Šušteršič pa — Jalklilč sta iizstopila iz .lugostovanskaga kikiba. Pov«d: Ker je bll v delagacije izvoljen Korošec in ne ŠušterSič. Vzroik: Ker Šušteršič sploh ni bil zadoivotljen s p-olitika, postopanjem in nastopanjeim Jugoslovamsikega kluba. Ta izstop ni pa'esewetLl. Presanetila je ,,vse le drznost, drzno oelo Šušteršiča. Drznost, da je možno najti med našo dalagacijo človeika, ki da naspratnikom v roke oirožje, da vpijejo: »Narod je zoper deklaraoijo. Deklaraoija se je rodila le v glavah državnili poslancev in nelliaterrh prenaipetih mteligentoiv«. Napredno učiteJjstvo je ofosodilo Šušteiršiča že davno, kot so se ga bali člani Sloimiškove zveze. Ne spoštovanje, strali do in pred Šušteršičem je biJa tista vez, ki je vezala del učileljstva s Šoišteršičam. Prestavlj-anja, preganjanja, zapostavljainja, kriivica so znaki Sušteršičeve doibe. Za nekroJog bo doibiro, aiko bo napisan v smislu, da taik ne sme blti oni, ki hoče uživati spoštovanje naroda, ljudstva. Nekrolog bo inoral biti negativen, na vse stiranl1 svarilen. Za konec bo morala biti želja, da bi se več ne roidil slovenskemii narodu človek, komur bi bil narodoiv blagor priiiika za bogatenae, pretveza, da si nabaše svoje inalhe m žepe. Čudno — pri Šušteršiču prajvzaiprav neikaj naravneiga —, da je bH sploh od niaja do sedaj član Jugoslcvansikega kluba... Še bolj oudno, da si je njaaoiva oikoilica lastila očetovstvo nad majeivo deklaracijo. Pa — parkrat se je zatetkel Šiušteršič v svetle, parketirane predsobe in sobe zunanjega manistrstva, bil tarni ad Viratarja do goispada milostljivo sprejet, prijazno nagoivorjen, komfeirirail je nato pankrat s frankavskim poslanceim Zagorcem in, — ko je zjutraj Šušteršič vstal, otresel je s čevJjev dekilaracijsikd ki Jugostoivanskoga kluba prah, postal je namah drugih <mis.li, drugačnih idej. Mislil je najbrže tudi: Narod — som jaz! — Treba pa je poudariti: šušteršič stoji s to svojo idejo, idejo združemja ttnvatov in Slovemcev, ne o^iiraje se na Snbe, osamljen, ker je brez pomena, 5e mu zaenkrat sekuindira tudi Jaklič, državni poslanec. Brez pomcna pa ni vprašatije, če je proti deiklaraci/jskeniiU programu tudi .Iaklič, predsedflik Slomškove zveze. Naloga SJomškove zveze je, da se tozadeviiTO decidirano izjavi. Te izjave ne zahtovamo zase, to izjavo miora zahtevati in zahteva slov. narcvd. Kajti: laviranjein čaikanje, da se ra!zrae.re zjasme — to škoduje delklaracijsketriu programu; boljšiodkrit naspTo^toik, kot pa neodločen amahljavcc. Nasprotniika prepričaš s tehtnostjo programa, cnmaliljivca me mo-reš. — Preresni so časi, da bi Jaklič imel še veidno dva kožuha. Bn kožuh, da bi bil lepo »namalan«, kmečkim očem všeč, * dragi kožuh pa, da bi ga obleikeil, kadar se sestane in snide s Slom'§kovo zvezo. Izvršilini odbor S. L. S. je izrekel Šušteršiču, soveda tudi JaMiču zaupnico. Vesel te zaupnice ni ne Šušteršič, ne Jaklič. Morda sta bolj vesela razidejanja S. L. S. Tudii v tam slučaju sta ubežna, pa ne kralja, marveč —. Nimata pogurnia, da bi dakazola svou prav v stranki, uvidela sta, da je njihava misel le izrastek, ki mora odpasti, oziirama usahniti. Zato sta ta izrastek presadila drugam. Zalivala bosta ta izrastek za en čas še z mifostio, naklonjcnostjo vlade in države. S tean prograonam je potisnjen Šušteršič v ¦manjšino, grozno manjšimo; vprašanje nekaj dni, da bo potisnjen, odstav¦ljen z dnevnega reda toot neraben, škad-, Ijiv, skupni stvari nevaren. Še nekaj: Slovanski naroid naj nnu doikuimentarično dokaže vsa nepoštana dejanja, vse inahkiacije in kri/va pota. Naj ibu to dofcaže slavenski narod. Te dokaze naj tnu da narod slovenski na pot, ko bo romal v svet lizat pete, dr®nk in gret foteilje veHkih soban in dvoiran. Grešil proti božji zapov^edi: ne zasramuj! slovenski narod, s tcm ne bo. Kajti: ^iišteršiča ni m ne bo prav nič sram! Stanko Likar.