Leto 1888.
1
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele v državnem zboru zastopane.
Kos I. — Izdan in razposlan dne 1 januvarja 1888
1.
Zakon od 28. decembra 1887,
o zavarovanji delavcev gledé kake nezgode.
S privolitvijo obéli zbornic državnega zbora ukazujem tako:
Bazsežaj zavarovanja.
§• 1.
Vsi delavci in vršbeni uradniki v tvornicah (fabrikah) in plavilnicah, v rudnikih na nepri-držane rudnine, v ladjarnicah (ladjetvornicah), na ladjarničnih odrih in v kamenoloinih, kakor tudi v napravah spadajočih k tem poslovršbam — zavarovani so po meri, kakor določa ta zakon — proti posledicam nezgod (nesreč), ki se utegnejo pripetiti pri delovršbi.
Isto velja za delavce in pa vršbene uradnike, kateri imajo opravek v obrtovnih delovršbah, obse-zajočih zvrševanje stavbinskih dčl, ali kje drugje pri zvrševanji stavb. To določilo se ne uporablja na take delavce, kateri, ne imajoč opravka pri obrtovnih delovršbah označene vrste, zvršujejo samo kaka popravna dela na zgradbah. Pri gradnji pritličnih prebivatnih in gospodarstvenik poslopij na kmetih, kakor tudi pri drugih poljedelskih gradnjah dolžnost zavarovanja nima mesta, ako
delajo pri njih samo stavbinski gospodar, domačini njegovi ali pa kaki drugi stanovalci tistega kraja, kateri ne vršč po obrtovno takih gradenj (stavb).
Vršbain navedenim v prvem odstavku zina-trajo se za enake v zmislu tega zakona:
1.	One vršbe, v katerih se zdelujejo ali uporabljajo razpočne tvarine;
2.	one obrtovne ali poljedelske in gozdar-stvene vršbe, pri katerih se uporabljajo parni kotli ali take gonilne naprave, ki jih kretajo elementarna moč (veter, voda, par, plin, vroč zrak. elektrika itd.) ali pa živali. To določilo ne velja za take delovršbe, pri katerih se samo za nekaj časa rabi k vršbeni napravi ne spadajoča kretulja (kre-talni stroj).
Ako se pri poljedelski ali gozdarski vršbi, kije podvržena dolžnosti zavarovanja, kretulja spadajoča k vršbeni napravi rabi tako, da samo neko določeno število delavcev in vršbenili uradnikov stoji v nevarnosti, ki je v zvezi z vso strojevno uporabo, tedaj se utesnjuje dolžnost zavarovanja na osebe, ki so izpostavljene tej nevarnosti.
Za zavarovanje, delavcev in vršbenih uradnikov v rudnikih na pridržane rudnine in v napravah k njim spadajočih proti posledicam nezgod, ki se utegnejo pripetiti pri delovršbi, poskrbi poseben zakon.
Za delavce, odnosno za vršbene uradnike v zmislu tega zakona zmatrati je tudi učence, prostovoljce, praktikante in druge osebe, katere — ker niso še zvršile izučbe — ne prejemajo nikakega zaslužka za svoje delo ali ga prejemajo manj.
(Sloveniich.)
1
§• 2.
Na delovršbe pri železnicah in plovstvu po notranjem vodovji uporabljajo se določila tega zakona samo tedaj, ako so kakor celovite sestavine kake zavarovanju podvržene delovršbe samo za njo namenjene. Določilom tega zakona podvrženi so vendar delavci in vršbeni uradniki, ki sicer delo dobivajo od železničnih podjetništev, a na katere se zakon od 5. marcija- 1869 (Drž. zak. št. 27), ne uporablja z ozirom na to, ker njih delo nt v dotiki s prometom (železnocestno vožnjo).
Na vršbe plovstva, ki podležč pomorskim zakonom, ne uporabljajo se določila tega zakona.
§. 3.
Minister notranjih rečt je pooblaščen za posamična, po §" 1 pod dolžnostjo zavarovanja stoječa podjetja, katera niso v zvezi z nevarnostjo kake nezgode, za osebe, ki imajo opravka pri njih, odpustiti dolžnost zavarovanja.
Isto lako ima minister notranjih rečt pravico, druga v §. 1 ne imenovana podjetja, ki so v zvezi z nevarnostjo kake nezgode, zlasti s posebno požarno nevarnostjo, podvreči dolžnosti zavarovanja.
Naredbe ukrenene na to in ono stran pri' občiti je vsako leto državnemu zboru.
Ministru notranjih rečt pristoji tudi, ako bi bilo treba, izdati propise o tém, kake mehanične priprave je zmatrati za gonila, spadajoča med ona, ki jih omenja §. 1, odstavek 3.
§. 4.
Zakon ta ne uporablja se na služnike, nameščene v kaki delovršbi države, kake dežele, občine ali kakega javnega zaloga, ako njim in njih svojcem ob kaki vršbeni nezgodi pristoji pravica do pokojnine, katera doseza ali preseza visokost rente ustanovljene v §ih 6 in 7.
Predmet zavarovanja. Kazsežaj in izracu-njanje odškodhe.
§. 5.
Predmet zavarovanja označenega v §u 1 je s tem zakonom določeno povračilo škode, ki
nastane po kakem telesnem poškodovanji zavarovanca ali vsled njegove smrti.
§• 6.
V slučaji kakega poškodovanja na telesu bodi za povračilo škode renta, ki naj se dodeljuje poškodovanemu počenši od petega tedna potem, ko je nastala nezgoda, za ves čas, dokler bode nesposoben prislužiti si kaj.
Da se izračuni renta, najde se najprej, koliko zaslužka je poškodovanec prejemal v teku zadnjega leta, v katerem je imel delo v vršbi, kjer se je pripetila nezgoda. Ako poškodovanec ni delal celo leto v oni vršbi, računeč nazaj od nezgode, merodajen je za izračunjenje rente tisti zaslužek, katerega so prejemali povprečno v ti dobi iste vrste delavci v isti vršbi ali v sosednih enakovrstnih delovršbah.
Ako se delo, po naravi svoji, ne vrši vse leto, nego samo v nekem vršbenem času, jemlje se torej, izračunjajoč povprečni dnevni zaslužek, v poštev samo število delovnih dnî v vršbenem času.
Na slučajne prestanke v delovršbi naj se ne gleda.
Tristokrat toliko, kolikor služi kdo povprek na dan, velja za letni zaslužek.
Ako letni zaslužek kakega delavca ali vršbe-nega uradnika preseza dvanajst sto goldinarjev, presežek ne računi se več.
Letni zaslužek učencev, prostovoljcev, praktikantov in drugih oseb, katere — ne dovršivši še svoje izučbe — ne prejemajo nič ali prejemajo menj zaslužka, izmeriti je v isti visokosti, kakor najnižji zaslužek polno plačevanih delavcev, odnosno vršbe-nih uradnikov za ono delo, za katero se izučujejo, lodà vsota ne iznašaj nad tristo goldinarjev.
Renta iznaša:
a)	v slučaji popolne nesposobnosti, služiti si kruha, in za ves čas, dokler traja, 60 odstotkov letnega zaslužka;
b)	v slučaji delovite take nesposobnosti in za ves čas, dokler traja, neki del pod a) ustanovljene rente, katero je odmeriti po meri, kolikor je komu še ostalo sposobnosti, prl‘ služiti si kaj, vendar ne sme iznašati ßeZ 50 odstotkov letnega zaslužka.
Poškodovancu ne pristoji pravica do odškodovanja, ako je nalašč provzročil vršbeno nezgodo.
Ako je smrt nastala vsled vršbene nezgode, naj odškodovanje, razven tega kar bi poškodovanemu morebiti šlo po §" tl za čas, predno je nastopila smrt, obseza še:
1.	pogrebne troške, katere je odmeriti po navadi v tistem kraji, toda na 25 gl. največ;
2.	rento, katera naj ze daje zapuščenim usmrtenega človeka počenši od smrtnega dné; za njeno izračunjanje merodajna so določila §a 6, odst. 2 do 7.
Ta renta iznaša:
a)	Vdovi usmrtenega moža do njene smrti ali vnovične množitve 20 odstotkov; vdovcu, ako je in dokler je nesposoben, prislužiti si kaj, 20 odstotkov; vsakemu zapuščenemu zakonskemu otroku, dokler ne izpolni 15. leta dobe svoje, 15 otstotkov, in ako je otrok izgubil ali če izgubi še drugega roditelja svojega, 20 odstotkov letnega zaslužka; vsakemu zapuščenemu nezakonskemu otroku, dokler ne izpolni 15. leta svoje dobe, 10 odstotkov letnega zaslužka. Rente vdovi, odnosno vdovcu in otrokom ne smejo skupaj presezàti 50 odstotkov letnega zaslužka; ako se iz gornjih postavkov podâ večji iznos, skrajšajo se razmerno posamezne rente;
b)	sorodnikom pokojnikovim v nazgornji loži, če je bil on njih edini reditelj, do časa, ko umrjö ali pa ko mine'njih potrebnost, 20 odstotkov letnega zaslužka. Čez ta iznos ne sme se iti zarad tega, ker bi bilo več upravičencev, in v tem slučaji gre roditeljem predstvo pred dédi.
Ako se vdova zopet omoži, dobi trojni iznos svoje letne rente za odpravo.
Ako se je poškodovana oseba oženila stoprv po nezgodi, po njeni smrti ne pristoji vdovi ali vdovcu in pa otrokom vsled take ženitve nikaka pravica. Tudi nezakonskim otrokom, kateri so bili žaro j eni stoprv po nezgodi, kakor tudi zakonskemu soprogu, kateri po svoji krivuji ne živi' v zakonski družnosti, ne gre nikaka pravica.
Ako se upravičenci pod a) imenovane vrste snidejo z upravičenci, ki so omenjeni pod b), imajo leti (poslednji) pravico samo v toliko, kolikor se povedani najvišji rentni iznos ne potrebuje za prve.
tj. 8.
Za plačo ali mezdo (Ion) v zmislu tega zakona veljajo tudi tantijeme in naturalni pre-
jemki. Vrednost takih prejemkov računi se po povprečnih cenah tega ali onega kraja.
Zavarovalnice. Njih udje in načelstvo.
§• 9.
Zavarovanje propisano v §" 1 opravljajo posebne zavarovalnice, katere naj se napravijo v ta namen na podlogi vzajemnosti.
Praviloma je za vsako deželo ustanoviti v njenem glavnem mestu tako zavarovalnico. Vendar je minister notranjih reči pooblaščen ali v eni in isti deželi več zavarovalnic, ali za več sosednjih dežčl napraviti eno zavarovalnico. V teh slučajih določi minister notranjih reči sedež (stolico) zavarovalnice. Vselej, predno se kaj takega ukrene, pozvedeti je mnenje dotičnega deželnega odbora.
Ministru notranjih reči prihranjena je dalje pravica, da lahko držeč se teritorijalnih mej, povedanih v drugem odstavku, premeni okraje zavarovalnic, ustanovljenih po tem zakonu, da več takih zavodov združi v enega, ali pa zaukaže delitev kakega takega zavoda. Pred vsakim takim ukrepom dovprašati je udeležene zavarovalnice in pa pozvedeti mnenje dotičnih deželnih odborov.
Omenjene zavarovalnice podležč državnemu nadzoru po meri za druge zavarovalnice veljajočih in posebnih v tem zakonu obseženih določil.
Plačevane uradnike teh zavarovalnic vzeti je v prisego in dolžnost. Oni podstojé disciplinarni oblasti načelstva. V nameščenje in odstav-Ijenje uradnika voditelja, kakor tudi zavarovalnega tehnika in knjigovodnika potreba je državnega odobrenja.
§. 10.
Udje v §" 9 omenjenih zavarovalnic so podjetniki delovršeb podvrženih dolžnosti zavarovanja, kar jih biva v okraji katerega zavoda, in pa v §. 1 imenovani delavci in vršbeni uradniki, kateri imajo v njih opravek.
§. 11.
Za podjetnika delovršbe podvržene dolžnosti zavarovanja zmatra se tisti, na katerega račun se delo vrši.
Za delovršbe imenovane v §u 1, odstavku 2, zmatra se kot podjetnik, kolikor gré za delavce in vršbene uradnike, imajoče opravek v obrtnih
vršbah, ki obsezajo z vrše van j e stavbihskih dél, dotični obrtnik; za druge pri zvrševanji kake gradnje (stavbe) opravek i maj ode osebe tisti, kateri je kakor podjetnik prevzel zvršitev kake gradnje, in ako bi takega ne bilo, stavbeni gospodar.
Za kretulje, katere se samo za malo časa uporabljajo pri vršbah povedanih v §u 1, odstavku 3, štev. 2, a ne spadajo k vršbeni napravi, veljâ za podjetnika, v kolikor gré za delavce in vršbene uradnike, ki so v nevarnosti po tej delo-vršbi sè strojem (mašino), lastnik teh kretulj.
§. 12.
Načelstvo zavarovalnic, osnovanih po §" 9, kateremu prlstoji vsečiharno poslovodstvo in zastopstvo zavoda, urediti je kakor zbor tako, da se napravi iz števila udov, ki se dâ deliti z bro-jem 3; teh udov ena tretjina sestoji iz zastopnikov vršbenih podjetnikov, druga tretjina iz zastopnikov zavarovancev in poslednja tretjina iz takih oseb, katerim so dobro znane gospodarstvene razmere tistega okraja, a pozove jih v načelstvo minister notranjih reči, dovprašavši dotični deželni zbor. Načelstvo voli izmed svojih udov prvo-mestnika, in njegovega namestnika.
Mintster notranjih reči ima pravico, načelstvo kake zavarovalnice razpustiti, ter poslovodstvo in zastopstvo njegovo začasno izročiti upravniku. Ali minister je dolžan, v štirih tednih po razpustitvi, storiti kar je potrebno, da se znova načelstvo uredi.
Ustanovilo zavarovalnic.
§• 13.
Vsaki zavarovalnici je po vzgledu vzornega ustanovila, katero se objavi ukazoma, izdelati ustanovilo, v katero je sosebno vzprijeti tanja določila o aktivni in pasivni volilni pravici posameznih udov, in pa o volitvi v g" 12 omenjenih zastopnikov vršbenim podjetnikom in zavarovancem, kakor tudi o prispevni dobi; temu ustanovili!, kakor vsem njegovim poznejšim premembam potreba je državnega odobrenja, da obveljajo.
Ustanovilo obsezaj tudi potrebna določila o obliki in vsebini naznanil, katera po tem zakonu podjetniki delovršbe podajejo zavarovalnici, ter izračune in razkaze, katere ji pošiljajo, in pa določilo, kako naj ta naznanila, ti izračuni in razkaži dohajajo zavarovalnici.
Nevarnostni razredi.
§• H.
Vse pod dolžnostjo zavarovanja stoječe delovršbe, kar jih biva na ozemlji, kodar velja ta zakon, porazdeljujejo se v nekoliko nevarnostnih razredov.
Razmerje, v katerem delovršbe podvržene dolžnosti zavarovanja stoje ena do druge v oziru na srednjo mero svoje nevarnosti gledé kake nezgode, ustanavlja se po številki takö, da se srednja mera najnevarnišim delovršbam postavi na 100 in po tem srednja mera za vse ostale vršbe odmeri v odstotkih.
Na podlogi té izmere vvrsté se vršbe, podvržene dolžnosti zavarovanja, v posamezne nevarnostne razrede tako, da vsak nevarnostni razred obseza po več odstotnih postavkov, kakor številčno gredo neposrednje eden za drugim.
Vvrstitev kake delovršbe, podvržene dolžnosti zavarovanja, v nevarnostne razrede, in ustanovitev odstotnih postavkov za vsak nevarnostni razred ukrepa se ukazoma na podlogi podatkov statistike o nezgodah.
Delovršbe spadajoče v kak nevarnosten razred vvrščuje v posamezne odstotne postavke tega razreda zavarovalnica po meri, kakor so posamezne vršbe bolj ali manj nevarne gledé kake nezgode, in zlasti z ozirom na naprave, ki jih ima katera izmed njih v to, da se ubranijo nezgode. Nevarnostni razredi in odstotni postavki ustanovljeni v vsakem izmed njih dajö se javno na znanje s kazalom obrtov in delovršeb vred, ki pripadajo vsakemu nevarnostnemu razredu.
Vvrstitev v nevarnostne razrede in ustanovitev odstotnih postavkov treba je na podlogi izkušenj vseh v g" 9 omenjenih zavarovalnic pregledati od pet do pet lét. Ta pregled opravi se v petem letu dotične dobe tako, da morejo premembe vsled njega ukrenene s početkom šestega leta prhi v moč in veljavo.
A prvi pregled opraviti je že pred to dobo, ako bode za to dovolj izkušenj nabranih.
Uricuvni zalogi.
g. 15.
Pri vsaki po tem zakonu ustanovljeni zavarovalnici uporabljati je v napravo pričuvne (reservne) glavnice vsako léto iznos, katerega visokost ustanavlja minister notranjih rečt. Istemu namenu
pridéti je tudi prebitke iz gospodarstva zavodovega.
Pričuvna glavnica ne sme nikakor in nikdar iznašati nad deset odstotkov zaloga, ki je potreben v založbo zaveznostl zavarovalnice.
Od vseskupnih dotokov v pričuvno glavnico pri kaki zavarovalnici uporabili je dve tretjini v napravo posebnega (specijalnega) pričuvnega zaloga za dotično zavarovalnico, a poslednjo tretjino v napravo vkupnega pričuvnega zaloga za vse zavarovalnice ustanovljene po ozemlji, koder velja ta zakon.
Pričuvni zalogi so namenjeni v založbo nedo-statkov ( pri man kij aj e v), kateri se podadö ob letni bilanciji, ko se visokost zavodovih zaveznostî, izračunjenih po zavarovalno-tehničnih načelih, primerja z imovinami, ki so namenjene v zalaganje teh zaveznostî. Pri tem je postopati takö, da se za nedostatek, ki se najde pri kakem zavodu, najprej posebni pričuvni zalog dotičnega zavoda, in stoprv ko poide ta, porabi vkupni pričuvni zalog.
Vkupni pričuvni zalog upravlja država, kakor poseben zalog. O uporabljanji njegovem v gori povedane svrlie ukreplje minister notranjih reči za vsak slučaj posebej.
Zalaganje glavnice. Zavarovalni prispevki.
§• 16.
Sredstva po zavarovalno-tehničnih načelih izračunjane založbe povračil, katera zavarovalnice dajö po §lh 6 in 7, in napravnih troškov, kakor tudi onega iznosa, katerega je po §" 15 uporabljati v napravo pričuvnega zaloga, priskrbé se s prispevki (doneski), katere upravljajo udje po meri zaslužka, ki ga za delo prejemajo zavarovanci (zavarovalni prispevki). Zaslužek, kateri pre-seza dvanajst sto goldinarjev na leto, priračunja se samo v tem iznosu. Za osebe povedane v §u 6, odstavku 7, priračunja se zaslužek, kateri je merodajen za visokost njih zavarovanja.
Zavarovalni prispevki odmerjajo se po tarifi, katero postavlja zavarovalnica, a odobruje država. Postavlja naj se tarifa na podlogi prispevnega stavka, kateri se najde da je potreben za vsak nevarnostni odstotek in za. vsak goldinar zaslužka.
Za prvo vršbeno leto ustanovi se ukazoma tarifa ta.
Minister notranjih reči ima oblast na podlogi tega, kar poda letno gospodarstvo kake zavarovalnice, ukazati povišanje ali znižanje njene tarife.
§• 17.
Od potarifnih zavarovalnih prispevkov obtežen je zavarovanec z deset odstotki, a podjetnik delovršbe podvržene dolžnosti zavarovanja z devetdeset odstotki.
S potarifnimi zavarovalnimi prispevki za tiste zavarovance, kateri ne prejemajo zaslužka v novcih (denarjih), obtežen je edini podjetnik vršbe pod dolžnostjo zavarovanja stoječe.
Ustanovitev, je li katera delovršba podvržena dolžnosti zavarovanja, in nje vvrstitev.
§• 18.
Vršbeni podjetniki (§. 11) so dolžni o delo-vršbah podvrženih dolžnosti zavarovanja in to o vsaki obstoječi zdanji taki delovršbi v roku ki ga ukazoma postavi minister notranjih reči, a o vsaki po preteku tega roka novo začeti delovršbi v štirnajstih dnevih najpozneje oui zavarovalnici, v katere okraji stojf delovršba podvržena dolžnosti zavarovanja, podati naznanilo, katero razkazuje predmet in način vršbe, število zavarovanju podvrženih oseb, delajočih v nji, in vsoto letnih zaslužkov (§. (j, odstavki 5, G in 7), ki so merodavni za teh oseb zavarovanje. Za novo začete delovršbe povedati je v naznanilu tudi dan, katerega se je začelo delo.
Tudi politična oblastva prve stopinje naj o delovršbali dolžnosti zavarovanja podvrženih, kar jili biva ali se na novo začne v njihovem okoliši, pošiljajo priobčila dotični zavarovalnici.
Prejemši tako naznanilo ali priobčilo načelstvo zavarovalnice razloči o tem, je li kaka delovršba v istini podvržena dolžnosti zavarovanja, in, ako je, v kateri nevarnostni razred in pod kateri odstotni stavek jo je vvrstiti. To raz-loko je priznani ti vršbe podjetniku ter priobčiti mu tudi tarifo. Podjetnik ima pravico, v štirnajstih dnevih po vročbi pri političnem deželnem oblastvu izprožiti vgovor proti tej razloki. To oblastvo naj o vgovoru dovpraša zavarovalnico in opravi druge poizvedbe, katere bi bile še potrebne, in na to raz-
loča stvar s pridržkom pravnega pota do mini-sterstva notranjih reči.
Izprožiti imenovani vgovor proti razloki zavarovalnice ima pravico tudi pri nji obstoječi organ državnega nadzorstva.
Izproženi vgovor nima odložile moči.
§. 19.
Vršbe podjetnik (§. 11) je dolžan, vsako izpremembo v predmetu ali v načinu delo vršbe, katera utegne biti pomenljiva za dolžnost zavarovanja, za vvrstitev v nevarnostni razred ali v odstotni stavek enega nevarnostnega razreda, v osmih dnéh naznaniti zavarovalnici. Ona naj razloči o tem, je li vsled nastavše izpremembe delovršba prestala biti podvržena dolžnosti zavarovanja, ali pa če jo je vvrstiti v kak drug nevarnosten razred ali kak drug odstoten stavek istega nevarnostnega razreda.
Gledé razloke o tem naznanilu in glede vgovora uporabljajo se določila §* 18, odstavka 3,
4 in 5.
§• 20.
Ako zavarovalnica zvé za istinite okolnosti, katere vplivajo na vvrstitev kake pod dolžnostjo zavarovanja stoječe delovršbe v nevarnostni razred ali odstotni stavek enega nevarnostnega razreda, stoprv po tem, ko je katera izmed v g'1' 18 m 19 povedanih razlok storjena, ima ona pravico, zasli-šavši vršbe podjetnika ukreniti razloko, da gre do-tično delovršbo začenši od časa té razloke vrstiti v kak drug nevarnosten razred, ali v drug odstoten stavek istega nevarnostnega razreda.
Gledé té razloke in vgovora proti njej uporabljajo se določila §“ 18, odstavka 3, 4 in 5.
Ustanavljanje in pobiranje zavarovalnih prispevkov.
§. 21.
V 14 dnevih po preteku vsake pravilom primerne prispevne dobe naj vršbeni podjetniki (§. 11) deleže potarifnega zavarovalnega prispevka, katere imajo opravljati oni in pa osebe, ki jim oni dajo delo, za preteklo prispevno dobo vplačajo pri zavodu, priloživši preračun o visokosti zavarovalnega prispevka.
§. 22.
Vršbeni podjetniki imajo dolžnost opravljati v zavarovalnico tudi zavarovalnega prispevka delež, s katerim je zavarovanec obtežen. Ali pravico imajo, osebam, ki jim oni daj6 delo, iznos, katerega so lete po §" 17 dolžne doplačevati k zavarovalnemu prispevku, mezdo ali plačo dajoč jim, vračunjati v zasluženo mezdo ali plačo in pridrževati si od nje. Vračunja in pridržuje se to ob izplačevanji mezde ali plače v teku prispevne dobe, ustanovljene v pravilih, za katero je plačevati zavarovalni prispevek, na podlogi preračuna, katerega naj napiše podjetnik delovršbe ter na znanje dä vsem zavarovanim osebam, ki imajo opravek v nji.
O pritožbah proti temu preračunu razloča politično oblaslvo prve stopinje s pridržkom na-dalšnjega pravnega pota.
Ako podjetnik delovršbe, izplačujoč mezdo ali plačo, ne porabi té svoje pravice vračunjanja in pridrževanja, smé ob poznejšem izplačevanji mezde in plače to pravico gledé deleža o svojem času ne pridržanega zvrševati samo v toliko in tedaj, ako po dotičnem izplačevanji mezde ah plače ni preteklo več nego mesec dni.
Ko mine ta doba, ne sme se on niti nikakor drugače potezah za obveljavo te iskalne (terjatvene) pravice.
§. 23.
Zavarovalnica preskušuje, so li pravični preračuni o visokosti zavarovalnih prispevkov za preteklo prispevno dobo (§. 21), katere so jim vpo-dali vršbeni podjetniki,
V la namen ima ona pravico naročiti svojim ljudém, da na samem mestu vpogledajo v tiste zapiske vršbenega podjetja, kateri so potrebni, dâ se pozvedo zavarovancev prejemki.
Vršbeni podjetniki sô dolžni zastopnikom zavarovalnice, ki imajo dotično izkaznico, te zapiske predložiti, da pogledajo va-nje. Na podlogi zvršenega preskusa ustanavljajo se zavarovalni prispevki za preteklo prispevno dobo.
Ako delovršbe podjetnik ne izpolni o pravem času dolžnosti naložene mu po §" 21, da naj predloži gori omenjeni izračun, naj zavod uradoma ustanovi zavarovalni prispevek za pre* teklo prispevno dobo. Tudi v tem slučaji pristoji ji pravica pogledati v gori omenjene zapiske vršbenega podjetnika, in tâ ima dotično dolžnosti predložiti jih.
Kaj se je ustanovilo, dati je na znanje vršbe-ncnm podjetniku. Ob enem je storiti, kar je potrebno za kako doplačanje ali povračilo.
Delovršbe podjetnik ima pravico, v 14 dnevih po prejetem priznanilu proti ustanovitvi zavarovalnega prispevka vgovor pognali pri političnem deželnem oblastvu. To oblastvo naj o vgovoru zasliši zavarovalnico ter opravi kake druge potrebne ovedbe; ono na to ukreplje razloko s pridržkom pravnega pota do ministerstva notranjih reči.
Izprožiti imenovani vgovor proti ustanovitvi zavarovalnega prispevka ima pravico tudi organ državnega nadzorstva, postavljen pri zavarovalnici.
Izproženi vgovor nima odložne moči.
§. 24.
Tiste osebe, katerim kaka zavarovalnica naroči, da naj po §" 23 pogledajo v zapiske kakega vršbenega podjetnika, vzeti je v prisego in dolžnost, sosebno pa naložiti jim zaveznost, da naj tajno hranijo, kar so zvedele o poslovnih in delo-vršbenih razmerah.
Tč osebe ne smejo za svoja dotična opravila niti od vršbenih podjetnikov, niti od zavarovancev jemati nikakeršnega povračila, in ako bi jih kdo hold pogostiti, naj odrekö.
Niti od tčh oseb, niti od zavarovalnic samih ne sme finančna uprava zahtevati, da bi mu kar koli storile.
§• 25.
Ako se naznanilo propisano v tj'1 18 sploh ne poda, ali pa ne o pravem času, in ako zavarovalnica vsled tega stoprv pozneje zvé, da je kje kaka dolžnosti zavarovanja podvržena delovršba, tedaj je vsak vršbe podjetnik, kateri gori omenjenega naznanila ni opravil, ali pa ne o pravem času, dolžan sam nositi zavarovalne prispevke *a prispevne dobe, katere so pretekle, ko je trajala njegova delovršba, dci časa, ko je zavarovalnica zvedela za dotično vršbo.
Gledé ustanovitve zaostalih zavarovalnih prispevkov in gledé vgovora proti tej ustanovitvi uporabljajo se določila §a 23, odstavka 2 do 6.
§. 26.
Zaostali zavarovalni prispevki poterjavajo se upravnim potem.
§• 27.
Ako se ustavi kaka pod dolžnostjo zavarovanja stoječa delovršba, dolžan je vršbeni podjetnik (§. 1 1) v osmih dnéh to naznaniti zavarovalnici. Istodobno s tem naznanilom treba je zavarovalnici vplačati zavarovalni prispevek za čas po preteku poslednje v pravilih postavljene prispevne dobe, priloživši izračun (§. 21).
Ogled naprav za delovršbo.
§• 28.
Zavarovalnica ima pravico poprositi pristojnega obrtnega nadzornika, da naj dolžnosti zavarovanja podvrženo vršbo ogleda na samem mestu. Obrtni nadzornik naj tej prošnji ustreže kar najprej mogoče.
Na omenjene oglede uporabljajo se po polnem določila zakona od 17. junija 1883 (Drž. zak. št. 117). Vršbeni podjetnik, kakor tudi oni, katerim je on dal ta nalog, imajo dolžnost, obrtnemu nadzorniku dati pojasnila, ki jih želi, sosebno o tistih razmerah, katere uplivajo na nevarnost kake nezgode, združeno z delom.
Obilni nadzornik naj o tem, kar je opazil, zavarovalnici neposrednje pošlje primerna priobčila. Na podlogt teh priobčil sme zavarovalnica pri političnem oblastvu prve stopinje, v katere okoliši biva dolžnosti zavarovanja podvržena delovršba, staviti predlog, da se izdadö ukazila o naredbah, ki jih je vršbeni podjetnik dolžan priskrbeti v svoji delovršbi, da se ubrani kaka nezgoda, kakor tudi — o tem, kakč naj se v isti namen vedö zavarovanci. Ako politično oblastvo prve stopinje ustreže predlogu zavarovalnice, vročiti je vršbenemu podjetniku in po primernem načinu razznaniti izdana ukazila, proti katerim je prost nadaljšnji pravni pot.
Troški, kateri nastanejo sploh s tem, da se opravila povedana v prvem odstavku preizročč obrtnim nadzornikom, a sosebno s tem, da bode vsled tega potreba pomnožiti obrtne nadzornike, postopati je kakor z upravnimi troški zavarovalnic. Skupni iznos teh troškov ustanovi naj trgovinski minister v porazumu z ministrom notranjih reči, in ta naj jih z ozirom na poslovni razsežaj posameznih zavarovalnic porazdeli med nje.
Dolžnost naznanjali nezgode.
§. 29.
Kadar koli so v kaki pod dolžnostjo zavarovanja stoječi delovršbi primeri nezgoda, po kateri je kaka oseba, ki je opravek imela v njej, usmr-tena ali pa telesno poškodovana tako, da je vsled tega umrla ali pa na tri dni in ne manj postala nesposobna za delo, naj vršbeni podjetnik ali pa tisti, ki mu je o času nezgode bilo izročeno voditi delovršbo, v petih dnéh najpozneje pismeno v dveh primerkih naznani jo političnemu oblastvu prve stopinje.
Oblika in vsebina tega naznanila ustanovi se ukazoma.
§- 30.
Polilično oblastvo naj od vsakega naznanila nezgode, katero mu dojde (§. 29), en primerek nemudoma pošlje zavarovalnici.
Ustanovitev pravice na odškodovanje.
§• 31.
Ako se naznani kaka nezgoda, vsled katere je kaka zavarovana oseba smrt storila, ali pa na telesu poškodovana bila tako da bode — kakor je podoba — iz tega sledila smrt ali pa nesposobnost za delo na več nego štiri tedne, naj politično oblastvo s primernimi ovedbami, kar se najprej more, sosebno v čisto dene:
1.	kaj je bil povod nezgodi in kakšna je nezgoda;
2.	katere osebe so usinrtene ali poškodo'
vane;
3.	koliko so imele zaslužka za delo;
4.	kakö je kdo poškodovan ;
5.	kje bivajo poškodovane osebe ;
6.	je li katera po nezgodi usmrtena oseba zapustila kaj takih, ki imajo po §u 7 pravico zahtevati povračilo.
Zavarovalnica sme po svojem človeku udeležiti se ovedeb. V ta namen naj se ji o pravem času naznani, da so ovedbe vpotene. Kar bi bilo troškov pri ovedbah in zlasti takih, ki bi nastali, ako bi bilo treba privzeti veščakov, nosi jih zavarovalnica. Kar so podale opravljene ovedbe, priobčiti je zavarovalnici.
§. 32.
Občinskih oblastcv dolžnost je, sodelovati pri ovedovanji onih istin (faktov), na katere se je
ozirati pri ustanavljanji, ima li kdo pravico na odškodovanje in kolika bodi ta odškodba.
§. 33.
Ako je bila katera zavarovanih oseb usmrtena vsled nezgode, naj zavarovalnica takoj, ko so za-vršene ovedbe (§. 31) ali, ako smrt stoprv pozneje nastane, čim zvé za-njo, ustanovi povračilo, katero je dati po §u 7.
Ako je katera zavarovanih oseb vsled nezgode telesno poškodovana, treba je, čez štiri tedne potem, ko je nastala nezgoda, rento, katera po §" 6 gre tistim poškodovanim osebam, katere so tisti čas še po vsem ali delovito nesposobne, pridobiti si kaj.
Za tiste poškodovane osebe, katere so po preteku štirih tednov še pod zdravniško skrbjo, da se ozdravé od pretrpljenih poškodeb, ustanoviti je za zdaj samo plačila rente, katera je opraviti do časa, ko se zdravljenje dokončd; a v ostalem naj se renta ustanovi stoprv, kadar bode zdravljenje končano.
§• 34.
Osebe, katere zahtevajo odškodovanje, ki se jim ni uradoma ustanovilo, naj svoj zahtev, predno preteče leto dni po teni ko je nastala nezgoda, vzglasé pri dotični zavarovalnici; če tega ne storé, izključene so od njega.
Ako se spoznâ, da ima vzglašeni zahtev odškodovanja podlogo, tedaj je takoj ustanoviti visokost odškodbe; v nasprotnem slučaji zavrniti je zahtev odškodovanja.
§. 35.
Vršbeni podjetniki imajo dolžnost, zavarovalnici, ako zahteva, v osmih dnéh o zaslužku in plači usmrtenih in poškodovanih kakor tudi tistih oseb. ki delajo v njih vršbi, dali tiste izkaze, kateri so potrebni, da se izračuni zaslužek po §" 6, odstavku 2 do 7.
§. 36.
O ustanovitvi odškodbe uradoma ali po vzglasu odškodovanje zahtevajočih priznane izda naj zavarovalnica tistemu, ki ima pravico do odškodbe, pismen odlok, iz katerega je razvidno, koliko iznaša priznana odškodba in kako je bila preračunjena. Pri odškodbah takim poškodovancem, ki so postali nesposobni pridobiti si kaj, povedati je sosebno, kako se je vzelo, ali da je
poškodovanec popolnoma nesposoben, ali pa samo delovito, in v poslednjem slučaji, v kateri meri da je nesposoben si kaj pridobiti.
Isto tako naj se, kadar se kak zahtev odškodovanja odbije, stori to s pismenim odlokom.
Izplačevanje iznosov odškodovanja.
g. 37.
Troške za pogreb (§. 7, št. 1) plačati je teden dni po tem ko so poistinjeni.
Rente poškodovancev in zapuščencev izplačujejo se v mesečnih obrokih naprej, proti temu, da se prinese potrdilo, da živč.
Česa je potreba, da so potrdi življenje, in pa kako se izplačujejo rente in pogrebni (roški, o tem imej ustanovilo potrebne propise.
Razsodišče.
S- 38.
Za vsako po tem zakonu ustanovljeno zavarovalnico postavi se v mestu, kjer ima ona svoj sedež, po eno razsodišče, katero je samo in edino pristojno, da razloča zahteve odškodovanja proti zavarovalnici naperjene, ki jih ona ne pri-poznava.
Razsodišče sestoji iz stalnega predsednika, štirih prisednikov in potrebnih namestnikov. Predsednika in namestnika mu imenuje minister pravosodja v porazumu z ministrom notranjih reči — iz števila sodniških državnih uradnikov. Izmed prisednikov poklicuje minister notranjih reči v porazumu z udeleženimi ministri v razsodišče na določen čas dva in namestnika njima, ki morajo biti vsi tehnično izučene osebe. Enega prisednika m njegovega namestnika volijo vršbeni podjetniki, stoječi pod dolžnostjo zavarovanja, a poslednjega Prisednika in njegovega namestnika zavarovanci la čas, kadar volijo može v načelstvo (§. 12), in sicer prav za toliko časa, kolikor traja službovanje Načelstva. Izmed udov razsodišča ne sme nobeden Pripadati načelstvu zavarovalnice ali biti v njeni
službi.
V ostalem uravna se ukazoma, kako je sestavljati razsodišče in kako naj se postopa pred Njim. kakor tudi, če bodo razsodniki morebiti dobivali kako nagrado. Zavarovalnica nosi troške, ki s° združeni z uredbo in poslovanjem razsodišča.
Pravni teki ali pritožbe proti izreku razsodišča niso dopuščeni.
/vršili razsodniški izrek ali nagodbo (poravnavo) skleneno pred razsodiščem oblastno je dolžnikovo pristojno sodišče.
Zahteve odškodovanja vzdigniti je pred razsodiščem s tožbo proti zavarovalnici, predno poteče leto dni od časa. ko jo zahtevalcu v S. 36 omenjeni odlok bil vročen; sicer so izključeni taki zahtevi.
Premene v predpologah pravice na odškodovanje.
S- 39.
Kadar v razmerah, ki so bile merodajne za ustanovitev odškodbe, nastane bistvena premena, sme se odškodba sè strani zavarovalnice na predlog ali uradoma drugače ustanoviti.
A ko je telesno poškodovani človek, kateremu je bila odškodba na podlogi §'* 6 ustanovljena, umrl vsled poškodovanja, mora se zahtev glede dodelitve odškodovanja zapuščenemu, kadar ni bilo uradoma ustanovljeno, vzglasiti pri zavarovalnici, predno izteče leto dni po smrti poškodovančevi ; ako ne, izključen je zahtev.
Da se ustanovljena renta poviša, to se sme iskali samo za čas po tem. odkar je bil višji zahtevek vzglašen.
Znižba ali razkrep ustanovljene rente stopi v moč počenši od dneva, katerega je znižbo ali razkrep izrekujoči odlok (§. 36) upravičencu vročen. Tožba proti temu odloku pognana pri razsodišči (S. 38) nima odložne moči.
V ostalem se §§. 32. 34. odstavek 2. 35, 36 in 38 zmislu primerno uporabljajo na postopek v zgoraj omenjenih slučajih.
§. 40.
Ako delavec ali vršbeni uradnik, ki ga je v delovršbi zadela nezgoda ter mu je po §u 6, odstavku 8, a) bila prirečena renta za 60 odstotkov letnega zaslužka, pri svojem dozdanjem ali pri kakem drugem delodavci stopi vnovič v delo, ka-keršno je njegovemu stanju primerno, moči rrm je z ozirom na dodeljeno mu za to mezdo ali plačo po S- 39, odstavek 1, časno ustaviti celo rento,
(SloVoiiibcll.)
il
katera mu je prisojena, ali nekaj nje. (le v takem slučaji dotičnemu delavcu ali vršbenemu uradniku dodeljena mezda ali plača iznaša najmanj 80 odstotkov letnega zaslužka, kateri je bil računu o njegovi renti vzet v podlogo, ima zavarovalnica dolžnost, zdanjemu delodavcu za čas, dokler traja novo službeno razmerje, povrniti polovico onega iznosa, katerega je prihranila s tem, da je celo rento ali nekaj rente ustavila.
Odpoved odškodovalne rente.
S- tl.
Dogovor med zavarovalnico in človekom, upravičenim potegovati rento, po katerem bi se upravičenec odrekel rente ali nekega dela njenega ter bi mu se zdanja vrednost rente po vsem ali deloma v glavnici izplačala, šamd tedaj je pravno-zavezen, če je v ta dogovor privolila občina, katera ima dolžnost, preskrbovati upravičenca, ako bi obubožal.
Inozemski upravičenci.
§. 42.
Kadar je upravičenec kak tujec (inozernec) in če stalno prebiva na vnanjem, ima zavarovalnica pravico, odpraviti ga s tem, da mu namesto zahtevane rente dâ glavnico, katero je odmeriti po razmerah dotičnega slučaja.
To določilo se ne uporablja na pripadnike dežel ogerske krone, ako se v teli deželah s pri-podobnim zakonodavstvom priznava enako ugodno postopanje z avstrijskimi državljani.
Z vršil o na iskovine odškodovanja ni dopuščeno.
S. 43.
Iskovine. ki upravičencu na podlogi tega zakona pristojé zavarovalnici nasproti, ne morejo so ni zvršilu (eksekuciji) podvreči, ni z naredbami v zavarovanje zadeti. Izimek od tega velja samo na korist onih, kateri imajo proti upravičencu po zakonu iskati vzdrževanje.
Kolikor zvršilo in zavarovalne naredbe niso dopuščene, brez pravne moči je tudi vsak raz-polog o gori omenjenih upravičencu pristoječih iskovinah z odstopom (cesijo), uakazom, zastavitvijo ali kakim drugim pravnim poslom.
Zmenki so izključeni.
S- 44.
Zavarvvalniee nimajo pravice, uporabo do-J ločil tega zakona v prid sebi naprej izključevati ali omejevati s pogodbami (pravilniki). Pogodbena določila, ki nasprotujejo tej prepovedi, nimajo pravne moči.
Odgovornost vršbeuih podjetnikov in tretjih oseb zn nezgode.
§. 45.
Podjetnik delovršbe (§. 11) ima dolžnost, kadar je on ali — ako bi bil nesposoben za djanja,“'— njegov zakonit zastopnik, nalašč ali po grobi (debeli) krivnji dal povod nezgodi, povrniti zavarovalnici vse odškodbe, ki jih mora ona na podlogi tega zakona dati komu.
Isto tako odgovarja (jamči) delničarska družba, pridobitvena ali gospodarstvena zadruga ali kako drugo društvo, ako je kak ud načelstva ali kak likvidator, in pa trgovinska družba, ako je kak za poslovodstvo upravičen družbenik ali kak likvidator hote ali po grobi krivnji napravil nezgodo.
Kot povračilo za rento sme zavarovalnica v tu zgoraj naštetih slučajih zahtevati njeno glav-nično vrednost, katero je izračunjati po načelih veljajočih za zavarovalnično poslovanje.
Pravica na povračilo zavarovalnici zastareva v treh letih, računeč od dneva nezgode.
§• 46.
Zavarovanec ali ti, ki so ostali za njim, imajo samo tedaj pravico, potegnili se za povračilo ! škode proti podjetniku delovršbe, kadar je katera v g. 45, odstavku 1 in 2. imenovanih oseb nalašč napravila nezgodo delovršbeno.
V takem slučaji omejena je pravica na iznos, za katerega odškodba upravičencu po veljajočih zakonitih propisih pristoječa (J;?;. 1325 do 1327 občnega grajanskega zakonika) preseza ono odškodbo, ki ima po tem zakonu pravico na-njo.
S. 47.
Odgovornost pooblaščencev ali predstavnikov (namestnikov) delovršbenega podjetnika, kakor tudi njegovih paznikov nad delovršbo ali delavci in tako tudi drugih oseh, katere so nezgodo nalašč napravile ali s krivil,jo dale ji povoda, določa se po Veljajočih zakonitih propisih.
Ali pravica na odškodovanje, izvirajoča iz te odgovornosti, kolikor je zavarovalnica po tem zakonu zavezana povrniti škodo, prislojt samo tej zavarovalnici, a zavarovancu, odnosno njegovim zapuščencem pristojf samo gledé iznosa, za katerega odškodba pristoječa jim po veljajočih zakonitih propisih preseza ono, kar mora zavarovalnica po tem zakonu v povračilo škode dati.
Državni nadzor.
S- 48.
Državni nadzor nad zavarovalnicami, ki se ustanové po tem zakonu, zvršujeta politično deželno oblastvo, v katerega upravnem ozemlji ima dotična zavarovalnica svoj sedež, in pa minister notranjih reči. Minister notranjih reči ima tudi oblast, podeljevati državno odobrenje v onih slučajih, v katerih ga je po tem zakonu treba.
1’ridoduni zavarovalni svet.
S. 49.
V podporo ministru notranjih reči pri poslovanju pridržanem mu po tem zakonu sestavi se pridodan svet iz strokovnjakov, ki pripadajo okrogu obrtnosti in v §. I, odstavku 8, št. 2 imenovanih poljedelskih in gozdarskih delovršb, in pa obrtnostni in zavarovalni tehniki. S posebnim pravilnikom (reyl-eineid), ki se ukazoma izda, določi se sestava in področje tega svéta. Zlasti je potrebno zaslišali pridodani svet:
1.	predno se ustanové ali premene okraji Zavarovalnic, in tako tudi, predno se taki zavodi zedirijajo ali delé (g. 9);
2.	predno se izda ukaz o vzornem ustanovili! zavarovalnicam (g. IH);
3.	predno se izdadö ukazi, kako je delo-vršbe, stoječe pod dolžnostjo zavarovanja, razdeliti v nevarnostne razrede, in predno se ustanové odstotni postavki znotraj nevarnostnih razredov (S. 14);
4.	pred vsako uporabo vkupnega pričuvnega zaloga (g. 15);
5.	predno se ustanovi tarifa za prvo vršbeno leto (g. 16, odstavek 3) in
6.	predno se ukaže tarifo kake zavarovalnice zvišati ali znižati (g. 16. odstavek 4).
Sodelovanje političnih ohlustev.
S- 50.
Političnih oblastev dolžnost je, prošnjam, prejetim ,od zavarovalnic, ki se ustanoé po teni zakonu, ustrezati — kolikor bode moči — v te zavode podpirati ter jim tudi brez zaprosbe priobčevati vse ono, kar utegne biti važno za njihovo poslovanje.
Zavarovalnice nimajo pravice, zahtevati, da hi jih linančna prokuratura zastopala.
Kazenska določila.
g. 51.
Ako naznanila, ki jih je podajati po gg. 18, 19 in 27, preračuni, ki jih je po gg. 21 iu 27 zavarovalnici donesti, ali pa izkazi, ki jih je dati po g. 35, obsezajo kaj, kar v istini rii res, kaznjuje se delo-vršbe podjetnik, kateri je la naznanila vpodal, ali te račune in izkaze donësel, kadar v, njih ni poistinjen obstanek djanja, kaznjenega po občnih kazenskih zakonih, v novih (denarjih) od pet do petsto goldinarjev in v slučaji, ko bi se globa ne mogla izterjati, z zaporom od enega dneva do treh mesecev.
g. 52.
Vršbeni podjetniki, ki tej ali oni izmed dolž nosti, nalaganih jim po gg. 18, 19, 21, 23, 27 in 35, podati naznanila, donesti račune ali izkaze,
ali predložiti zapiske, niso ustregli o pravem času, kaznjujejo se v novcih do 100 goldinarejv in če se globa ne more izterjati, z zaporom do 20 dni.
Isto velja za tega, ki ne poda o pravem času naznanila, katero je po §. 29 dolžan podati.
S. 53.
Ako dolžnosti zavarovanja podvržene delovršbe ne vodi podjetnik sam, nego jo vodi namestnik (poslovodtiik), naj se ta obsodi v kazni, omenjene v §§. 51 in 52, odstavek 1. Ali podjetnik delovršbe odgovarja tudi v tem slučaji za prisojene globe.
S- 54.
V §§. 51 in 52 omenjene prestopke zakona kazniti pristoji političnim oblastvom.
Globe (kazni v novcih) gredo v pričuvni zalog dotične zavarovalnice.
U t e c a j i.
S- 55.
Kjer v tem zakonu ni drugače poskrbljeno, vpolagati je utečaje (rekurse) proti kaki razloki političnih oblastev, ki je podvržena nadaljšnjemu pravnemu potu, v 14 dnevih po vročbi razloke, na katero meri pritožba, in to pri onem oblastvu, ki je stvar razločilo na prvi stopinji.
I’ritttojhiiiska in kolkovna prostost.
5(».
Vse razprave in listine (pisma), potrebne v dotrdbo in izmotanje pravnih razmer med zavarovalnicami z ene strani in stoječim pod dolžnostjo zavarovanja podjetnikom kake delovršbe ali pa zavarovanci z druge strani, proste so pristojbin in kolka (štemplja).
Na zavarovalnice, ustanovljene po tem zakonu, uporabljajo se določila zakona od 15. aprila 1885 (Drž. zak. št. 51).
Zavarovalnih prispevkov, ki jih opravljajo vršbeni podjetniki, ni privzemati v davkovno podlogo za dotične pod dolžnostjo zavarovanja stoječe delovršbe.
Izinme (lelovrsbe. Sodružne zavarovalnice.
S. 57.
Kadar pri podjetji podvrženem dolžnosti zavarovanja iiiva zavod, s katerega državno odobrenimi pravili so v g. 1 imenovane pri tem podjetji delo imajoče osebe proti prosledicam kake nezgode, ki bi se v delovršbi utegnila primerili, najmanj v isti meri zavarovane, kakor po določilih lega zakona, in če podjetnik delovršbe v ta zavod daje najmanj enako velike prispevke, kakor bi jih po tem zakonu imel dajati zarad zavarovanja glede kake nezgode, upravičen je on zahtevati, da naj se podjetje ne privzema pod zavarovalnice, katere je po tj. 9 ustanovili.
O tem zahtevu razloča minister notranjih reči, preiskavši poprej dotični zavod. Zahtevek je zavrniti, kadar stan imenja ali poslovanje zavoda ne daje polne varnosti, da hode izpolnjeval dolžnosti, ki jih ima zavarovancem nasproti.
§• 58.
Kadar se večje število podjetnikov delovršb podvrženih dolžnosti zavarovanja, naj spadajo v okraj ene in iste zavarovalnice ali več zavarovalnic, zedini v ta namen, da hi nezgode, kakor piše la zakon, sami zavarovali s tem, da ustanove posebno zavarovalnico, sme to minister notranjih reči, zaslišavši dotične zavarovalnice in v §. 49 omenjeni pridodani mu svét dovoljenje v to podelili, če se uresničijo naslednje predpologe, namreč :
1.	če načrt pravil, ki gaje predložiti, obseza to določilo, da v dotičnih vršbah delo imajoče zavarovanju podvržene osebe bodo proti posledicam kakih nezgod, ki se primerjajo pri delovršbi, najmanj v enaki meri zavarovane, kakor po določilih tega zakona, in da ne bodo siljene v večji meri prispevati za to, nego je po tem zakonu dopuščeno ;
2.	če s tem. da se delovršbe prosjteljev odločijo iz zveze dotičnih zavarovalnic, vztrajna zavarovalna sposobnost teh zavarovalnic ne pride v ni kako nevarnost;
3.	de je od nove zavarovalnice, ki jo prosi-bodejo ustanoviti, v vsakem oziru modi pričakovali polno varnost za izpolnjevanje zaveznostî, katere ima do zavarovancev.
Državnemu odobrenju podležede ustanovilo • ake nove zavarovalnice, ki se hode osnovati. Oaj obseza potrebna določila o nje ustroji in no-banji uravnavi, in pa o njenimi poslovanji, ter je y toni uporabljati zmislu primerno dotična določila loga zakona. Vendar je ministru notranjih redi pridržano, v tem oziru dopuščali kake izimke, ■° P rte na posebne razmere.
S- 59.
V ij. 57 imenovani zavodi in zavarovalnice P<> S. 58 osnovane stoje pod državnim nadzorom.
poznejše preiskovanje zavoda v §§. 57 in 58 oplenjenega pokaže, da po svojem imovinskem stanji ali po svojem poslovanji več ne daje polne varriošli za izpolnjevanje dolžnosti, ki so mu nalomile do zavarovancev, ima minister notranjih redi Pravico zaukazati, da se dotična podjetja privzamejo pod okrajno zavarovalnico.
Ako se pripeti kaka nezgoda, imajo v SS. 57 1,1 58 omenjeni zavodi dolžnost, brez odloga glav Pično vrednost rente, po pravilih pristoječe zava-r°vancu ali njegovim zapušdencem. izroditi zavaro-Valnici tistega okraja, ha katero s teni prehaja lailžnost, to rento dalje izplačevati. Za izročim , ■nisei vzele glavnične vrednosti, katero jfe izra-’■initi po podlogah veljajočih za zavarovalnico istega okraja, odgovarjajo dotični podjetniki delo-l|'Šbe kot poroki in plačniki. Določila tega od-s**vka ne uporabljajo se ua take zavode, ki bivajo j"'' podjetju, dolžnosti zavarovanja podvrženem, katero vrši država.
Poročila, ki jih dajo zavarovalnice.
§. 60.
Po tem zakonu ustanovljene zavarovalnice "'jajo dolžnost, za vsako koledarsko leto podnesti "i'dstru notranjih redi porodilo o podatkih stali-kl' nezgod, dalje o vsem svojem poslovanji in bšebno o stanji in naloženji svojih zalogov.
Ia	porodila, katerim naj se razve n tega pri-
orji in naloženji vkup-15), treba je ustrezno i državnemu zboru.
ti bd izkaz o poslovanji, st j Ka priduvnega zaloga (S delana vsako leto priobči
Razmerje do podpornih blagajnic in do zasebnih zavarovalnic.
g. 61.
Ta zakon se ne dotika pravic, ki pristojé zavarovancem proti bratovskim skladhjcam, blagaj-nicam (kasarn) za bolnike, mrliškim blagajnicam, blagajnicam za onemogle (invalide) in drugim podpornim blagajnicam. ali pa proti drugim zavarovalnicam. ki se lte ustanove po tem zakonu. Isto velja o dolžnosti občin in drugih zdrhžeb (korporacij) in ustanovili, ubožce (siromake) preskrbovati.
I zime k od tega določila velja samo gledé takih pogodeb, ki so bile med zasebno zavarovalnico in podjetnikom delovršbe po tem zakonu dolžnosti zavarovanja podvržene pred I. dnem inarcija 1880 sklehene p zavarovanji v tej Vršbi delajočih, pod §. I spadajočih oseb proti kaki nezgodi v delo-vršbi, če taka pogodba še traja ta Čas, ko se začne veljavnost v §. I omenjenega' zavarovanja. V takšne pogodbe namreč stopi zavarovalnica ustanovljena po §. 9, v katere okraji stoji dotična delovršha, odnosno zavarovalnica ustanovljena po S- 58, kateri je pristopil dotični podjetnik, na mesto vršbenega podjetnika in zavarovanih oseb po zakonu tako, da ima po tem zakonu ustanovljena zavarovalnica za toliko časa, kolikor veljav-nosl zavarovalne pogodbe še ni iztekla, zavarnino (zavarovalnino) o rokih njenega dospetja plačevati zavarujočemu zasebnemu zavodu, ter za to prejemlje za se vse one iznose, katere je dotični zasebni zavod vsled kake nezgode, ki se pripeti pri delu, dolžan opraviti po glasu zavarovalne pogodbe.
Določilo zgornjega odstavka uporablja se samo tedaj, kadar podjetnik zavarovalno pogodbo, katero je bil sklenil, v treh mesecih po tem, ko začne veljati la zakon, naznani političnemu oblastvu prve stopinje, v katerega okoliši se vrši delo pod dolžnostjo zavarovanja stoječe, 1er predloži dotični zavarovalni list.
Prehodna določila.
S. .68. j
Državni upravi se daje oblast, za prvo opravo zavarovalnic, ki jih je ustanoviti po §. 9, in za njih poslovanje do izteka prve v pravilih postavljene prispevne dobe deliti ponapredščine, ki jih dotične zavarovalnice povrnejo.
(Slo
3
vouisch.)
S. «3.
Ta zakon stopi v moč tri mesece po razgla-
šeriji.
A čas, kdaj se začne veljavnost zavarovanja j)0 tj. I. ustanovi se pozneje stoprv ukazoma ) o ministru notranjih rečt.
Zarad ustroja v g. 9 omenjenih zavarovalnic ima minister notranjih rečt pravico, opraviti vse potrebne ovedbe in zlasti od podjetnikov delovršeb, podvrženih dolžnosti zavarovanja, zahtevati vse ustrezne dopovedi.
Pristavek pletle zvrsitve.
S. 64.
Mojemu ministru notranjih rečt in Mojem'1 ministru za pravosodje je izročeno, v porazu""1 z Mojimi ostalimi udeleženimi ministri /.vršiti ta zakon.
Na Dnnaji. dne 28. decembra 1887.
Franc Jožef m. p
Taaffe s. r.
Pražit k s. ' •