Papige so gojili v prekmorskih deželah že v davili preteklosti. Tudi stari grški pesniki so opevali papige in njih zve¬ stobo. V večerne dežele jih je pripeljal Aleksander Veliki s svojega pohoda v Indijo. V srednjem veku so bili ti ptiči pri evropskih odličnjakih že zelo pri¬ ljubljeni. Krištof Kolumb jih je pripe¬ ljal poleg drugih zakladov mnogo iz Amerike. Izredno veliko novih različnih vrst papig pa smo dobili po odkritju Av¬ stralije in otočja Velikega oceana. Izmed vseh papig je najbolj priljubljena skob¬ čevka. Tudi v naši domovini se krogi ljubiteljev tega ljubkega ptička vedno bolj širijo, zato je povpraševanje po navodilu, kako je papigice gojiti, po¬ stajalo vedno večje — in tej potrebi naj bi odpomogla pričujoča knjižica. ZDRAVKO F. ŠKOF: MALA PAPIGA SKOBČEVKA LJUBLJANA 1935 SAMOZALOŽBA VSEBINA Splošno.3 Prehrana . 5 Nega. 7 Kletke in letališča.8 Spoznavanje spola.14 Paritev.14 Raznobarvne skobčevke ... 18 Krotitev in pouk.22 Bolezni in zdravljenje .... 29 I Splošno. Papigica skobčevka (Melopsittacus undulatus Shaw, Wellensittich, Undulated Grass-Parroquet, Bil jang, Perrucbe ondule), pri nas tudi še nazvana mala valovita papiga, tigrica, valovar, progasta papigica, papagaj¬ ček, dolgorepa pritlikava papiga itd., katere slednje pa ne smatram za primerne in so bolj lokalnega značaja. Naziv papigica skob¬ čevka uporabljajo že tudi naše šole več let (glej dr. Bevk Stanislav: Prirodopis . ..) in je gotovo priporočljivo, da ostanemo pri tem imenu. Spada k veliki družini papig (Psittacidae), kamor prištevamo mnogo sku¬ pin in vrst, ki so, razen sovkovke in talne papige, vse izvrstne plezalke s tipičnimi ple¬ zalnimi nogami (t. j. z dvema naprej in z dvema nazaj obrnjenima prstima - kremp¬ ljema). Papigica skobčevka je izredno prikupljiva in živahna, lastovičje velikosti, v naravi svetlo zelene barve, po vratu in hrbtu s tem¬ nejšimi prečnimi, valovčkom sličnimi pro¬ gami (kot pri skobcu!), na čelu in vrhu glave 4 prijetno rumene barve, šiljaste in dolge pe¬ rutnice, ozki, dolgi rep, na licih jo krasijo večje modre in pod vratom manjše črne pike. Vsa dolžina doraslega ptiča meri 23 do 26 cm. Domovina skobčevke je Avstralija, kjer se preživlja na obširnih zelenih pla¬ njavah. V svobodi se spreletavajo v velikih jatah, med letom stalno se oglašajoč z vrab¬ cem sličnimi klici. V glavnem se hrani z raznim travnim semenom in zelenjem. Gnezdi v drevesnih duplih. Ob času gnezdenja lahko najdemo v velikih evkaliptovih gozdovih, ob spodnjem toku reke Murray v Avstraliji, na stotisoče gnezd z mladiči. Prvi par teh papigic je prinesel v Evropo leta 1840 naravoslovec Gould v Anglijo. Ker so se radi prijetnih barv perja in prikuplji- vega vedenja vsakomur hitro priljubile, so jih kmalu začeli trgovci uvažati v Evropo. Uvoz papigic v večjem obsegu iz Avstra¬ lije je pričela okoli leta 1850 tvrdka Bolcani v Berlinu, nakar je uvoz stalno rasel tako, da je leta 1868 že prekoračil število 10.000 koma¬ dov. Leta 1878 je samo tvrdka Mrs. Bills v Londonu uvozila že 93.725 parov, torej 187.450 komadov. Zadnje desetletje prejšnjega sto¬ letja je bil izvoz iz Avstralije zakonito za- branjen in od takrat se izvaža le še skrivaj. Razume se, da je bila prvotna cena uvoženih papigic zelo visoka, medtem ko jo kupimo danes že za razmeroma nizko ceno. Menda se še ni nobena eksotična žival tako hitro razširila in priljubila kot ta, ki gotovo zavzema v tem prvo mesto. V strokovnem nemškem listu »Der Wellensittich« štev. 15 iz leta 1931 piše Balser, da je v Angliji po¬ stala gojitev teh priljubljenih papigic že naravnost moderna. Slično je tudi v Franciji, Belgiji in Nemčiji. Z gotovostjo lahko skle¬ pamo, da jo bomo v doglednem času našli tudi pri nas v večini družin, ki bo s svojimi zabavnimi kretnjami in smešnim govorjenjem zabavala mlado in staro. Prehrana. Papigice hranimo s prosom; najrajši imajo belo, je pa lahko tudi rumeno ali rdeče. Pa¬ ziti pač moramo, da je proso povsem zdravo in čisto, brez prahu in smeti. Poleg prosa jim damo tedensko dvakrat še neoluščen oves ali svetlo seme, dnevno pa nekaj zelenjave (ra- dič, solato, endivijo, motovilec ali sočno travo); večkrat tudi sveže vršičke sadnega ali drugega listnatega drevja za glodanje. Ako nam primanjkuje pozimi zelenjave, jim da¬ jemo kot nadomestilo koščke sladkih jabolk ali pa sveže nastrgano korenje. Dalje ne sme manjkati rib je olje, prav tako ne apnene snovi, 6 n. pr. gašeno staro apno, sepia-luščine (ossa- sepia), zmleta kreda, zdrobljene jajčne lu¬ pine in zidni omet. Gnezdujočim samicam pa ne smemo dajati sepia-luščin, ker vsebujejo veliko klorovega natrija, kateri povzroča pogosto težkoče pri leženju jajec (težkones- nost). Apnene snovi primešamo zdrobljene med hrano ali pa jih dajemo v posebnih po¬ sodah. Tudi pitna voda naj ne manjka, čeprav jo le redkokdaj pijejo. Z dodatkom ribjega olja pridobi hrana veliko na redilnosti (vita¬ minih). — V dobi valitve in odgoje mladiček je potrebno, da nudimo za pitanje mladičev mehko hrano. Najenostavneje pripravimo mehko hrano na ta način, da namočimo suh bel kruh v vodi ali mleku, iztisnemo nato popolnoma tekočino, izžeti kruh pa nadro¬ bimo v obliki drobnih žgancev v pripravljeno posodo. Pri dodaji ribjega olja hrani mo¬ ramo paziti, da ga ne damo preveč, ker bi se sicer ptičem pristudil. Posodice za hrano in vodo naj so po možnosti iz stekla, porcelana ali iz pocinkane pločevine, da se dajo dobro čistiti. Svetujem namesto odprtih krmilnih posod nabavo krmilnih in vodnih avtomatov (glej sliki 3 in 4). Tako nam ne bo treba posod vsak dan čistiti in polniti, ampak za¬ dostuje, da avtomat enkrat ali dvakrat na teden, ali enkrat na mesec napolnimo. 7 Nega. V splošnem papigice skobčevke lahko pre¬ nesejo vse temperature, ki so v naših pokra¬ jinah. Gojimo jih skozi vse leto lahko v letališčih na prostem kakor tudi v ogre¬ tih stanovanjskih sobah. V prvi vrsti jim moramo nuditi zadostno svetlobo, čist zrak in sonce. Ne smemo jih imeti pri vroči peči, na zaduhlem zrakn, v vlažnih prostorih in ne smemo jih postavljati prepihu. Tudi jih ne smemo prenašati iz vročih prostorov v mrzle ali obratno, ker jim hitra sprememba tempe¬ rature zelo škoduje. V poletnem času jim preskrbimo tudi možnost za kopanje s tem, da postavimo v kletko ali letališče vodo v plitvi posodi. Ako gojimo papigice v letališču, je najbolje, če napravimo v ta namen pršo ali vodomet (glej sliko 5) na naslednji način: Visoko na steno obesimo primerno veliko posodo iz pocinkane pločevine, na dnu posode pricinimo malo iztočno cevko in na tla leta¬ lišča postavimo vedro ali večji lonec. Vrh tega postavimo še plitvo, približno 3 do 4 cm visoko banjico, katera ima na dnu pricinjeni dve cevki — eno v sredini za dovod vode, drugo pa na strani, ki sega okoli 2 cm nad dnom za odtok odvišne vode v spodaj stoječi lonec, oziroma vedro. Iztočno cevko stenske posode in dovodno cevko pod banjico spo- 8 jimo med seboj z gumijasto cevjo, stensko posodo napolnimo z vodo in naš mali vodo¬ met je gotov. Za uravnavanje dotoka vode namestimo na gumijasto cev primerno za¬ klopko. Stene ptičjih sob oziroma letališč vsako leto najmanj dvakrat prebelimo in tla raz¬ kužimo. Vsak dan preglejmo, če je krma in pitna voda ptičem, posebno mladičem, do¬ stopna in da je vsa posoda v snažnem stanju. V dolgih zimskih nočeh se priporoča prostore, kjer imamo papigice, za nekaj časa razsvet¬ liti, da se morejo ptiči nasititi, posebno še, če imajo mladiče za pitati. Tudi pregledamo večkrat na leto, kadar ne valijo, glede stanja vsakega posameznega ptiča, če ni mogoče presuh ali predebel, ker eno kot drugo ovira ugoden potek paritve in gnezditve. V to svrho primemo ptiča, ga položimo s hrbtom na dlan leve roke tako, da leži vrat med palcem in kazalcem, ka¬ tera nalahko zapremo. Zdaj razpihamo perje na trebuhu in tako ugotovimo stanje ptiča. Ako je ptič predebel, mu dajemo zanaprej manj zrnate hrane in več zelenjave, v na¬ sprotnem slučaju pa izdatnejšo hrano. Kletke in letališča. Pri nabavi ali izdelavi kletk upoštevamo predvsem namen, kateremu naj služi, torej 9 ali za namestitev posameznih ali večjega šte¬ vila ptičev. V glavnem razlikujemo tri vrste ograd za namestitev ptičev, in sicer sobne kletke, sobna in vrtna letališča (voljere) in ptičje sobe. Za ogrado kletk in letališč je najpri- pravnejša pocinkana žična mreža, katere odprtine (luknjice) pa ne smejo biti večje kot 10—13 mm. Kletka za eno ali dve papigici naj je dolga vsaj 60 cm, visoka 40 cm in globoka 30 cm. V skrajnem slučaju služi takšna kletka že lahko za paritev odnosno gnezditev enega para. Paličice napravimo okrogle in iz mehkega lesa v debelosti &—18 mm in ne- oglajene. Pritrdimo jih v kletko tako, da se ne majejo, in jih tako razvrstimo, da na zgornji paličici sedeči ptiči ne bodo mogli ponesnažiti spodnjih. Bliže kot 12 cm od stene kletke paličic ne smemo namestiti, ker bi si sicer papigice ob steni kletke repke poško¬ dovale ali polomile. Na dno kletke napra¬ vimo iz pločevine predal, ki se da izvleči, kadar snažimo. Kletko imejmo obešeno ali postavljeno v zavetnem prostoru, ker prepih ptičem škoduje. Letališča označujemo v splošnem one kletke in ograde, kjer je ptičem nad 1 ku¬ bični meter prostora za spreletavanje na raz- 10 polago in so obenem dani pogoji za vzgojo mladičev. Sobno letališče napravimo, kadar imamo večje število ptičev ter istih ne moremo več spraviti v kletke, ali pa tudi, če jim hočemo nuditi večji prostor za spreletavanje. Vrtno letališče (gl. sliko 6) postavimo tako, da je vsaj od dveh strani zaščiteno pred ve¬ trom in drugimi vremenskimi neprilikami. Letališče je deloma pokrito z opeko, lepenko ali pločevino, deloma pa ostane nepokrito in napnemo tudi zgoraj žičnato mrežo. Tako napravljeno letališče omogoča ptičem, da se tudi lahko prostovoljno izpostavijo blago¬ dejnemu vplivu dežja, rose in sončnim žar¬ kom. Ako je letališče dovolj veliko, lahko napravimo v njem mali vodomet (gl. sliko 5), posadimo razno grmičevje in posejemo travo ali oves, da izgleda prikupljivejše; istočasno nudijo rastline papigicam zeleno travo in brstje. V letališču, ki je postavljeno na po¬ sebno zavarovanem kraju, lahko pustimo pa¬ pigice skobčevke tudi skozi celo zimo zunaj, le da skrbimo vsak dan za svežo vodo. Seveda pa bo vsak ljubitelj teh živali skrbel, da jih zavaruje pred mrazom, saj je lažje razne bo¬ lezni preprečiti, kot jih kasneje zdraviti. Za ptičjo sobo lahko uporabimo vsako suho, svetlo ter pred mišmi in podganami za- 11 varovano sobo. katera naj ima vsaj eno okno obrnjeno proti vzhodu ali jugu. Na zunanji strani okna pritrdimo mrežo, da preprečimo ptičem beg, kadar odpiramo okna in zračimo sobo. Za okensko mrežo imajo živalce tudi priliko za sončenje, kar jim je za zdravje in ugoden razvoj nujno potrebno. V notranjosti opremimo sobo z raz¬ nim dreves jem, grmičevjem ali zelenim ve¬ jevjem, seveda ne pregosto, da ne bi oviralo spreletavanja ptičev po sobi. Sobo opremimo še z odprtimi ali avtomatičnimi krmilniki, napajalniki, kopalnimi posodami ali z malim vodometom (glej sl. 3, 4, 5) in z umetnimi du¬ plinami ali zabojčki (glej sl. 1, 2). Ako uporabljamo kletke, letališča ali ptičjo sobo za paritev papigic skobčevk, jim pripravimo za gnezditev (ker gnezdijo samo v duplih) umetna dupla iz primernih debel listnatega ali iglatega drevja. Notranja vot¬ lina dupla naj ima tele mere: višina 24 do 26 cm, premer ali širina 14—15 cm, vhodna luknja 4—4'5 cm, napravljena približno 14 cm nad notranjim dnom. Veliko enostavneje pa je, ako napravimo namesto umetnega dupla navaden zabojček, ki naj ima v notranjosti iste mere. Zabojček za gnezdenje je lahko štiri-, Sest¬ ali osemoglat in ga napravimo iz mehkih, 12 približno 1—2 cm debelih desk. Da pa mo¬ remo zabojček čistiti in potek valenja, od¬ nosno doraščajoče mladiče nadzirati, mora biti pokrov zabojčka snemljiv ali pa, da se da odpirati. Notranje mere zabojčka so iste, kot pri umetnih duplih. Za olajšanje vstopa v gnezdo, vdelano približno 3 cm pod vhodno luknjo 1—L5 cm debelo paličico, ki sega vsaj 10 cm navzven in približno 2 cm v notranjost zabojčka. Na dnu zabojčka napravimo pri¬ merno vdolbino, ki ima namen, da leže sa¬ mica jajčeca vedno skupaj in jih tako lažje pokrije. Imamo pa še tudi novejši, zelo praktičen tip zabojčka, ki je za vsakega gojitelja pre¬ cejšnje koristi. Ta tip onemogoča, da bi va¬ leča samica skakala naravnost na pod vhodno luknjo se nahajajoča jajčeca, odnosno pri pi¬ tanju na nežne mladiče. Notranja višina tega zabojčka meri 25 cm, širok je 25—28 cm in globok 14—15 cm. Luknja in paličica sta na¬ pravljeni na eni polovici, vdolbina za jajčeca pa na drugi polovici zabojčka. Dno pod . vhodno luknjo je za 1—2 cm zvišeno in na¬ lahno visi proti vdolbini. Tako izdelani za¬ bojček prepreči naravnostni skok staršev v gnezdo in imajo mladiči več prostora. Za¬ bojčke namestimo vselej visoko na steni tako, da je vhod obrnjen proti svetlobi. 14 Spoznavanje spola. Razločevanje spola je pri papigici skob¬ čevki precej težko, posebno še, ker ostane barva perja pri obeh spolih tudi po skubitvi (menjavi perja) popolnoma enaka. Nekateri so mnenja, da bi se dalo po velikosti ali ja¬ kosti modrih pik na licih ugotoviti spol. To je pogrešno, ker najdemo tako samce kot samice ene in iste barve in iste starosti, da imajo prvi večje ali jačje pike, v drugih slu¬ čajih pa zopet nasprotno. Najzanesljivejši znak za ugotovitev spola nam nudi nosna kožica na korenu kljuna. Nekako po tretjem tednu starosti opazimo pri mladih samcih bolj na vijoličasto odsevajočo nosno kožico, pri samicah pa okrog nosnic belejši kolobarček, kateri znaki pa se po za¬ pustitvi gnezda ponavadi zopet zabrišejo. Po¬ polnoma gotovo pa šele lahko ugotovimo spol po prvi skubitvi, ko dobi perje izrazitejše barve in postane nosna kožica takrat pri samcu modra, pri samici pa sivo- ali rjavo- zelenkasta, slično kot je barva nepraženega kavnega zrnja. Paritev. Važno je. da nikdar ne uporabljamo za paritev premladih, bolnih ali slabotnih pti¬ čev. Načelno ne parimo papigic pred dese- 15 timi meseci starosti, ker ako parimo pre¬ mlade, dobimo potem slabe mladiče, katerih ne moremo z uspehom uporabljati za nadalj¬ njo ploditev. Nadalje ne smemo pariti med seboj sorodnih si ptičev, ker so pogosto kot posledica takih paritev degenerirani mladiči, ki deloma poginejo že v gnezdu. Če pa do¬ rastejo, jim mnogokrat ne zraste popolnoma perje, zlasti ne na trebuhu, v repu in perut¬ nicah, zaradi česar takšni potem ne morejo leteti ter samo tekajo po tleh, ali plezajo po stenah in vejah. Takšni ptiči imajo tudi več ali manj pohabljene, ali nenaravno vstran zraščene noge, se neprestano skubejo, morejo samo po tleh tekati ali skakati in jih radi tega imenujemo »tekače« ali »skakače«. Po tretji, ali najkasneje po četrti gnezditvi ločimo samce od samic in jih zapremo posa¬ mezne v kletke. Šele po šest- do osemteden¬ skem počitku jih lahko zopet združimo. Ptiče kupujmo vselej pri zanesljivih rejcih, ker le tedaj nam bo prihranjeno marsika¬ tero razočaranje. Pri izbiri ptičev pazimo še, da sta za paritev oba enako velika, dobro razvita in krepka, perje naj bo gladko in svetlikajoče ter ne sme kazati golih mest. Perutnice morajo biti dolge in šiljaste, dolg tudi rep, oko živahno, noge in kremplji brez napak. Ako nameravamo gojiti več parov, moramo vse istočasno spustiti v letališče ali 16 ptičjo sobo, ker bi se sicer pri dodajanju posameznih ptičev ti medseboj napadali. Na dno umetnih dupel ali zabojčkov za gnezde¬ nje natresemo žlico žaganja, ali drevesne trhlice. Ko opazimo, da se samica že po več časa zadržava v dupli ali zabojčku, smemo že v par dneh pričakovati v gnezdu prva jajčeca. Jajčeca so bela in jih zleže samica na vsak drugi dan po eno, skupno 4—8 v enem gne¬ zdu. Samica začne že takoj po prvem ali drugem zleženem jajcu valiti, zaradi česar se potem tudi mladiči izvale na vsak drugi dan po eden. Valen je traja 16 do 18 dni, kar je odvisno od letnega časa in temperature pro¬ stora, kjer jih gojimo. Izvaleni mladiči so goli in slepi ter šele po 12 dneh spregledajo. V starosti do 30 dni doraste mladičem že vse perje, nakar zapustijo čez nekaj dni gnezdo. Nato jih starši še nekaj dni zunaj pitajo, do¬ kler ne začnejo sami pobirati hrano. Komaj so zapustili zadnji mladiči gnezdo, zleže sa¬ mica že zopet prva jajčeca za prihodnjo va¬ litev, dostikrat tudi že, ko še niti zadnji mla¬ diči niso zapustili gnezda. Izredno požrtvo¬ valnega se izkaže samec začasa pitanja mla¬ dičev, ki je takrat neumorno na delu, lušči zrna in si polni golšo, iz katere zopet stresa s svojo slino omehčano hrano v kljun samice in mladičev. Skrbno moramo paziti, kadar so 17 v gnezdu mladiči, da teh ne napade mrčes, ker jih ta močno slabi, da celo iz tega vzroka po¬ ginejo. Da to preprečimo, vzamemo tedensko enkrat previdno mladiče iz gnezda, stresemo žaganje in ostalo nesnago iz zabojčka, ga nato očistimo, potresemo istega znotraj in zuna j z dobrim mrčesnim praškom in končno damo zopet nekaj svežega žaganja ali trhlice na dno zabojčka. Mladiče, katere smo začasa čiščenja vzeli iz gnezda, damo tačas v pri¬ pravno košarico in jo zatemnimo. Mladostna barva se razlikuje od doraslih papigic skobčevk edino le v tem, da je bolj motna, katero pa zgubi po prvem skubenju, ki nastopi po treh mesecih starosti. Sedaj dobijo ptiči izrazitejše in svetlikajoče se barve, čelo in na glavi pa lepo rumeno (ra¬ zen modrih, pri katerih postane čelo in na glavi belo). Vsak zaveden gojitelj skobčevk, mora vo¬ diti tudi točen razvid o vsaki posamezni živali, da ne pride do paritve ptičev sorodne si krvi, nadalje, da more pri raznobarvnih parih že vnaprej vedeti, kakšnih barv bo naraščaj. Brez gotovih znakov pa nam toza¬ devna evidenca praktično ni mogoča. V ta namen si nabavimo posebne, nalašč za to prirejene obročke, katere pritrdimo mla¬ dičem na noge, in to v starosti približno treh tednov, ker bi se pozneje obročkov ne 18 privadili ter jih odkljuvali. Obročki so lahko iz celuloida, aluminija ali novega srebra, za¬ znamovani s črkami ali številkami, kakor tudi različnih barv in oblik. Lahko pa si tudi vsak gojitelj sam napravi obročke iz celu¬ loida, na precej preprost način. V tovarni ce¬ luloida ali tovrstni trgovini kupimo odpadke celuloida v raznih barvah, katere dobimo po zelo nizki ceni. Celuloidne komade vtaknemo v vročo vodo, da se omehčajo, nakar jih raz¬ režemo s škarjami v primerno dolge in 5 mm široke pasice, katere ovijemo na okroglo paličico ali žebelj. Ta obroček obdrži, ko po¬ stane suh in ohlajen, svojo obliko ter se da lahko pritrditi na nogo. Z obročki raznih barv se da ptiče prav dobro zaznamovati, po¬ sebno še, če vtisnemo v barvni obroček raz¬ lične znake. Raznobarvne skobčevke. Kakor znano, se gojijo dandanes skob¬ čevke v mnogih barvah. Pred približno se¬ demdesetimi leti so bile znane še samo na- ravnobarvne, torej svetlozelene. Šele kasneje so se pojavile razne, od naravne popolnoma različne barve. Naravna barva pčrja zelene skobčevke temelji na skupnem delovanju pigmentne in strukturne barve. Kot pigmentne barve naj- 19 demo temne melanine in rumene lipokrome; kot strukturno barvo je smatrati modro, ka¬ tera v skupnem delovanju z rumeno, da ze¬ leno barvo. Temne melanine se zopet delijo v dve skupini, ki se razlikujete po barvi, po obliki barvnih telesc in stopnji kemične de- ljivosti. Lipokromi, rumeno- do rdečebarvni, se nahajajo enakomerno razdeljeni v perju in roženini. Strukturne barve so posebno- vrstne, ki temeljijo na fizikalnem delovanju. Nastanek raznih barv, različnih od na¬ ravne, si moremo tolmačiti, ako upoštevamo okolnost, da kažejo vse živali po dolgoletni gojitvi v jetništvu nagnjenje k pobeljen ju, »albinizmu« (n. pr. miši, zajci, perutnina) ozi¬ roma k porumenjen ju, »okroizmu« (n. pr. ka¬ narčki in skobčevke). Poleg tega so tudi raz¬ lični pojavi mutacij in varijacij. Potom sistematičnega križanja ptičev dru¬ gih barv, ki so nastale na gori omenjene na¬ čine, z naravnobarvnimi ali njih križanci, ozi¬ roma teh medsebojno, so se vzgojile zopet nove, različne barve. Ako pa hočemo gojiti, odnosno pridobiti naraščaj določnih barv, moramo poznati na vsak način pravila o dednosti, katero teorijo je 1. 1865 po dolgoletnih eksperimentih, po¬ stavil sloveči naravoslovec, menih Gregor Mendel. Mendelov zakon o dednosti mora pač poznati vsak gojitelj barvnih papigic. 20 Naravoslovec Mendel je eksperimentiral največ z rastlinami. Pri poizkusili njegove teorije na živalih, se je tudi tukaj pokazal isti rezultat. Opozarja pa se, da je popolnoma vseeno za dedovanje določne barve, kakšne barve je samec oziroma samica. V Mendelovem zakonu o dednosti vidimo, da je v prvi generaciji en znak staršev — re¬ cimo zeleni —, nad drugim znakom — re¬ cimo belim — dominanten (d) ali nadvladu¬ joč. Beli, brezbarvni znak pa, čeprav je tudi obstojal, odstopi, podleže, se zadrži torej re- cezivno (r). Večinoma dominira (nadvlada) prvotna barva nad odvajeno. Tako bo pri križanju naravnobarvne skobčevke s katero¬ koli drugobarvno, dominirala oblika prve, ali točneje povedano, vsi mladiči bodo na- ravnobarvni (zeleni). Pri potomcih te prve generacije se pojavi še tudi dominanca na¬ ravne barve, ta pa le v razmerju 3 : 1, torej bodo trije mladiči naravnobarvni in samo eden bo kazal barvo odvajene, domesticirane oblike. Pa tudi oni trije naravnobarvni mla¬ diči si niso popolnoma enaki. Le eden od teh bo podedoval čisto naravno barvo, pri ostalih dveh pa bo vmesita oblika. Ako sedaj ta dva medsebojno križamo, bi se pojavili potomci teh (tretja generacija) zopet v razmerju: 1 naravnobarvni, 2 vmesne oblike in 1 v barvi, katero smo prvič z naravnobarvno križali. 21 Obstoje torej tri različne oblike barv v raz¬ merju 1:2:1, od katerih pa v resnici samo dve nastopite v razmerju 3 : 1.* Pri dveh ge¬ neracijah že čistobarvne ptiče imenujemo homocigotne. Ptiče pa, pri katerih ena barva staršev dominira, druga sicer recizivno ob¬ stoja, pa se ne pojavi, imenujemo heteroci- gotne. Homocigotni so torej čistobarvni ptiči, ki v sorodstvu medsebojno parjeni znake čisto podedujejo; iz heterocigotnih pa lahko šele vzgojimo homocigotne potom nadalj¬ njega križanja. Mendelova pravila o dedovanju pri križa¬ nju naravnobarvne z belo (ali drugobarvno) skobčevko: • O 2. gen. • S S O i ,--, -- i 3. gen. ••©©O • © © O O • = stalna zelena, naravna barva (dominantna = nadvladujoča); O =. stalna bela barva, ako te medsebojno parimo; © vmesna oblika, ki medsebojno parjeni zopet dajo razmerje: 1 naravnobarvni, 2 vmesne oblike (pri teh je naravna barva dominantna, bela reeezivna) in 1 bele barve. * Točnega razmerja se seveda ne more pričakovati pri malem, ampak šele pri velikem številu. 22 Po sedanjem stanju se delijo skobčevke splošno na 12 različnih barv: 1. olivno zelena 7. 2. temno želena 3. svetlo zelena (naravnobarvna) 9, 4. rumeno olivna 10. 5. temno rumena 11. 6. svetlo rumena 12. rožnato vijoličasta (mauve) kobaltna sinje modra belo rožnato vijoličasta belo kobaltna belo sinje modra. Številke barv pri 4—6 in 10—12 imajo svetle prečne valovite proge. V zadnjem času se s posebnim zanimanjem gojijo in širijo papigice s sivimi perutnicami in prečnimi valovitimi črtami. Pojavljajo se v dveh barvnih tonih, in sicer svetlo sive in temno sive. Krotitev in pouk. Marsikateri je imel že priliko videti ukro¬ čene, ali za različne produkcije oziroma go¬ vorjenje priučene papige. Tudi o naši mali skobčevki je znano, da poseduje izredno ve¬ liko nadarjenost za priučitev govorjenja in da je zelo inteligentna. Kolikor se sedaj da ugotoviti, se je zvedelo za prvi slučaj govo¬ reče papigice skobčevke okrog leta 1860, nato zopet en slučaj leta 1877. Seveda je ta vest napravila veliko prese¬ nečenja med ljubitelji in prijatelji te ljubke 23 živalce. Kajpada so se sedaj našli posamez¬ niki, ki so se trudili z učenjem papigic za posnemanje govorjenja, medtem ko še ve¬ čina rejcev o nadarjenosti skobčevk ni vedela ali pa ni imela potrpljenja s šolanjem, ki je takrat še dolgo trajalo, preden je dovedlo do povoljnega uspeha. Šele leta 1917 je zaslužni ornitolog v. Lu- canus povzročil pravi preobrat v krotitvi in učenju skobčevk z objavo svojih, za takrat sijajnih uspehov v nekem nemškem ornito- loškem mesečniku. Imenovani je prvi delal poizkuse s tem, da je ,vzel mladiča, katerega je namenil krotiti in učiti, še pred zletom iz gnezda in ga do samostojne prehrane umetno pital. S tem je dosegel, da še mladič prvič ni postal samostojen z ukoreninjenimi ptičjimi glasovi svojih staršev, drugič pa si ga je z umetnim pitanjem navezal nase, kar je oboje zelo važno pri krotitvi in učenju. Po dosedanjih izkušnjah je ugotovljeno, da se dajo že prej popolnoma krotki samci priučiti s primernim postopanjem, skoro brezizjemno več ali manj govorjenju. Barva perja pri tem nima nobene vloge, ker se najdejo izjeme tako pri zelenih kot pri dru- gobarvnih samcih. Pri samicah uspeh sicer ni izključen, so pa redke izjeme. Predpogoj za povoljni uspeh je popolna krotkost ptiča. 24 Da napravimo ptiča brez umetnega pitanja popolnoma krotkega, vzamemo mladiča par dni po vzletu iz gnezda, ko že sam žre, od ostalih in ga damo v majhno kletko. Daljše 3—4 peresa v perutnicah mu pristrižemo, ali še bolje je, ako jih z nitjo zvežemo, da nam ne more odleteti. Sedaj ga najprej privadimo, da nam vzame hrano iz roke. Ko se je ptič prej v kletki že pomiril in ne divja več, mu vtaknemo parkrat hrano v odprtine mreže, nakar mu začnemo dajati na roki, katero mirno držimo v kletko in ponavljamo to tako dolgo, dokler ne začne jemati hrano sam z naše roke. Ko smo to že dosegli, ga vadimo sedenja na prstu. V ta namen odvzamemo iz kletke vse paličice, da mora sedeti le na tleh, ter mu nudimo v pesti hrano, kazalec pa držimo pri tem tako, da mora ptič stopiti nanj, ako hoče jesti. Lahko pa tudi ptiča, ko že jemlje hrano iz roke, spustimo iž kletke v sobo in nato drži¬ mo, ko se je že prej vsedel na kakšno omaro ali tablo, primerno dolgo palico mirno pred njim. Po nekaterih brezuspešnih poizkusih bo končno zlezel nanjo, nakar ga s palico počasi prenesemo na mizo ali tla. Ko se je pustil že večkrat tako prenesti in se navadil na palici, bo zlezel kmalu tudi raz iste na ponujeno roko s hrano in nato polagoma na prst. 25 To sta dva zelo preprosta načina, ki uspeta, če imamo le malo potrpljenja. Ptiča še ne .moremo smatrati za krotkega, ako se svojemu gospodarju še umika in mu ne sledi. Boljši način pa je, da mi mladiča, katerega smo namenili krotiti in učiti, umetno pitamo. V ta namen vzamemo iz gnezda 20 do 25 dni starega mladiča samca, katerega spoznamo po vijoličasti voščeni nosni kožici. Seveda je tudi večkrat ta znak od znaka samic, ki ima beli kolobarček okrog nosnic, tako malen¬ kostne razlike, da je večkrat pomota mogoča. Samčka damo v majhno kletko in ločeno od drugih papigic tako, da drugih ne vidi, niti ne sliši, ker bi bil sicer ves trud zastonj. Ko postane iz gnezda vzeti mladič po par urah lačen ter ima že prazno golšo, ga vzamemo v roko in mu mehko hrano s kavno žličko na- lahko dajemo v kljun, čemur se ptič malo¬ kdaj dolgo upira. Lahko pa mu tudi kljun vtaknemo v napolnjeno žlico in bo kmalu začel pobirati hrano iz žličke. Prve dni se¬ veda ne žre posebno rad in veliko, kasneje pa se bo obnašal že nestrpno, ko zagleda žličko. Pitamo ga dnevno 4—6krat in pri tem pazimo, da ne bo preveč sit, kar se da ugo¬ toviti na več ali manj napolnjeni golši. Hrano za pitanje mladičev pripravimo na sledeči način: Zmleto proseno kašo v vodi pristavimo na ognjišče in ji dodamo menjaje 26 nekaj pšeničnega zdroba, ovsene moke, zdrob¬ ljenega prepečenca, zmečkano v trdo kuhano jajce, sesekljano zelenjavo, zdrobljeno oglje ali apno, končno par kapljic ribjega olja. To hrano moramo na ognju kratko prevreti, ker bi z dolgim kuhanjem uničili važne vita¬ mine. Najbolje je, ako zmes za hrano eno¬ stavno samo z vrelo vodo poparimo. Hrano pripravimo samo enkrat na dan svežo, pred vsakim pitanjem pa jo segrejemo toliko, da ima telesno toploto. Prvi dan pripravimo precej mehko, skoraj tekočo hrano, nato vsak naslednji dan gostejšo in debelejšo zdrobljeno zmes. V par dneh pripravimo isto že iz cele kaše, dokler ne začne ptič sam po¬ birati proso ali drugo hrano. Ptiča namestimo, kadar se z njim ne ukvar¬ jamo, v temen zabojček. Imamo pa še tudi posebno pripravo za pi¬ tanje mladičev, tako zvano pitanko, neke vrste vbrizgalko, s katero iztisnemo mehko hrano ptičem naravnost v golšo. Ta priprava , je jako praktična, ker s to lahko vsak čas pitamo mladiče, neglede, ali so voljni žreti ali ne, pa tudi za pitanje bolnih ptičev, ako sami ne žro, in za dajanje zdravil, bočno na¬ vodilo za uporabo je pridejano vsaki pitanki. V starosti približno štiri in pol tednov dobi mladič nagon, da prične sam žreti. Takrat ga damo v malo kletko brez paličic, katero obe- 27 simo na takšno mesto, kjer ne vidi in ne sliši drugih sovrstnikov in tudi ne ljudi, tla kletke pa posujemo z raznim zrnjem. Ko prične že sam pobirati in luščiti zrnje, prenehajmo po¬ tem z nadaljnjim umetnim pitanjem. Sedaj nadaljujemo s krotenjem in vežba- njem. Privadimo še mladiča, da prihaja sam na prst na ta način, da ga postavimo rahlo na mizo ali tla, mu ponudimo ponovno kazalec, da nanj spleza ter nato še večkrat raz levega na desnega in obratno. Kasneje bo prišel že takoj sam na prst, kakor hitro mu ga ponu¬ dimo. Lahko ga še tudi privadimo, da bo sledil po sobi povsod svojemu gospodarju. V ta namen posadimo mladiča, ki še ne more leteti, na tla, mu nudimo roko ter ga prijazno kličemo. Hitro se bo skušal skriti v ponujeni roki, katero držimo od začetka precej blizu, nato vedno dalje proč in kmalu bo že tekal ter letal za svojim gojiteljem. Razumljivo je, da se moramo ukvarjati s krotkim ptičem dnevno po nekaj časa, da postane povsem navezan na svojega gospodarja in da dose¬ žemo s tem čimveč uspeha. Ni pa priporoč¬ ljivo, pustiti ptiča prosto letati po sobi, ali celo na prostem, ker le malokateri je toliko krotek, da ne bi izrabil prilike in se poslužil zlate svobode. Že v starosti treh do štirih mesecev je ve¬ čina samcev sposobna in poskuša ponavljati 28 posamezne besede, katere se pred njim po¬ gosto izgovarjajo. Niso redki slučaji, da se priuči popolnoma ukročeni samec v enem tednu izgovarjati do 15 in še več besedi. Za¬ čnemo od kraja s kratkimi in lažjimi bese¬ dami, nato šele s stavki. Ptiča vzamemo pri učenju na prst in mu govorimo, držeč ga precej blizu ust, večkrat dnevno eno in isto besedo, oziroma stavek, počasi in razločno naprej. Prisluhoval bo zelo pazljivo, najraje bi nam pri tem že zlezel v usta. Ko smo prenehali z govorjenjem, po¬ kaže svojo nezadovoljnost nad prekinjenjem pouka s tem, da dotika kljun ob naše ustnice. Kmalu potem, ko ga pustimo po pouku sa¬ mega, prične že sam nalahko ponavljati be¬ sede. Pri dolgih stavkih izgovarjamo najprej prve stavkove besede, ko te že brezhibno po¬ navlja, zopet nadaljnje z vsakokratno pono¬ vitvijo poprejšnjih, dokler ne izgovarja vsega stavka brez napak. V splošnem se smatra, da se vsak krotki ptič z lahkoto priuči s pri¬ mernim šolanjem 20—30 besedi, dober 40—60, izvrstni pa celo do 100 in več besedi. Ker moremo priučiti naše skobčevke za izgovar¬ janje tako resnega kot šaljivega besedila, nam nudijo govoreče mnogo zabave in ve¬ selja v hiši. 29 Bolezni in zdravljenje. Bolna papigica zgubi svojo živahnost, ima kalne oči, šopiri perje, težko leta ali mirno poseda s podtaknjeno glavo. Plahost zgubi, hitro diha, nosnici postaneta umazani in za¬ lepljeni, v nočni tišini se sliši piskajoče ali smrčeče dihanje. Telo ima predebelo ali pre¬ suho, trebuh ima upadel, vnet ali bled, perje pod repom je od blata onesnaženo in zlep¬ ljeno. Ptiča, katerega domnevamo da je zbolel, damo takoj v posebno kletko, obesimo na mi¬ ren in pred prepihom zaščiten prostor ter ga hranimo samo s prosom in svetlim semenom. Določitev bolezni je v mnogih slučajih zelo težka, zato moramo ptiča stalno opazovati, kako se vede in kakšni bolezenski znaki se pojavljajo, da na podlagi opaženega skle¬ pamo, za čim boleha. Zdravilna sredstva uporabljamo odkraja lažja in milejša. Če gre za nalezljivo bolezen, je lahko ogrožen ves ptičji zarod, zato preiščemo v tem slu¬ čaju vsakega ptiča posebej ter oddelimo že obolele in sumljive v posebne kletke. Yse rabljene kletke, letališča, ptičjo sobo ter vso opremo temeljito očistimo in razkužimo. Raz- kužujemo z vrelo vodo, kjer je to nemogoče, pa s hipermanganskim kalijem, lizolom, kreo- linom ali kinozolovo raztopino (1 : 1000). Ker 30 bolne ptiče večinoma žeja, jim dajemo zdra¬ vila v mlačni vodi; nikar pa jih z istimi ne zalivajmo nasilno. Težkonesnost — težkoče pri nesenju ja- jec. Znaki: samica je otožna, težko leta in se samo plazi po stenah, spodnji del tre¬ buha je napet. Vzroki: uporaba bolehnih, utrujenih, premladih, predebelih ali izčrpa¬ nih samic za paritev; pomanjkanje apnenih snovi pri hrani, pretopel prostor kjer jih go¬ jimo. Zdravljenje: samico zavijemo v mokro cunjo, jo damo v malo kletko, ki jo obesimo k topli a ne prevroči peči. Dobre uspehe do¬ sežemo, ako pustimo pri vodovodu, ali iz za- livalke teči mrzlo vodo v tenkem curku par minut na spodnji del trebuha. Da prepre¬ čimo vnaprej težkonesnost, dajemo k mehki ali zrnati hrani stalno nekaj kapljic ribjega olja. — Ako sta ostala gornja pripomočka brezuspešna in samica ne more znesti jajca, nam preostane kot zadnji pripomoček samo še — iztisnjen je jajca. V dosego tega položimo samico vznak na dlan leve roke tako, da leži vrat med palcem in kazalcem ter spodnji del trebuha na sredincu in prstancu, s prvi¬ mi tremi prsti desne roke pa previdno pti- tisnemo na mehkolupinasto jajce, da poči mehka lupina. Vsebina potem izteče, lupino pa samica v par urah izloči. Pri normalno 31 razvitih jajcih s trdo lupino, se pojavi težko- nesnost zelo redko. Epilepsija, krči. Znaki: ptič pade hipoma na tla, se stresa, opoteka, zavija oči, Zdrav¬ ljenje: sprememba prehrane, dajati dosti sadja, zelenjave, skrbeti za sveži zrak, glavo močiti z mrzlo vodo in dajati odvajalna sredstva. Vnetje želodca, trebuha. Znaki: krčenje spodnjega telesa, rdeč, napet trebuh, močno naprej stoječa prsna kost, blato je temno¬ rdeče in smrdeče, noče žreti in sedi otožno z namršenim perjem ter povešenimi peruti. Zdravljenje: ptiča dati v zmerno ogret pro¬ stor, prenehati z zelenjavo in mehko hrano, dnevno pa damo v postani vodi eno kapljico opijeve tinkture ali nekaj rdečega vina. Zapeka. Znaki: stalno pripravljanje na blato, ključenje s spodnjim delom telesa, otožnost, namršeno perje, ne žre. Zdrav¬ ljenje: 1—2 kapljici ricinovega olja s slu¬ zom damo po dvakrat na dan. Driska. Znaki: rumenkasto, belkasto in sluzasto blato, zateklo in vneto blatno črevo, od blata zlepljeno perje pod repom. Zdrav¬ ljenje: namesto vode damo redek ovsen sluz, nobene zelenjave, toplota, vneti del trebuha mažemo s toplim oljem, dnevno eno kapljico 32 opijeve tinkture v vodi. Pri griži dnevno 2 do 3 kapljice ricinovega olja z mlačnim, red¬ kim ovsenim sluzom. Katar nosne sluznice. Znaki: kihanje, iz nosnic rumen izcedek, stresanie z glavo, solzne oči. Zdravljenje: nosnici in kljun očistimo ter namažemo z milim oljem, no¬ tranjost kljuna in duplino mažemo z razto¬ pino klorovokislega kalija (1 : 100—150). Katar sapnika: vnetje. Znaki: hripavost, kašelj, pojačeno, piskajoče dihanje, odpira¬ nje kljuna. Zdravljenje: vlažnotopel zrak, mlačna pitna voda z medom, mazanje kljuna, nosnic in sapnika z vodo salicilove kisline (1 : 600). Vnetje sklepov. Znaki: oteklina sklepov na nogah, odkraja trde:, vroče in boleče, kas¬ neje mehke in gnojne. Zdravljenje: vneta mesta hladimo z razredčenim kisom, gnojne otekline vrežemo iti iztisnemo gnoj, nato izperemo z karbolno kislino (1 : 250). Predolgi kremplji, ki nastanejo radi ne¬ zadostnega gibanja in premajhne kletke, pristrižemo z ostrim nožem ali škarjami, pa¬ zimo pa, da ne ranimo živca. Predolg kljun ali nepravilno zraščen, pri¬ strižemo z ostrini nožem na normalno ob- 33 liko; prej pa še namažemo kljun parkrat s toplim oljem. Otekline, vnetja očesnih veznih kožic. Znaki: solzne oči, otekle trepalnice. Zdrav¬ ljenje: mažemo z mlačno klorovo tekočino (1 : 500) ali galunovo raztopino (1 : 600). Rane. Iste najprej izmijemo s čisto vodo, nato očistimo z arnikovo vodo (1 : 30) in končno namažemo še z oljem karbolne kis- sline (1 : 250). Bolezni perja. Skrbimo, da imajo ptiči vedno sveži zrak, čiste kletke in letališča in da so brez mrčesa. Nastala gola mesta na¬ mažemo dnevno, ne predebelo, z oljem kar¬ bolne kisline (1 : 200) ali z glicerinom. Mnogo je še drugih bolezni, ki napadajo našo papigico, pa radi pičlega prostora ne moremo vseh obravnavati. Vsak pravi rejec skobčevk, bo imel potrebna zdravilna sred¬ stva vsaj v mali količini stalno v domači le¬ karni na zalogi, posebno ribje olje, kar- bolno kislino, glicerin, olje karbolne kisline, galun, ricinovo olje itd.; dalje mrčesni pra¬ šek in razna razkužilna sredstva: kreolin, lizol itd. ,,Putnik“ in menjalnica v hiši. Shajališče članou ,,Žii)alce“; 124 sob, v usaki sobi tekoča uoda, 16 sob s kopalnicami, aparfe- menti, centralna kurjaua, duigaio, garaže. Proo- urstna restauracija, najmodernejša kauarna, doorane za bankete in prireditue, lokali za klube. HOTEL METROPOL NASPROTI GLAVNEGA KOLODVORA V LJUBLJANI Telefon: hotel št. 27-37, kavarna št. 20-22. Avtomatične krmilnike in napajalnike, umetne vodomete za papigice skobčevke in druge ptiče izdeluje in prodaja tvrdka BRICELJ FRANC - KLEPARSTVO - ŠTEPANJAVAS PRI LJUBLJANI Stalno so tudi v zalogi doma in pri društvu »ŽIVALCA« umetne koklje za piščeta, navadni krmilniki in na¬ pajalniki, korita za kunce ter raz¬ lični drugi kleparski izdelki. Izvršujem vsa galanterijska in stavbna kleparska dela doma in zunaj. DROGERIJA KANC Q v>, o, OT LJUBLJANA NEBOTIČNIK IN ŽIDOVSKA ULICA Za dodatek k hrani: ribje olje NIZKE CENE! TOČNA POSTREŽBA! Zdravilna sredstva: karbolno kislino glicerin galun ricinovo olje Razkužilna sredstva: kreolin lizol Sredstva zoper mrčes; praški, tekočine itd. liiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiinimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiing -l i i i i: i ii 11 iti iii lili t i iii [ii i ii iii i 11 i i i >- M II III I II II I lil I I I IIIIIIIMIIIIIII I llllllllllllllllllliu Najboljše in zelo prak¬ tične kletke za papigice in kanarčke, solidno izdelane, enostavne in luksuzne izvršitve, dobite pri tvrdki JOSIP OBILČNIK LJUBLJANA VII, Sv. Jerneja cesta 39 Kletke vedno v zalogi Najnižje cene Zahtevajte cenik _lllllllllllllllll!llllll!!lllll!lll!lllllllllllll!IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII!lllllllllllll!l!lll!!lll!!li!! llllllllllllllllllilllllllllllllllllillilllllllillllllllllllllllillllllllllllllllHIIIIIIlilllllllllllliillillll Izčrpne prospekte za naročitev strokovnih knjig o gojitvi raznih malih in športnih živali ter poiskusne številke strokovnega časopisa „ Der Wellensittich", ki je razširjen po vsej Evropi, zahtevajte pri NORDVVESTDEUTSCHE VERLAGSANSTALT HANNOVER-LINDEN HbPFNERSTRASSE NR. 3 (DEUTSCHLAND) ter priložite za pošiljalne stroške 10 dinarjev v znamkah __lllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllIIIIIIHIII, e °o° °o o 0° O ° 0 0 ° O O ° ° OO 0 ° O O ° ° ° O O Oo°p p '°o °°o °° 8 ®o°°O0O° O o o o o O O O o o o O o o o o O O O O o o O O O O o o O O o o o O O o° g°o0° 00 O Kadar kupujete razne eksotične in domače ptice pevke ter druge športne živali, n. pr. papige, ka¬ narčke, fazane, grlice, golobe itd. se obrnite na VELEREJO IN RAZPOŠILJALNICO PTIČEV EGON ZAKRAJŠEK LJUBLJANA, ŠELENBURGOVA ULICA 4 kjer boste najbolje postreženi! Dobite stalno posamezne komade in plemenske pare po najnižjih cenah. Izdelovanje različnih kletk. JW- Mravljinčja jajca in razna ptičja krma vedno v zalogi. Zahtevajte ceni k. o o o o o o O O o o o O O o° 000o °o° X .0 O o I°o 0 0°o°o 0 0 OOo ooOOOo OO oOOOOoooO 0°o°o°0°° Slouečo ptičjo krmo iz samih zdravih in svežih zrn sladke repice za kanarčke, proso in suetlo seme, luščen oues in še nad 50 raznih drugih urst semen ter strokovnjaško sestavljene mešanice za vse vrste ptičev, zlasti za male papige, nudi najceneje SEVER & KOMP. LIUBCJRNR 605P0SUET5KR CE5TH 5 Cenik brezplačno! n i n 1111111111 m i i 11111111111 m 1111111111111 j! h m 11 m: i m m m 11 n 11 m 1111111 m 111 i 111 m 11111 1 11 1 11 n Kletke vseh velikosti in različnih kvalitet, žične mreže in opremo za letališča kupite zelo ugodno v veletrgovini Fr. Stupica Ljubljana Gosposvetska c. 1 lllllllllllillllllllll|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||lllllllllllllllllll,ll„l„,l Rejci malih živali! svoji k svojim! Kadar kupuješ plemensko perotnino, kunce^ vseli pasem, morske prašičke, psičke, kanarčke, papigice, ovce, koze in druge male živali, kadar potrebuješ zaklopnih gnezd za kokoši, napajalnike, umetne koklje, kletke, koritca (jasli), krmila in drugi slovenskih knji in sploh karkol obrni se na alih živali 0 1613 lO PISARNO /. i »A L C A « Ljubljana, Sv. Petra c. 60. 001101613