˇze prej ugotovili, da je pokvarjen. Kaˇze tudi, da je bil led zelo trd in ledni vijaki niso prijeli. Prista jalnik se je odbil s hitrostjo 0,38 m/s. Nava ja jo, da bi odletel v vesolje, ˇce bi hitrost dosegla 0,44 m/s, kolikor na j bi merila ubeˇzna hitrost na kra ju dotika. Po uri in 51 minutah je prista jalnik padel naza j na komet. ˇ Se enkrat se je odbil s hitrostjo 0,03 m/s in ˇze po slabih 6 minutah padel naza j. Obmiroval je na kra ju, ki ga niso predvideli. V konˇcni legi sonˇcne celice leˇzijo v senci in ne morejo poganjati merilnikov. Ti so delovali le 57 ur, dokler se niso izpraznile baterije. Nadeja jo se, da bodo sonˇcne celice dobile dovolj svetlobe, ko se bo komet pribliˇzal periheliju 13. avgusta, in bodo merilniki na prista jalniku zopet delovali. Slika 3. Okvirna risba kaˇze lego teles v Osonˇcju na njihovih tirnicah ob istrelitvi marca 2004 (levo), ob prihodu sonde v bliˇzino kometa maja 2014 (sredina) in ob koncu misije decembra 2015 (desno) [11]. Rezultati z Rosette Teˇzave pri pristanku Philae niso zavrle raziskovanj. Glavno delo na j bi tako ali tako opravili merilniki na Rosetti. Predvideva jo, da bo delovala do decembra 2015, ko bo spremljala komet na poti okoli Sonca. Podatke me­rilnikov na Rosetti so ˇze obdelali in prve rezultate ob javili [3–12]. Podatke merilnikov s Philae ˇse obdelujejo. Posnetki kaˇzejo, da sestavljata jedro dva dela, ki ju povezuje ozek vrat. V veˇcji razdalji od Sonca kot 3 a.e. izha ja jo curki plina in prahu v glavnem iz vratu. Jedro izgublja snov s sublimacijo in z izbruhi zaradi naraslega tlaka v notranjosti [8]. Ni jasno, ali je jedro nastalo s trkom in spo jitvijo dveh teles ali z odparevanjem snovi z veˇcjega telesa. Med oddaljenostma od Sonca od 3,4 do 3,6 a.e. je jedro zapustilo 35 zrnc prahu z maso med 10-7 in 10-4 g in 48 zrn z maso od 0,01 in 10 g. Ugotovili so, da je v povpreˇcju za osvetljeni del povrˇsja razmerje med tokovoma prahu in plina okoli 4 [7]. Jedro obkroˇza oblak kep, od katerih ima jo na jveˇcje premer okoli meter. Na jbrˇz so preostale od prejˇsnjega perihelija. Povpreˇcna gostota jedra je precej manjˇsa od priˇcakovane gostote ledu in prahu od 1500 in 2000 kg/m3 . Jedro je torej precej luknjiˇcavo. Opazovali so, kako nastane magnetosfera, ko se komet bliˇza Soncu. Spo­ˇcetka gre sonˇcni veter nemoteno skozi zelo redko komo. Z odparevanjem koma posta ja vse gostejˇsa. Sonˇcna ultravijoliˇcna svetloba in tudi delci sonˇc­nega vetra ionizira jo molekule v njej. Gostejˇsi prevodni plin zaˇcne odbijati Slika 4. Kamera z Rosette je spremljala spuˇsˇcanje pristajalnika Philae. Na posnetku po odboju ob 15:43 je mogoˇce videti sledi treh nog. Tretjiˇc je pristajalnik pristal na neznanem kraju. Sonce osvetli dele kometa samo kratek ˇcas in kamera lahko naredi dober posnetek le, ˇce je sonda na pravem kraju. S teˇzavo so prepoznali 30 m ˇsirok in 350 m dolg pas, na katerem je pristajalnik. – Na spletu je mogoˇce dobiti veliko zapisov in fotogra.j v Googlu na Rosetta Mission. Na Comet 67P Churyumov-Gerasimenko & The Rosetta . . . je mogoˇce izvedeti trenutni oddaljenost kometa in hitrost. Nekateri podatki med seboj niso usklajeni. ESA/Rosetta. sonˇcni veter. V razdalji od Sonca okoli 3,3 a.e. magnetno polje kometa dobi mejo in nastane magnetosfera [2]. Magnetno polje kometa niha z niha jnim ˇcasom od 20 do 25 s. Na posnetkih je mogoˇce na povrˇsju jedra videti veliko razliˇcnih tvorb, ki so na jbrˇz nastale z neenakomernim odparevanjem. Povrˇsje jedra zapuˇsˇca jo tudi veˇcji kosi [6]. Masni spektrometer je za razmerje med devterijem, teˇz­jim izotopom vodika, in laˇzjim navadnim izotopom vodika v atmosferi dal (5,3 ± 0, 7) · 10-4 . To je precej veˇc od povpreˇcnega razmerja na Zemlji 1,5 · 10-4 . Po tem sklepa jo, da vode na Zemljo niso prinesli kometi, vsa j ne kometi iz Jupitrove druˇzine [10]. Morda so jo prinesli asteroidi. Spektrometer je izmeril sestavo kome. Na jveˇc je vode ter ogljikovega monoksida in dioksida. Sestava pa se spreminja v odvisnosti od vrtenja ko­metnega jedra in od oddaljenosti od Sonca. To kaˇze na zapleteno odvisnost kome od jedra, za katero utegne biti odloˇcilna razlika temperatur na povrˇsju in tik pod njim [1]. Pomembno vlogo ima prehod toplote in sublimacija ledu. Z mikrovalovi z valovno dolˇzino 0,5 mm in 1,6 mm so ugotovili, da je je­dro na jprej vsako sekundo izgubilo 0,3 kg, avgusta pa ˇze 1,2 kg snovi. Tok plinov in praˇsnih delcev se periodiˇcno spreminja tudi zaradi vrtenja jedra. Temperatura tik pod povrˇsjem se spreminja z oddaljenostjo od Sonca in za­radi vrtenja jedra [5]. Po izkuˇsnjah z drugimi kometi se po javita izrazitejˇsa repa kak mesec pred perihelijem. Delci medplanetnega prahu, ki pada jo na Zemljo, verjetno izvira jo iz kometov. Jedro kometa je zelo trdo in ga sestavlja led in meˇsanica ledu in prahu. Na nekaterih mestih ga pokriva do 20 cm debela plast prahu. Za tem­peraturo nava ja jo za zda j od -68 .C do -43 .C. Zaznali so vodno paro, ogljikov oksid in dioksid, amoniak, metan, metanol, natrij, magnezij. Po­vrˇsje kometa je temno in suho. Albedo je 0,06. Na povrˇsju ni vodnega ledu, a ga je obilo v notranjosti. Temno povrˇsje vsebuje ˇzelezov sul.d in veliko spo jin z ogljikom. Nekaj raˇcunov ˇ Ceprav gravitacijsko polje jedra ni krogelno simetriˇcno, naredimo neka j pre­prostih raˇcunov za krogelno simetrijo. Za maso kometa vzamemo M = 1013 kg in za gostoto . = 470 kg/m3 . Prostornina homogene krogle je V = 4.r0 3/3 in polmer r0 = (3M/4..)1/3= 1,72 km. Teˇzni pospeˇsek na po­ vrˇsju je g = GM/r0 2 = 2,25 · 10-4 m/s2 in ubeˇzna hitrost vu = 2GM/r0= 0,881 m/s. Pri tem je G = 6,67 · 10-11 m3/(kg s2) gravitacijska konstanta. Taki raˇcuni ima jo le omejen pomen, ker se oblika kometa moˇcno razlikuje od krogle, pa ˇse porazdelitev mase ni znana. Iz zveze .2R = GM/R s kotno hitrostjo . = 2./T dobimo za obhodni ˇcas T sonde v razdalji R = 10 km od kometa T = 2./. = 2. R3/GM = 2,43 · 105 s = 67,6 ure. Koma bo s ˇcasom posta jala gostejˇsa, zaradi ˇcesar bodo razdaljo poveˇcali na 30 km. Obhodni ˇcas se bo poveˇcal na 14,6 dneva. 14. februarja je sonda letela mimo jedra kometa v razdalji 6 km. Vkljuˇcimo v raˇcun ˇse ˇcas. V gravitacijskem polju kometa je na enoto mase prista jalnika preraˇcunana polna energija: 1 v2 - GM/r = -GM/Rm. (1) 2 ˇ Rm je skra jna oddaljenost, ki jo doseˇze prista jalnik. Ce se prista jalnik v radialni smeri odbije od povrˇsja kometa s hitrostjo v0, manjˇso od ubeˇzne hitrosti vu, velja: 2 22 v0 - 2GM/r0 = -2GM/Rm in = 2GM/(v - v0). Rm u V enaˇcbo (1) vstavimo v = dr/dt in po neka j korakih dobimo zvezo: . . xdx/ 1 - x = t/. z x = r/Rm in . =R3 /2GM. m . . Z novo spremenljivko u = 1 - x integral prevedemo v -21 - u2du in dobimo za ˇcas dviganja s povrˇsja krogle: . t = .(x0(1 - x0) + arcsin 1 - x0) s x0 = r0/Rm. Vzemimo, da se prista jalnik odbije s hitrostjo v0 = 0, 6 m/s. Pri ubeˇzni hitrosti vu = 0,88 m/s da to Rm = 3220 m in . = 5000 s = 1,39 ure. Z x0 = 1720/3220 = 0,534 je nazadnje ˇcas dviganja 1,25 1,39 = 1, 74 ure. ˇ · Cas spuˇsˇcanja je enak, tako da dobimo, da odbo j prista jalnika tra ja 3,48 ure. To kaˇze primerjati s ˇcasom 1 ure in 51 minut = 1,85 ure. Po tem sklepamo, da raˇcun ni veliko vreden. V tem okviru si ni mogoˇce zamisliti podatkov, s katerimi bi se pribliˇzali tra janju 1,85 ure pri ubeˇzni hitrosti 0,44 m/s in hitrosti odbo ja 0,38 m/s. LITERATURA [1] K. Altwegg et al. 67P/Churyumov-Gerasimenko, a Jupiter family comet with a high D/H ratio, Science 347 (2015) 1261952-1-3. [2] F. Capaccioni et al., The organic-rich surface of comet 67P/Churyumov-Gerasimenko as seen by VIRTIS/Rosetta, Science 347 (2015) aaa0628-1-4. [3] S. Gulkis et al., Subsurface properties and early activity of comet 67P/Churyumov-Gerasimenko, Science 347 (2015) aaa0709-1-5. [4] E. Hand, Comet close-up reveals a world of surprises, Science 347 (2015) 358–359. [5] M. H¨ assig et al., Time variability and heterogeneity in the coma of 67P/Churyumov-Gerasimenko, Science 347 (2015) aaa0267-1-4. [6] H. Nilsson et al., Birth of a comet magnetosphere: A sppring of water ions, Science 347 (2015) aaa0571-1-4. [7] A. Rotundi et al., Dust measurements in the coma of comet 67P/Churyumov-Gerasimenko inbound to the sun, Science 347 (2015) aaa3905-1-6. [8] H. Sierks et al., On the nucleus striucture and activity of comet 67P/Churyumov-Gerasimenko, Science 347 (2015) aaa1044-1-5. [9] M. G. G. Taylor, C. Alexander, N. Altobelli, M. Fulle, M. Fulchignoni, E. Gr¨ un, P. Weissmann, Rosetta begins its comet tale, Science 347 (2015) 387. [10] N. Thomas et al., The morphological diversity of comet 67P/Churyumov-Gerasimenko, Science 347 (2015) aaa0440-1-6. [11] Rosetta (spacecraft), http://en.wikipedia.org/wiki/Rosetta (spacecraft), ogled: 9. 2. 2015. [12] Philae (spacecraft), http://en.wikipedia.org/wiki/Philae (spacecraft), ogled: 9. 2. 2015.