■ *



TITU ZA ROJSTNI DAN
KOT BISER DRAGI V ŠKOLJKI DOZOREVA IN NA SVETLOBI ZAŽARE NJEGOVI KRASI, TAKO POTEKALI SO TI MLADOSTI ČASI, TAM KODER SONCE ZAGORJE OBSEVA.
IN TVOJA SILA NAM BILA JE VZOR, KAKO SE KUJE NOVO POKOLENJE,
KAKO IZ BORB PORAJA SE ŽIVLJENJE, KJE JE SVOBODE IN ENAKOSTI IZVOR.
DA SMO POSTAVILI SI NOVO DOMOVANJE, DA SVETI V SRCIH NOVA NAM POMLAD,
DA ČLOVEK V NJEM ŽIVI VESEL IN MLAD,
DA DEJSTVO SO POSTALE DAVNE SANJE, DA NAM SVOBODE CVETJE JE OČITO, ZAHVALA GRE LE TEBI - TITO,
SPORI ZARADI ODPOVEDI DELOVNEGA RAZMERJA
Poleg sporov zaradi osebnega dohodka so najštevilnejši spori zaradi kršitev pravic ob odpovedovanju delovnih razmerij. Te spore je mogoče deliti na spore zaradi zaradi nezakonite odpovedi delovnega razmerja in zlorabe odpovedne pravice. Ustna odpoved delovnega razmerja je po ZDR neveljavna. Prav tako je nezakonita odpoved, s katero se krši delavčeva pravica do zakonitega odpovednega roka.
Nezakonita in neveljavna je odpoved, o kateri je sklepal nepristojen organ delovne organizacije. V takih primerih nastane vprašanje, ali je odpoved veljavna, ker ji manjka bistvena sestavina t.j. sklep pristojnega organa. Taka odpoved je neizvršljiva, čeprav se delavec proti odločbi ni pritožil. Vprašanje je tudi,ali je taka odpoved veljavna, če ji delavec v roku ni ugovarjal. Taka odločba, ki ji manjka bistvena sestavina, to je sklep pristojnega organa, za delavca ne more imeti učinka, čeprav ni uporabljal proti odločbi pravnih sredstev, ki mu jih daje zakon. 0 izgubi pravice do dela v delovni organizaciji odloči lahko samo pristojni organ upravljanja, ter je vsak drugačen sklep glede odpovedi ničen.
Za nezakonito se šteje tudi odpovedna odločba, ki ni o-brazložena, čeprav je delavec zahteval obrazložitev. Delovna organizacija je po zakonu dolžna obrazložiti odpoved delovnega razmerja delavcu na njegovo zahtevo. Posledica neupoštevanja teh določb je neveljavna odpoved. Delavec se lahko obrne s tožbo na redno sodišče, če misli, da mu je bila z odločbo organa delovne organizacije kršena kakšna pravica iz delovnega razmerja. Odpovedna odločba je dokončna, če je organ druge stopnje zavr-
nil ugovor zoper njo. Sodišča imajo po tem stališču v pravdah zaradi odpovedi delovnega razmerja pravico preizkušati ali eo bili kršeni zakoniti predpisi, ne daje pa materialno pra^o delavcu sodnega varstva, če ugovarja odpovedi zaradi neresničnih odpovednih razlogov. Z zakonom zagotovljena pravica do dela ne pomeni pravice do dela v določeni gospodarski organizaciji, temveč pravico do kateregakoli delovnega mesta, ki jo lahko delavec uveljavlja pri Zavodu za zaposlovanje delavcev.
Zelo pogoste kršitve pravic iz delovnega razmerja so tudi v okoliščinau družbenega samoupravljanja in delitve dohodka po delu. Te pravice so kršene zaradi neznanja,samovolj e odgovornih oseb v delovni organizaciji, zaradi nasprotja med praktičnimi in tehnološkimi interesi ter zakonitimi pravicami in interesi proizvajalcev. Ge je takšna samovolja prikrita s sklepi organov upravljanja, se stvari v pogledu teh postopkov prav nič ne spremenijo. Če je samoupravni organ obrazložil odpoved delovnega razmerja v očitnem nasprotju z materialno resnico, take odpovedi ni mogoče šteti za zakonito, če se odločba sklicuje na očitno izmišljena in neresnična dejstva.
Odpoved iz neresničnih razlogov se šteje za nezakonito. Kdaj in v kakšnih okoliščinah se da delavcu lahko odpoved, morajo delovre organizacije konkretizirati v svojih statutih, konkretne določbe bodo pa samo potrjevale zakonitosti odločanja organov samoupravljanja.
''ifumnmnf/o/ifrffffr-
4
NEZGODNO ZAVAROVANJE ČLANOV KOLEKTIVA
Na letošnjem občnem zboru sindikalne podružnice je bil sprejet sklep, da se na osnovi ponudbe Zavarovalnice Domžale - Kamnik pristopi k nezgodnemu zavarovanju članov kolektiva. Zastopnik Zavarovalnice je pojasnil pogoje zavarovanja. Na podlagi omenjenega sklepa je bila v mesecu aprilu sklenjena z Zavarovalnico zavarovalna pogodba.
Zavarovanje je kolektivno. Mesečna premija znaša na vsakega člana 100.- din. Mesečna :zavarovalna premija bremeni osebne dohodke. Vsak član kolektiva je zavarovan v primeru smrti ali invalidnosti. Če se delavec ponesreči pri delu ali izven dela, in zaradi tega postane invalid, mu izplača Zavarovalnica 344.ooo din , v primeru smrti pa dobi zakonski drug ali starši 172,ooo din.
S tem se obveščajo vsi člani kolektiva o svojih pravicah v pogledu nezgodnega zavarovanj a, da se v primeru nesreče takoj prijavi upravi podjetja zaradi izpolnitve predpisanih obrazcev. Na podlagi tako izpolnjene prijavnice dobi prizadeti primerno odškodnino, posebno še v invalidnosti, kar mora ugotoviti zdravniška komisija.
ALOJZ KONDA
5
-d f i
V PRjIVILNIK o delitvi' čistega dohodka bo vnesenih
NEKAJ SPREMEMB
Pri vprašanju sprememL v pravilniku o delitvi čistega dohodka v podjetju je treba opozoriti na tri o-snovne točke:
(
1.	Dohodek podjetja se ne bo ugotavljal več po fakturirani, temveč po vplačani realizaciji.
To pomeni, da je ob obračunih zelo važno stanje naših dolžnikov, kajti čim več jih je, tem manjši je dohodek podjetja in. tem manjša so tudi sredstva, ki naj se razdele za osebne dohodke. Jasno pa je, da se to stanje iz meseca v mesec menja.
V začetku leta, ko morajo naši kupci plačevati družbene obveznosti po zaključnih računih, je plačevanje precej slabo, izboljšuje pa se predvsem v drugi polovici leta. Seveda pa moramo tudi sami paziti, da pravočasno izterjamo dolžne zneske, ter da se nato stanje dolžnikov ne povečuje.
2.	Ko ugotovimo čisti dohodek podjetja, ga kot dobri gospodarji seveda ne moremo razdeliti za osebne
'•.dohodke, ampak moramo doZ.očen del nameniti za \skla-
de podjetja. V lanskem letu smo namenili za skla-
dex- 35 1° čistega dohodka.
\
Vendar moramo tu na vsak način upoštevati storilnost v podjetju'.-. Osebni dohodki morajo biti odvisni samo od storilnosti. To pomeni, da mora biti za enako delo zagotovljeno enako plačilo, zvišanje osebnih dohodkov pa se more kretati le v mejah povečane storilnosti.
Na tak način se zavarujemo pred premim povečavanjem
osebnih dohodkov, kar postane v določenih momentih lahko 'kritično. Mi sicer trenutno proizvajamo kon-junkturne artikle, toda situacija se lahko spremeni čez čas. Povečan uvoz frotirja kaj hitro lahko privede do zastoja v plasmanu in v tem momentu se lahko zgodi, da pride do zniževanja cen. Linearno povečevanje osebnih dohodkov bi ob spremenjenih prilikah na trgu prišlo v slepo ulico in posledica bi bila, da bi se osebni dohodki morali znižati.
3.	Delitev osebnih dohodkov na ekonomske enote bo izvršena po vloženem delu. Vloženo delo je ocenjeno s točkami. Dosežena proizvodnja v posamezni ekonomski enoti za določeno obračunsko obdobje vsebuje določeno število točk. Primerjava med sredstvi, ki se izračunajo za osebne dohodke in med skupnim številom doseženih točk v podjetju pove, koliko je vredna ena točka v dinarjih.	;
Če sedaj pomnožimo število doseženih točk posameznih ekonomskih enot z vrednostjo ene točke, potem tako izračunamo, koliko sredstev za osebne dohodke prejme posamezna ekonomska enota.
To so tri glavna načela na katerih bo slonel novi pravilnik o delitvi čistega dohodka.
Ko bo SSSE sprejela novi pravilnik, bomo poročali o posameznih določilih še posebej.
VINKO BERNOT
RAZVOJ SINDIKATOV IN NJIHOVA VLOGA V GOSPODARSKIH ORGANIZACIJ AH
Stara Jugoslavija, ki je nastala po prvi svetovni vojni, ni ustrezala stoletnim težnjam naših narodov. Namesto skupnosti svobodnih narodov je bila ustanovljena centralistično organizirana buržoazna država z narodnostnim zatiranjem. Vsa oblast je pripadala kapitalističnemu razredu. Tako stanje je povzročalo vse večji odpor delavnega razreda. Najbolj napredne sile na čelu s KI so bile kruto preganjane. KP, katera je bila z Obznano leta 192o. prepovedana, kljub temu ni odstopila od svoje začrtane poti, ker se je zavedala svoje dolžnosti napram delovnemu ljudstvu. Delavski razred je bil nečloveško izkoriščan od strani kapitalistov. Zato je bil delavski razred na čelu s KP prisiljen, da se je organizirano pripravljal na stavke, s katerimi so prisilili delodajalce, da so jim nudili večje plače, skrajšali delovni čas, sčasoma pa so jih tudi prisilili da so priznali njihove sindikalne organizacije.. Buržoazna ]plika je uperila napram delavskemu gibanju vse sile in se pri tem ni pridržava-la nobenih zakonov, ker je iste krojila sama. Potom religije po šolah je skušala razdreti delavsko enotnost in uporabljala razne druge pripomočke. Vardar delavski razred, ki je imel že gotove izkušnje ni klonil borbi za svoje pravice, temveč se je še utrjeval in izpopolnjeval. Ko je postal tovariš Tito sekretar KP, so se metode dela precej izpremenile v korist delavskemu razredu. Napredne delavske množice so se zavedale, da v svojih zahtevah ne smejo popustiti, temveč da morajo z vso požrtvovalnostjo še krepiti in pritegniti vse napredne sloje delovnega ljudstva. Vidno se je večal odpor proti kapitalistom. To njihovo delo in zavest
delavnega ljudstva je prišlo predvsem do izraza leta 1941, ko je buržoazna klika sramotno predala Jugoslavijo okupatorju.
V tem obdobju so odigrali sindikati pomembno vlogo, ki je edinstvenega značaja. Na čelu s KP so forsirali in številčno krepili osvobodilno vojsko, katera je, zavedajoč se svoje borbe, izpolnila težnje delavnega razreda. Že med NOB so bili postavljeni temelji, ki so zagotavljali vse pravice svobodnemu delovnemu razredu.
Kakor so člani sindikata na poziv KP pristopili k borbi proti okupatorju, tako so tudi po osvoboditvi aktivno prešli k obnovi domovine, ki je bila docela opustošena. Sindikalne organizacije so delovale na vseh področjih družbenega življenja zavedajoč se, da se usoda socializma ne določi s s trmo glj avlj en jem buržoazne oblasti in razlastitvijo izkoriščevalcev ampak v prvi vrsti z organizacijo socialistične izgradnje. Zato so sindikalne organizacije takoj, pristopile k uspešnemu izvajanju vseh nalog, na katere so naleteli. Bili so neposredni organizatorji delovnih ljudi, borili so se za povečanje proizvodnje in produktivnosti, za delovno disciplino, organizirali razna delovna tekmovanja, udarniška dela, vzgajali delovnega človeka v duhu socializma, ostro nastopali in izločali ostanek buržoazne klike, katera, se je hotela vriniti v družbeno življenje in skrbeti za družbeno lastnino, s katero so razpolagali.
Po prehodu državnega upravljanja v upravljanje neposrednih proizvajalcev se je vloga sindikatov bistveno spremenila. Dobili so novo ekonomsko politično, vlogo. Morali so aktivno sodelovati pri izdelavi družbenih planov, politično vzgajati in krepiti delavno zavest delavcev, redno obveščati člane kolektiva o vseh tekočih dogajanjih v gospodarski organizaciji, skrbeti, da so se vsi sklepi organov delavskega samoupravljanja dosledno izvajali in sprevaj ali v življenje in da so bili medsebojni odnosi v skladu z načeli socializma. Predvsem so morali izkoristiti vse pozitivne možnosti za povečanje produktivnosti, asortimentov in kvalitete, ker so se s. tem avtomatično večali osebni dohodki proizvajalcev.. Tesno so sodelovali pri izdelavi vseh pravilnikov v okviru gospodarskih organizacij in potem tudi nadzorovali njihovo pravilno uporabo. Sindikati morajo dosledno izvajati in krepiti idejno politično zavest delavcev, polog tega
pa morajo skrbeti za družbeni standard, telesno vzgojo, oddih in razvedrilo. Sindikalna organizacija mora tesno sodelovati z vsemi družbenimi organizacijami in nuditi možnost vsem proizvajalcem, da aktivno sodelujejo v družbenem upravljanju. Sindikati morajo biti glavni inicijatorji družbenega in gospodarskega življenja.
SLAVKO ŠUŠTAR
I
POROČILO KADROVSKO SOCIALNE SLUŽBE
Spremembe v ekonomskih enotah v razdobju april - maj:
V	EE 10 je bila sprejeta vsled povišanja plana uslug
na delovno mesto previjanje križnih navit-kov tov. MAVRIČ Marija, sporazumno pa je odšel tov. KONCILJA Pavle.
V	EE 13 se bile vsled povečanja dela z ozirom na pro-
izvodnjo nove tkalnice sprejete: tov. ZAMEJEN Frančiška, T R A V N A R Doroteja in REPNIK Štefanija.
Iz podjetja je odšla vsled družinskih razmer tov. MARINIČ Cecilija.
V	EE 20 je bila začasno sprejeta na delovno mesto sna-
žilke tov. BOLČEVIČ Agneza.
V	EE 30 so bile sprejete 3 delavke za obisk tečaja ož-
j ega profila za delovno mesto tkalke in sicer; tov. LAH Marija, ŠIMENC Marija in P E S T O T N I K Rozalija.
Iz EE je odšla vsled preselitve tov. LEGAN Frančiška, tov. BEGAJ Ljudmila pa je -samovoljno zapustila delovno mesto.
V	EE 40 je bil sprejet na delovno mesto pomočnika bar-
vanja tov. HUMAR Maks.
V	EE 60 je bila vsled spremembe na delovnem mestu kal-
kulanta sprejeta tov. R A K 0 S Martina. Zaradi premestitve delavca' pri transportu in odhoda enega delavca med poizkusno dobo sta bila sprejeta tov. TONIN Slavko inPODBEVŠEK Stane.
Tov. DROBNIČ Silva je bila sprejeta na delovno mesto analize tržišča, konjunkture in reklame, ker je tov. B E R N 0 T Vinko zasedel prosto delovno mesto šefa plansko analitskega sektorja.
Tov. ZABAVNIK Stane bo opravljal posle pomočnika šefa kapitalne izgradnje in vzdrževanja.
Iz EE 60 so odšli; tov. MAKOVE C Stanislav -sporazumno, tov. G L A S E R Jože - med poizkusno dobo in tov. S L E V E C Andrej po lastni odpovedi.
DANICA MIŠIČ
11

KJE SE PRIČNE DELO RAZVOJNE SLUŽBE /nadaljevanje/
Za realizacijo katerekoli novosti je vedno potrebno pristopiti načrtno. Pri tem pa se iDOslušujemo nekate rih faktorjev, ki nam pri tem pomagajo in to so:
1.	IZVORI IDEJ:
a/ Osebje podjetja, izkušnja:
-	analiza tržišča
-	tehnično osebje
-	osebje prodajne mreže
-	poročilo o prodaji izdelkov
-	predlogi ankete in vprašanja potrošnikov
-	podatki o povratku: manjvredne robe
-	analiza o prodaji izdelkov glede na geografsko lego na domačem in tujem tržišču.
b/ Poslovni posredniki
-	posredniki in predstavništva
-	tovarniški potniki
-	trgovina na veliko
-	trgovci na malo.
c/ Konkurenca:
-	izdelki konkurenčnih podjetij
-	razstave in velesejmi
-	inozemski izdelki.
d/ Razno:
-	vodilni uslužbenci
-	revije, prospekti, publikacije itd.
2/ IZBIRA IZDELKA;
Podjetje mora vedno težiti za tem, da izbrani artikel ustreza splošnim možnostim podjetja. Najbolje je, da izdelek lahko v celoti izdela doma.
Pazljivo proučevanje pred uvedbo izdelka, natančno spremljanje v proizvodnji na tržišču, lahko pokaš© in odkrije slabe strani ideje o novem artiklu, n.pr. kako bodo potrošniki nov artikel ocenili, ali imajo trgovci na zalogi zadostne količine konkurenčnih izdelkov itd.
Da se pri izbiri ne bi prezrl kakšen važen podatek, je podjetje pristopilo k uvedbi matičnih tehničnih listov. Ta list vsebuje vse podatke od tehnično nastavnih normativov do vkalkulirane lastne in prodajne cene. Tako bo možno že na začetni stopnji uvajanja artikla rešiti s sodelovanjem servisni h služb (tehnično, komercialno, analizo itd.) naslednja vprašanja:
-	kakšna je proizvodnja cena izdelka,
-	kakšna je prodajna cena izdelka,
-	kakšna je možnost prodaje,
-	ali je artikel nastal iz potreb in povpraševanja ali iz reševanja proizvodnih težav,
-	kakšno prednost ima izdelek pred ostalimi podobnimi izdelki,
-	kakšna je predvidena možnost zaslužka,
-	kakšna širina tržišča se predvideva za novi izdelek,
-	sezonska narava proizvodnje izdelka,
-	kakšna je možnost izvoza,
-	kakšna je jakost konkurence,
-	kakšni so prodajni stroški,
-	vprašanje embalaže,
-	itd.
Ti omenjeni elementi se sicer med seboj prepletajo, vendar se jih mora pri izbiri upoštevati ter med samim uvajanjem znova in znova kontrolirati.
POSTOPEK PRI UVAJANJU NOVIH ARTIKLOV l/ Vzorci
Strokovni svet razvojne službe izbira ali spreminja vzor ce na osnovi skic. Svet sestavljajo: direktor, komercial ni vodja, tehnični vodja, analitik tržišča, vodja pripra
ve dela, vodja laboratorija, vodja razvojne službe in po potrebi tudi zunanji sodelavci. Na osnovi te izbire se pripravi dokumentacija zai
a)	Poizkusno serijo, ki ima namen ugotoviti, če se dosegajo predvideni tehnološki normativi tako, da polizdelek odgovarja predvidenim meram. Izdelek mora preiti potem še preko temeljitih preizkusov glede na uporabnost, funkcionalnost, obstojnost barvil, mehkobe itd. Laboratorijska preizkušnja mora biti evidentirana. Na osnovi rezultatov v poizkusni seriji se strokovni svet odloči za izdelavo artikla ali ga pa zavrne.
b)	Redno masovno proizvodnjo, ko je artikel prestal vso kontrolo in morebitne spremembe, (normativi, čas nastave, vzorec) se izda proizvodnji in vsem servisnim službam tehnični matični list, na osnovi katerega priprava dela izda nalog za masovno proizvodnjo.
Verjetno mnogokrat ne bomo mogli dosledno izvajati navedenega postopka, vendar pa je priporočljivo, da se tega držimo,s čemer se izognemo nepotrebnim kasnejšim težavam in presenečenjem.
Ob taki angažiranosti služb in posameznikov pri uvedbi novitet, si bo podjetje ustvarilo sortiment, ki vodi k specializaciji.
Povsem napačno je mišlenje, da je razvojno delo le tisto, ki se odvija v tovarniških prostorih. To je le operativna priprava vseh predhodnih del.
Sestavek je namenjen, da sc vzpodbudi strokovni kader, da s svojimi gledanji na ta važna vprašanja pove svoje misli.	...
PETER PEČEVNIK
NEKAJ O BOMBAŽU
Glavni sestavni del Bombaža je celuloza, katere jev surovem bombažu do 91 i°, vsled cesar obravnavamo bombaž pri fizikalnih in kemičnih predelavah kot celulozo.
Posamezne molekule (najmanjši sestavni delec katerekoli snovi) celuloze, so v bombažnem vlaknu medseboj povezane v dolge verige, katerih daljine so različne. V eni taki verigi je lahko maksimalno do 2.5oo molekul celuloze. Od daljine celuloznih verig so odvisne predvsem fizikalne lastnosti bombaža kot n.pr. trdnost (čim daljše so verige celuloze, tem večjo trdnost ima bombažno vlakno), kar igra pomembno vlogo pri procesih predelave, tako pri predenju kot pri tkanju.
Če pogledamo bombažno vlakno pod elektronskim mikroskopom bi videli, da se nahaja celuloza v bombažnem vlaknu v obliki kristalov, ki so na določenih mestih med seboj vzporedni, na drugih mestih pa so kristali celuloze popolnoma neurejeni - razmetani. Strukturo vlaken moramo poznati vsled tega, da si lahko pravilno razlagamo upr. vpliv vode, temperature, kislin in alkalij na bombaž.
Vpliv vode na bombaž;
V vodi bombažno vlakno nabrekne in postane bolj elastično. Sprejemanje vode v vlaknu je izredno važno za vse procese oplemenitenja (beljenje, barvanje, apretiranje itd.), ker uporabljamo skoraj pri vseh teh procesih snovi, ki učinkujejo na vlakna v vodni raztopini.'. Voda je sredstvo, ki prenaša na vlakna barvila, impregnirna, avivirna in druga sredstva. Poleg tega pa je količina vode, ki jo bombaž vsebuje izredno pomembna pri predenju in tkanju, kajti suh bombaž je premalo elastičen (je kr-
- 15
hek) in se težko predeluje. Vsled tega morajo imeti, predilnice in tkalnice dovolj veliko relativno zračno vlago..
Vpliv temperature na lomlaž:
Na splošno se smatra, da je celuloza odporna proti zmernim temperaturam. Stopnja odpornosti pa je odvisna tako od višine temperature, kakor tudi od časa učinkovanja.
Če "bombaž dolgo časa segrevamo pri sorazmerno nizki temperaturi (120 0) je padec trdnosti bombažnih vlaken precejšen (celulozne verige se skrajšajo - razcepijo) medtem ko bo pri kratkotrajnem segrevanju pri precej višji temperaturi (200 C) padec trdnosti veliko manjši. Pri segrevanju bombaža nad 200 C se prične kemični razkroj bombaža, vlakno najprej porjavi in končno poogleni.
Vpliv alkalij na bombaž:
Alkalije pod določenimi pogoji (nizka temperatura, nizka koncentracija) pozitivno vplivajo na lastnosti bombaža. Bombaž v mrzlem natrijevem lugu močno nabrekne, zavoji bombaža pri tem izginejo - vlakno postane okroglo in pridobi na lesku. Če sedaj to v lugu nabreklo bombažno prejo v napetem stanju izpiramo, ohrani o-kroglo obliko, istočasno pa se tisti del celuloze, ki je bil predhodno neurejen paralelizira. Omenjene spremembe, ki nastanejo v bombažnem vlaknu povzročijo, da tako obdelana preja ali tkanine pridobe na lesku, poveča se trdnost in afiniteta do barvil. To v praksi izkoriščamo pri merariziranju (t.j. proces oplemenitenja pri katerem skušamo doseči zgoraj omenjene lastnosti). Običajno se mercerizira blago za moške srajce (popelini), preja za vezenje itd.
Na drugi strani pa vroče alkalije že pri nizkih koncentracijah poškodujejo bombaž. V tem primeru pride do kemičnih poškodb - celulozne verige se skrajšajo, zaradi tega pade trdnost do take meje, da postane blago ali preja neuporabna. Stopnja poškodb, ki nastanejo, pa je odvisna od časa učinkovanja, koncentracije in temperature .
Učinek kislin na bombaž;
Celuloza bombaža je na splošno neodporna proti kislinam. Kisline kot so ocetna, mravljična ne poškodujejo bombaža, medtem ko vroče razredčene ali pa koncentrirane mi-
neralne kisline (žveplena, solna, soliterna, ) celulozo močno poškodujejo. Pri tem pride do oksidacije (spajanje snovi s kisikom) celulozne verige se razcepijo, trdnost pade do take stopnje, da je bombaž za nadaljnjo uporabo nemogoč.
Ing.VIDA KODELA
KAJ JE POKAZALA ANKETA TK ZMS
Zaradi boljše povezave mladine v našem podjetju je aktiv Svilanita sestavil anketo, katere rezultati bodo gotovo zanimali bravce Kamniškega tekstilca. Anketiranci so odgovarjali na 16 vprašanj in vsako od njih je ošVetlilo neko stran iz njihovega življenja.
Sodelovalo je 48 mladincev in mladink (ali 34 i° vseh), ki delajo na 16 različnih delovnih mestih (največ tkalk) po vseh EE. To je pokazalo prvo vprašanje.
Drugo vprašanje (na koliko izmen delaš) je dalo takšno-le sliko o
-	na	1	izmeno	13	(27	$)
-	na	2	izmeni	16	(33	i°)
-	na	3	izmene	19	(39	i°)	anketirancev.
Delovanje v organizacijah:
-	ZMS 31 (65 1°)
-	SZDL 11 (23 /=)
-	ZKJ 2(4%) anketirancev.
V organih in komisijah delavskega samoupravljanja pa 11 an ketirancev ali 23
Vprašanje "ali se zanimaš za delo aktiva ZMS" je dalo 37 (77 %) pozitivnih odgovorov, 3 (6%) negativne odgo vore, 8 (17 jih pa ni odgovorilo.
Na vprašanje "kam zahajaš oh sobotah in nedeljah" so odgovorili takole: prevladuje kino (32 odgovorov - 67 1°),
7	(15 1°) jih ostane doma, 8 (17 jih gre najraje na ples, priljubljeni so tudi krajši izleti (11 ali 23 i°), v enem odgovoru pa so bili navedeni tudi gledališče, televizija in čitanje knjig.
Zanimanje za področja dela ZMS:
-	šport 23 (48 %)
-	politično delo 6 (12 i°)
-	kulturnozabavno delo 18 (38 %)
-	izobraževanje 18 (38 %)
-	brez odgovora 8 (17 $) anketirancev.
Oblike prireditev (dela) ZMS:
-	predavanja 17 (35 %)
-	krožki 6 (12 $)
-	seminarji 12 (25 i°)
-	tekmovanja 18 (38
-	ples 24 (50 io)
-	ni odgovorilo 11 (23 i°) anketiranih.
Glede na zelo majhen obisk na prireditvah, ki so bile doslej organizirane, so zelo zanimivi odgovori na naslednji dve vprašanji:
"ali bi prihajal na prireditve, ki te zanimajo?":
-	pozitivnih odgovorov 38 (79 i°)
-	negativnih odgovorov 3 (6 %)
-	brez odgovora 7 (15 i°) •
"kaj te ovira, da ne prideš?" :
-	oddaljenost, materinstvo, gospodinjstvo, nepoznavanje dogodkov, starši, nočem, pomanjkanje časa, nezanimive prireditve, nezanimanje za zabavno življenje. 28 anketirancev ni dalo odgovora (58 io).
Oddaljenost od tovarne:
-	do 2 km 18 (38 i)
-	od 2 do 5 km 11 (23 i)
-	od 5 do lo km 15 (31 1°)
-	nad 10 km 3 (6 %)
brez odgovora 1(2^) anketirancev.
- 18
Na delo se jih vozi največ s kolesom (33 ali 69	10
jih prihaja peš (21 70, ostali pa se vozijo z mopedi, motorji ali z avtobusi.
Najprimernejši čas za prireditve aktiva ZMS: - med tednom
-	v soboto
-	v nedeljo
popoldan
zvečer
popoldan
zvečer
dopoldan
popoldan
zvečer
6 (12 /=) 16 (33 1°) 8 (17 1o)
21	(44	/o)
8	(17 /o) 13 (27 1°) 11 (23 %)
Prevladuje torej sobotni večer.
Za izboljšanje stanje v aktivu ZMS predlagajo anketiranci sledeče; naj se vabijo vsi, ne samo člani ZMS, boljša povezava med vodstvom in člani, kulturne prireditve, bolj sistematično delo, večjo aktivnost, bolj pester program. Brez odgovora 32 anketirancev (67 %).
Za proizvodne konference predlagajo sledeče teme; delitev dohodka, samoupravljanje, problematika po EE, norme, prodaja proizvodov, vse o EE, naši artikli na tujem tržišču itd. Na ta odgovor ni odgovorilo 37 anketirancev ali 77 1°.
Najprimernejši način in čas za izvršitev proizvodne konference ;	,
•"v
-	skupno 15 (31 %)
-	po obratih 12 (25 i°)
-	med odmorom 8 (17 %)
-	v prostem času 19 (40 ?6)
-	brez odgovora 14 (29 7°)
Posebnih pripomb je bilo malo. Nekdo predlaga daljši izlet, drugi pa boljšo povezavo med komitejem in ostalimi.Na anketni list se je neobvezno podpisalo le 5 ali 10 io anketirancev.
To so le suhe številke - toda kdor jih bo dobro pregledal in primerjal med seboj odgovore na posamezna vprašanja, bo lahko prišel do tehtnih :zaključkov.
BRANE PRAPROTNIK JOŽE SIMČIČ
C
ŠPORTNE VESTI
V	nedeljo 'je Ml na igrišču v tovarni Svilanit odbojkarski turnir. Ta turnir je postal že nekako tradicionalen in ga prireja aktiv Svilanita vsako leto. Na turnirju so sodelovale ekipe Titana, Stola, podjetja Kamnik in Svilanita.
Dne 14. maja je tekla skozi Kamnik občinska Titova štafeta, ki je prišla z vrha Grintavca. Mladinci in mladinke tovarniškega aktiva Svilanit so jo nesli od bencinske črpalke pa do gostilne pri Bevcu.
Strelci in strelke tovarniške strelske družine so si uredili zasilno strelišče, na katerem so že pričeli z rednimi treningi. Treningi so vsak torek in petek ob 16 uri.
Dne 26. aprila je bilo v Jaršah namiznoteniško tekmovanje, na katerega je bilo vabljeno tudi naše podjetje. Tekmovanja sta se udeležila brata Benko vendar zaradi nepopolnosti ekipe nista mogla nastopiti.
V	obratih Perovo in Mekinje so pričeli igrati odbojko. Upamo, da se bodo ekipe obratov kmalu srečale na medsebojnem tekmovanju.
JOŽE SIMČIČ

V kvadrate vpišite sledeče številkei 15 2, 3, 4, 5?
6, 7?8, 9, - tako, da "bo vsota seštevka navpično, vodoravno in diagonalno vedno 15.
V kvadrate vpišite sledeče številke“ 2, 3, 4, 5, 6,
7, 8, lo, - tako, da bo vsota seštevka vodoravno, navpično in diagonalno ved^ no 18. Številka 9 ima že prvo mesto.
Rešitev prvomajske nagradne križanke ;
To pot moramo ugotoviti, da je prispelo 15 rešitev, toda kljub lepemu številu rešitev komisiji ni uspelo podeliti razpisanih nagrad. Vzrok temu je bil, da niti ena rešitev ni bila pravilna.
Žal nam je, da je bil ta oreh pretežak za naše reševalce, vendar upamo, da ne boste vrgli puške v koruzo.
To pot nismo imeli namena razpisati nagrad za rešitev ugank, ker pa se je zgodilo, da nagrade iz prejšnje številke niso bile razdeljene moramo pač ostati mož beseda in nagrade še enkrat razpisati.
Torej, kdor bo rešil računsko učenost majskih hroščev in razvozlal rebus, bo mogel postati kandidat za žrebanje, seveda, če bo rešitev poslal uredništvu. Nagrade ostanejo, kot so bile razpisane v četrti številki:
1.	namizni prt,
2.	brisačo,
3.	kravato.
Torej, pogumno na delo, sreča vas išče, ne zavijte pred njo v stransko ulico.
Rešitev križanke iz prejšnje številke:
1. Mednarodni, 10. Delavski, 18. Praznik, 24. Ednina, 25. Elevator, 26. Razred, 27. Do, 28. Aida, 30. Formil 31. Olikano, 32. Rak, 34. HN, 35. MD, 36. OS, 37. Tit, 39. Par, 40. ES, 41. Irak, 44. Analiza, 46. Ivo, 48. Vdih, 50. Eskadrila, 53. MT, 54. MAK, 55. JSR, 56. Pl 57. DA, 58.. RIS, 59. VAJ, 60. Saj, 63. Lip, 64. RV, 65 Anali, 67. Akra, 69. Žaga, 72. Vrti, 74. SO, 75.IE,
76. NK, 77. 000, 79. OJ, 80. Anomalija, 83. Mat, 84. JC, 85. SO, 86. Klo, 89. Aroma, 90. Ma, 91. Nia, 93. Medno, 95. Osat, 98. Kamnik, 100. Iracionalen, 101. Revolucija in 102. Klor.
Vic štev. i
Malo večji
MALI OGLAS
Izgulila sta se mojstra "barvarne. Nikjer v barvarni ju ni mogoče najti.
Kdor ju najde naj ju vrne proti nagradi na naslov "EE 40".
Vic štev. 2
"Ti, Gustelj, ali bomo res morali vzeti v službo še enega obratovodjo zunanjih obratov, ki se bo pozanimal za cestišče, da ne bodo delavci v deževnem vremenu kakor kenguruji skakali preko jezer ob novi tkalnici?"
"Ne, šefa ne bo potrebno. Temu se po novem reče rekreacija" .
VSEBINA;
.stran;
Titu za rojstni dan	1
Spori zaradi odpovedi delovnega razmerja	2
Nezgodno zavarovanje članov delovnega	kolektiva 4
V pravilnik o delitvi čistega dohodka bo vnesenih nekaj sprememb	5
Razvoj sindikatov in njihova vloga	v	gos.org. 7
Poročilo kadrovsko socialne službe	9
Kje se prične delo razvojne službe	11
Nekaj o bombažu .	14
Kaj j-e pokazala anketa ZMS	'	16
Športne vesti	19
9	minut razvedrila	20
KAMNIŠKI TEKSTILEC - glasilo delovnega kolektiva tovarne Svilanit, Kamnik - štev. 5 - 1963.
Glavni in odgovorni urednik; KONDA ALOJZ.
Uredil uredniški odbor; KONDA Alo j z, BERNOT Vinko, PRA" PROTNIK Brane, PEČEVNIK Peter, ZRIMŠEK Vlado, MIŠIČ Danica, JENKO Matija, RE^IČ Marjan, BENKO JANEZ.
Strojepiska; HRIBAR Agica.
Razmnožil in zvezal; HRIBAR Anton.

»
' I
t l'
P