Štev. 5.
V Mariboru, 10. marca 1894.
TeSaj XV.
Izhaja 10. in 25. <liie
vsakega meseca
Stoji za celo leto 3 gld. — pol leta 1 „ 60 četrt „ — »80 (Posamezne štev 15 kr.) Oznanila, lkrat natisnena, od vrste 15 kr. Naročnina, oznanila in reklamacije
pošiljajo se upravništvu v Maribor. Odprte reklamacije so poštnine proste.
POPOTNIK.
Grlasilo
,,Zaveze slovenskih učiteljskih društev".
Izd-stja-telj in urednik:
M. J. Nerat, nadučitelj.
Spisi in dopisi
pošiljajo se uredništvu v Maribor,
Reiserstrasse 8.
Pismom, na katera se želi odgovor, naj se priden e primerna poštna
znamka. Na anonimne do pise se ne oziramo
NefrankoTana pisma se ne sprejemajo. Rokopisi in na oceno poslane knjige se ne vračajo.
Slovniška teorija Kernova.
Piše dr. J a n ko B e z j a k.
(Dalje.)
Vsaka oseba more torej biti v trojem razmerji: ali govori in misli sama, zategadelj jo slovničarji imenujejo prvo; ali jo kdo ogovori, po takem stopi v položaj osebe, ki jo slovničarji zovejo drugo; ali ni v 1., ne v 2. položaji, to je niti ni govoreča, ne ogovorjena, ampak kdo drug govori z drugim ali misli o nji; potem postane oseba, ki, so ji slovničarji nadeli ime tretje. Navadno čitamo po slovnicah, da je 3. oseba tista, o kateri se govori, ali ta označba ni prava; kajti kdor sam govori in je po takem 1. oseba, govori tudi'o samem sebi in,bi~bil~tako tudi '3. oseba, kar ni"res. Zateg^de^jj.. smo zgoraj 3. osebo"označili ~nikalno'in jo"potem še opisali trdilno.
Če tu govorimo o osebah, ne menimo le oseb v navadnem pravem pomenu, katere označujemo kot bitja, ki jim je um in moč govora; ampak oseba v slovniškem oziru je, vsaka stvar, katero si mislimo v jednem onih treh položajev, naj si je to mogoče ali. ne. Volk n. pr. ni oseba in zaradi tega bi tudi ne mogel biti ne 1., ne 2., ne 3. oseba v pravem pomenu; a če o njem govorimo, rekoč n. pr., da je volk požrešna žival, vendar pravimo, da je iz slovniškega stališča 3. oseba. In če znana basen volka uvede govo-rečega^^ včarj em, postavf "ga~v stanj e i. ali 2. osebe"v slovniškem pomenu.
Vsaka stvar torej more biti, ali si jo vsaj moremo misliti v^jednem onih treh položajev. Te položaje pa izraža na glagolu ali že osebikTsamo, ali poleg tega še osebni zaimek.
Potrebno je osebni zaimek pristaviti, ako osebilo samo danes ne določuje več natanko dotične osebe: to posebno^v nemškem jeziku in sploh tam, kjer se je osebilo preveč obrusilo in kjer je nastalo takim potem preveč jednakih oblik.
Ova govorna razmerja stvarij, izražena po osebilu na glagolu samem, imenuje Kern „glagolo ve osebe". Če še poleglega'osebni zaimek ■zaznamuje glagolovo osebo, potem je osebni zaimek osebkova beseda, glagolova oseba pa itak osebek. Čudno! —
Iz dosedanjih vrst 2. točke sledi, da se pojem »podloga" in pojem „glagolovo osebe "J ne krijeta popolnoma; kajti podlogTsam na sebi ni izpremenljiv, govorno razmerje pa je izpremenljivo: i s t i podlog je sedaj 1, sedaj 2, sedaj 3. oseba. Vzam.mo konkreten primer. Vodnik bil je vse svoje dni Vodnik; a vendar bil je poleg tega vsikdar 1. glagolova oseba, če je sam govoril ali mislil; in postal je 2. glagolova oseba, če ga je kdo ogovoril; in stopil je vsikdar v položaj 3. glagolove osebe, če je kdo o
njem govoril. Glagolove osebe so torej le različna lica, katera morejo dobiti podlogi. Seveda na takšen način tudi zaznamujemo podloge, a ne po bistvu, ampak po govornem položaji.
Dvoje torej moremo razločevati na vsakem stavkovem podlogu: njegovo bistvo, zaznamovano po njegovem imenu, in njegovo govorno razmerje, navadno zaznamovano po osebilu ali poleg tega tudi po osebnem zaimku. Najdemo li pa oboje v vsakem stavku, o tem bomo razpravljali pozneje.
Tako pa pridemo spet do teb-le premislekov:
1.	po Kernu je podlog, zaznamovan po osebilu, glagolova oseba, in ta glagolova oseba je stavkov osebek; podlog sam na sebi pa bi naj bil tudi osebek! To se ne strinja.
2.	podlog, zaznamovan po osebilu, je osebek; podlog, zaznamovan po osebnem zaimku, pa ni osebek, ampak osebkova beseda!
To se spet ne strinja.
Saj smo že ponavljali dosti dovolj, da po Kernu n. pr oblika piš-e-m druži v sebi dva elementa: gl n gol o vo deblo in osebi 1 o, ki kaže na glagolovo osebo ali osebek. Osebilo je torej zunanje vidno znamenje osebkovega pojma, kakor so vsa imena znamenja stvarij in vse številke znaki števil, sploh kakor so besede vidni in slišni znaki vseh pojmov. V obliki pišem je torej pismenka m vidni in slišni znak 1. osebe, opravljajoč isto službo kakor zaimek jaz: p i še-lil =: pisati + jaz. Ako sem pa pristavil k povedni glagolovi obliki pišem osebni zaimek jaz, ali sem osebkov pomen predrugačil? Ne za betvico. Osebek sem dvakrat izrazil: prvič z osebilom ni, drugič še poleg tega z zaimkom jaz. In sicer sem osebek zaznamoval le po njegovem govornem razmerji a ne po bistvu.
Osebilo in osebni zaimek sta radi tega proti podlogu popolnoma v istem razmerji: oba sta zunanje znamenje podlogovo. Osebni zaimek 3. osebe še nam celo več pove, nego osebilo 3. osebe; kajti znači nam tudi spol dotičnega podloga.
Kdor torej podlog, zaznamovan po osebilu, imenuje osebek, ta mora podlog, zaznamovan po osebnem zaimku, prav tako imenovati osebek.
3.	podlog, zaznamovan po osebilu, je osebek; podlog, zaznamovan po svojem imenu, pa bi naj bil zopet osebkova beseda! — Tudi to se ne strinja.
Podlogovo ime in podlogovo osebilo ste proti podlogu v jednakem razmerji: obe zaznamujete podlog, ime po bistvu, osebilo po govornem razmerji. To smo že slišali. Razlika je le, da nam ime podlogovo več naznanja, nego samo osebilo; a vendar bi podlog, izražen po drugem, naj bil osebek, izražen po prvem, pa ne!
Vzamimo n. pr. stavek: reke tek-o. Podlog stavkov je nekaj, kar teče; stvar, ki jo zovemo reko, samo da se tu zaznamuje po množini; glagol teči nam pove stanje, v katerem podlog nahajamo; osebilo 6 pa nam kaže, da je podlog v razmerji 3. glagolove osebe. A vendar naj bi bil osebek tega stavka podlog, zaznamovan po svojem govornem položaji, to je 3. glagolova oseba, podlog, zaznamovan po svojem bistvu z imenom nreke", pa ne!
Iz tega sledi, da tu velja isto, kar smo prej opomnili o osebnem zaimku; to je: kdor podlog, zaznamovan p o osebilu, imenuje osebek, mora podlog, zaznamovan po svojem imenu, prav tako imenovati osebek.
4.	iz pojma 3. glagolove osebe izvirajo nove zapreke. 1. in 2. oseba glagolova ste namreč določeni, in razven osebila ne potrebujemo nobenega zunanjega znamenja pod-logovega, da si moremo podlog predstavljati; tretja glagolova oseba pa ni določena.
Da velja ta stavek za 1. osebo, to smo že dokazali, govoreč o osebilu m. Če torej tisto misel tu kratko ponavljamo, zgodi se le, tla ne pretrgamo logične zveze.
Eekoč n. pr.: stojim, sem jaz, ki govorim, v položaji stanja; osebilo m nam to kaže. Samega sebe poznam in morem tudi predstavljati; zaradi tega me ni treba označiti drugače. Če pristavim še zaimek jaz, ne izpremenim stavku „stojim" pomena nikakor; z zaimkom le močneje povdarjam, kar sem izrazil s samim osebilom.
Za drugo osebo velja isto. Ako rečem: stojiš, tedaj je tista oseba, ki jo nagovorim, v tem položaji. Tudi to nam na obliki ,stojiš' kaže osebilo š; tudi te osebe mi drugače ni treba označiti; kajti pred seboj jo imam in vem, komu govorim. Tudi tukaj pristav-ljen zaimek ti ne izpreminja stavku ,stojiš' pomena, niti ga ne pojasnjuje. Jedina razlika med osebilom in osebnim zaimkom 1. in 2. osebe je, da osebilo samo za-se nič ne pomeni, ampak da dobi svoj pomen le spojeno z deblom glagolovim; osebni zaimek pa ima za-se svoj pomen. A to je le zunanja, nebistvena razlika. — Opomniti moramo, da govorimo le z ozirorn na jezik slovenski. V nemškem jeziku je po osebilu natanko in brez dvoma označena le 2. oseba jedninska. Če kdo reče: arbeitest, vemo, da meni 2. osebo; če pa reče: arbeite, kaj izvemo takrat? Nič, kar bi bilo določeno; kajti „arbeite" more biti: a) 1. jedninska oseba določnega naklona; h) 1. jedninska oseba veznega naklona ali konjunktiva; c) ,'j. jedninska oseba veznega naklona; d) 2. jedninska oseba velevnega naklona.
Toda vrnimo se k stvari! Ali smemo tudi trditi o 3. glagolovi osebi, kar smo trdili o 1. in 2.? Poglejmo! Če drugega ne slišimo, nego besedo „stoji", kaj izvemo? Nič več, nego da je nekaj, kar ni jaz in ni ti, v položaji stanja. Kaj pa je to? — Živ krst ne more tega povedati; kajti kar ni jaz in ni ti, to more biti vsaka druga stvar, ki biva v istini ali more bivati v mislih: 1. in 2. osebo moremo si predstavljati, kako pa bi si naj predstavljali, o čemur nič več ne vemo, nego da ni jaz in ni ti? — Tretja oseba glagolova je torej popolnoma nedoločena in sama na sebi nedoločljiva. Poleg tega pa še v našem jeziku ta oseba v jednini niti osebila nima, kakor smo že slišali; po takem oseba tudi ni vidno izražena. A nemški jezik ima v tem slučaji osebilo t, slovenski v dvojini ta (te), v množini o oziroma jo. Kaj pa ta osebila zaznamujejo? Nič, kar bi iz njih samih mogli določiti in si predstavljati: osebili 1. in 2. osebe m in Š kažete na določeni osebi, katerih ni treba delj pojasnjevati; osebilo 3. osebe samo na sebi ne izraža nobene določene osebe ali reči, sploh nobene določene stvari, ampak kaže samo na nekaj, kar ni jaz in ni ti. Če hočemo torej izvedeti, kaj je to, moramo je natančneje zaznamovati; če hočemo n. pr. vedeti, kdo ali kaj stoji, moramo pristaviti ime dotične stvari; n. pr.: človek, drevo, hiša itd. Ako smo podlog na ta način jedenkrat določili, nam pozneje tega ni več treba. Takrat rabimo lahko povedno glagolovo obliko 3. osebe samo na sebi; kajti podlog že poznamo in vemo, da imamo 3. osebo nanj nanašati. N. pr.: mačke pripadajo roparskim živalim. Živijo se o miših itd. — „Pripadajo,, je 3. glagolova oseba, o kateri dalje ne vemo ničesar. Še le podlogovo ime „mačke" določuje to osebo; še le sedaj dobi osebilo jo svoj določen pomen; namreč izvemo, kaj je tisto, na kar kaže osebilo j o. Iz prvega stavka pa sledi, da vemo takoj, kam meri osebilo jo v obliki živijo drugega stavka. Tudi to kaže na podlog prvega. Le tako postane povedna oblika živijo prav določena. Same na sebi ne moremo nanašati na nobeno določeno stvar.
V prvotnem postanku povednih oblik sicer ni bilo tako. Videli smo, da je pra-človek kazal na 3. osebo in rabil pri tem dotični izraz. Takrat je imel ta izraz 3. osebo svoj določen pomen, prav tako kakor izraz 1. in 2. osebe. Ni bilo torej treba dotične
5*
osebe imenovati posebej; osebilo je zadostovalo. A brž ko je pračlovek jel povedno obliko 3. osebe rabiti tudi tedaj, ko dotične stvari, na katero se je ozirala, ni bilo prisotne, ne vidne, izgubilo je osebilo 3. osebe samo za se svoj določen pomen. Treba je bilo dotično stvar najprej imenovati oziroma označiti, tako da je bila govorečim v mislib prisotna iu potem se je osebilo 3. osebe labko nanašalo na njo, zadobivši prvotni določeni pomen.
Uvidimo torej, da dobiva osebilo 3. osebe le takrat svojo določnost, če je podlog zaznamovan po imenu; uvidimo dalje, da je 3. oseba glagolova sama na sebi popolnoma nedoločena, in da jo še le podlog, zaznamovan po svojem bistvu, določuje. A vendar naj bi bila 3. oseba glagolova, ki za-se ne izrazuje nič določenega, osebek, imenovan podlog, ki jo določuje, pa ne!	(DalJe P»ih.)
-0$©-
Prirodopisni pouk v jednoražrednicah.
(Pišeta ravnatelj Henrik Schreiner in prof. J. Koprivnik.)
(Dalje.)
Predgovor k načrtu za 5. šolsko leto.
Zadruge, kakor sva jih odbirala doslej, vzete so bile iz zorokroga učencev, so učence obdajale. Pouk je sledil nazornemu nauku in se je naslanjal na neposredno opazovanje. Prihodnje skupine so veče in širje (n. pr. Kras, Karpati, Ogerska planjava i. dr.), učenci jih ne morejo več neposredno gledati in opazovati — pri nekaterih morebiti male dele — namesto neposrednega gledanja in opazovanja stopiti mora pri obdelovanji teh obširnih skupin notranje nazorovanje, za katero so se učenci na prejšnjih stopnjah dovolj pripravljali in za-nj tudi usposobili. Kakor je sledil doslej pouk v prirodopisji nazornemu nauku, tako sledi odslej zemljepisa. Prirodopis in zemljepis sta od zdaj (od 5. šolskega leta naprej) v tesni, neločljivi zvezi (izjemši matematično in astronomično zemljepisje). Zemljepisje gre predi, za peto pa mu sledi prirodopisje. Takšna zveza obeh predmetov je pa seveda le tedaj mogoča, ako se ozira učni načrt v prirodopisji na učni načrt v geografiji in naopak. Midva sva odbrala za prirodopis, držeč se na načela „od bližjega na oddaljeno" kot „zadružne skupine" takšna ozemlja, katera so kolikor toliko hkrati zemljepisne celote. Učni načrt za geografijo pa je na drugi strani izdelati tako, da bo zemljepisni pouk korakal pred prirodopisnim, a ta koj za njim. *)
Posamne prirodnine obdelujejo se tudi na višjih stopnjah v istem smislu, kakor na spodnjih, samo bolj obširno in bolj temeljito.
„Učnega gradiva" odslej ne bodeva več podajala, ker bi spis preveč narasel, ako bi ga hotela prinašati v takšnem obsegu, da bi mogel učitelj, kakor v prejšnjih šolskih letih, zajemati iz njega, s suhimi podatki v pičli meri pa ne koristiva dosti. V „pregledni tvarini" je načrt tudi za sledeča šolska leta izdelan, gradivo za izpeljavo načrta pa vzame učitelj iz strokovnjaških knjig, kakoršnih sva v občnem delu (dej str. 18) nekaj navedla.**) Tudi „ učnih slik" ne bodeva več izdelovala, podajala pa bodeva po-vsodi, kjer nama bo se zdelo potrebno, migljaje, kako je obdelovati dotično tvariuo, oziroma prinašala gradivo za obdelovanje tvarine, sprejete v načrt.
*) Ložje bi bilo sestaviti načrt na podlagi podrobnega zemljepisnega učnega načrta, ker pa takšnega nisva imela na razpolago, morala sva delati brez njega, da-si je bilo nama vedno pred očmi, kako naj napreduje pouk v geografiji.	pjs
**) Da bodo tudi naše slovenske prirodopisne knjige dobro služile učitelju, je samo po sebi razumljivo.	'	pis
Prvi oddelek.
2. tečaj 5. šolsko leto. A. Pregledna tvarina.
	T e s	e aa.	Z i m. a.			
Tedni	oktober	november	decemb er	januar	februar	
i.	I. Gora, gorovje, avstrijske Alpe. *) Popis gore, pojem gorovja, razširjanje obzorja po avstrijskih ali vzhodnih Alpah.	2. Srednjih Alp (1600—2600m) Pastirovanje po Alpah, plemena goveda v Alpah, (širokočelo, krat-korogo, kratko-glavo in srednjeevropsko govedo). Divja koza.	II. Kras. f) Razširjanje ob-zora po Krasu, označenje Krasa. Človeška ribica.	Oljka, figovec, pomerančevec, riža (kratko).	III. Cesko sredogorje. Razširjenje obzorja po češkem sredogorji, označenje tega gorovja.	
2.	Rude in rudarstvo v obče: rudarije na vrhu, pod zemljo, rudniški rovi, rudniška okna ali rud. jame, opore po rovih in jamah, rudarji, rudarska obleka, rudarsko orodje, rudarski pozdrav, itd. Popis ruja-vega premoga.	Svizec, brka-sti jastreb. Ivremenjak, kalavec in Mestnik ali sljuda (kratko).	Kako izpira voda gore; ponovitev in razširjanje apnenca (kapnik, siga, apneni maček).	Morski, volk, jegulja, grška želva.	Svinčeni sijaj-nik,srebro; granat, kaolin (kratko).	
3.	Razdelitev Alp po dolgosti, ozna-čenje uj prvo-tvornih, h) ap-nenških Alp. Srna in jelen. Apnenec.	3. Visokih Alp (nad 2600»«) Granit, sljudo-vec ali blestni-kov skriljavec (kratko)	Živo srebro in cinober.	Sviloprejka, ščipavec.	Ponovitev ru-javega premoga; črni premog, antracit, šota.	
4.	Označenje Alp po visokosti: 1. Nizkih Alp ali predalp (600— 1600 m) Divji in črni petelin. Jeklenec (siderit) plavež, dobivanje železa iz železnih rud.	Ledniki.	Osel, mula, mezgulja — kopitarji.	Morski pajek, sipa.	Ovca (ponovitev in razšir-janje), plemena ovc.	
*) Koder bolje kaže (Kranjsko, Primorje) vzame se lahko Kras namesto avstrijskih Alp kot prva obširna skupina.
f Kjer se je djal „Kras" na prvo mesto, vzamejo se „avstr. Alpe" na drugo.
IE3 o asa. 1 a d.				Poletje		
Tedni	m a r c i j	april	m a j	junij	julij	avgust
1.	Žolne, smrekov zalubnik, mniška.	IV. Karpati. Razširjanje obzorja čez Karpate, označevanje Karpatov.	Kameno olje — gorljive rudnine.	V. Ogerska planjava. Razširjanje obzorja čez og. planjavo, ozna-čenje og. planjave.	Velika draplja.	2. Rastline iz 5. šol. leta: a) drevje, bj grmovje, cj zeljišča.
2.	Kakor prvi teden.	Kamena sol se ponovi in stopnji primerno razširi.	Rujavi medved.	Pastirovanje po Pusti, ogrsko govedo, bivol, ogrski konj, ogrski prešič — šče-tinarji.	Donavski som, smuč (fogaš).	3. Rudnine s 5. šol. leta: aj kovine, b) rude, cj kameni, dj soli, eJ gorljive rudnine.
3.	Ostriž, losova postrva.	Malec ali gips.	Divji prešič.	Kakor drugi teden.	Pregledna ponovitev tvarine: 1. Živali iz 5. šolskega leta: a)	sezalei, b)	ptiči, c) plazilci, '!) krkoni, p.) ribe itd.	
i.	Kakor tretj; teden.	Zlato — žlahtne kovine.	Lov rujavega medveda in divjega prešiča.	Štorklja in čaplja — moč-virniki.	Kakor tretji teden.	
(Dalje sledi.)

Po deželi
Potihnilo jc zopet v deželnih zbornicah, in poslanci — sedaj pri raznih poslih — se lahko (gotovo z različnimi občutki) ozirajo na svoje deželnozborsko delovanje. Tudi nam nalaga dolžnost, da si to delovanje nekoliko ogledamo, če tudi le z ozirom na šolstvo in učiteljstvo. Nade, katere je učiteljstvo pred zasedanjem zborov glede na prošnje o poboljšanji svojega gmotnega stanja tako sanguinično gojilo, se žal pač niso spolnile, nekaj zato ne, ker primanjkuje deželam potrebnega denarja, nekaj pa tudi, ker poslanci niso imeli povsod zato dovolj
h zborih.
dobre volje. Zlasti se mora to reči o ister-skem zboru, ki je o prošnji učiteljstva za zvišanje plač prestopil kar na dnevni red. V štajerski zbornici so se prošnje za kon-kretual-status sicer blagohotno uvaževale a do positivnega sklepa še v tem zasedanji ni prišlo. Sprejel se je pa nasvet naučnega odseka, naj se izroči to vprašanje posebni enkeli, h kateri se imajo pozvati tudi zastopniki učiteljstva. Ta enketa bode imela celo stvar preučiti in v prihodnjem zasedanji o izidu posvetovanja dež. zboru poročati ter staviti svoje predloge.
Le goriško učiteljstvo si je vendar priborilo majhen poboljšek svojih službenih dohodkov, da-si bi tudi to bilo skorej spodletelo, ko bi se bile namreč posrečile nakane, katere so se na obeh straneh baje kovale za kulisami. Dotični zakonski načrt podamo na drugem mestu.
Sicer pa so se razprave „o šolskih potrebah" v posameznih dež. zbornicah to pot še precej mirno vršile. Le v kranjskem dež. zboru zdela se je poslancu Suklje-ju umestna opazka, da učni vspehi v kranjskih ljudskih šolali ne stoje v razmerji z ogromnimi troški, katere šolstvo zahteva, in je tako posredno dal učiteljstvu nezasluženo brco, katero pa je vendar gosp. dež. predsednik paraliziral, povdarjajoč, da učiteljstvo z oziroin na razmere doseže dovolj po volj ne vspehe in torej spolnuje svojo dolžnost. V štajerskem dež. zboru pa je čutil poslanec dr. Starkel potrebo, se potegovati za „zatirano nemštvo" na Spodnjem Stajerji, ter se drgati ob slovenskem učiteljstvu, zlasti pa ob mariborskem učiteljišči, češ, da „slovcnizira" in ne odgojuje dovolj učiteljev „ nemškega mišljenja." Slovenski poslanci: gg. Robič, dr. Sernec, dr. Dečko in dr. Jurtela so mu krepko a dostojno odgovarjali*), zlasti je gospod dr. Jurtela branil učiteljstvo pred ne-osnovanimi napadi, za kar smo mu od srca hvaležni. Njegov/Tlotični govor se tako le glasi:	\
Visoka zbornica! Nas in naše stranke gotovo ne zadene krivda, da se je razprava preveč zavlekla. Če se v gozd kriči, odgovarja jek, in ne vem kake živce bi morali imeti, ko bi hoteli vse to na-se vzeti, kar se je že tu govorilo o nas, o naši stranki in o naših učiteljih.
Posl. g. dr. Starklnu se je zdelo potrebno, imenovati in predstaviti slovenske učitelje kratko malo kot agitatorje in fanatike.
Ako bi bil z naše strani kdo tak izraz rabil glede na nemške mitelje, mislim, da bi bili vse drugače ž njim ravnali in ga zavrnili.
*) Žalibog, da nam prepičlo odmerjeni prostor ne dopušča, o tej znameniti razpravi obširneje poročati.	Uredn.
Vedeti in pomisliti morate, da imajo slovenski učitelji težavneje dolžnosti izpolnjevati, kakor nemški učitelji, da pa njihov materijelni položaj ni nič boljši od položaja nemških učiteljev. Če se slovenskemu učitelju s take strani pri vsaki priliki očita, da je fanatik in da se bavi z narodnostnim hujskanjem, tako mora izgubiti veselje in ljubezen do dela in do svojega poklica. Sicer pa mislim, da je nekdo drugi v tej zbornici poklican, braniti tako brez uzroka napadano slovensko učiteljstvo, katero menda še ni preklicano.
Živeč vedno na deželi občeval sem doslej z učitelji prav mnogo in sicer zategadelj, ker sem bil svoj čas načelnik okrajnega odseka v Ptuji in ker sem sedaj načelnik okrajnega zastopa v Šmarji pri Jelšah in član ondotnega okr. šolskega sveta. Vsaka teh korporacij ima pri imenovanji učiteljev precej upliva. Te korporacije, kar jih je s slovensko večino, so pri imenovanji učiteljev — to lahko z mirno vestjo rečem — vedno le v postavnih mejah uplivale, slovenski učitelji pa gotovo še niso dali povoda, da bi se moglo reči, da predlagajo okrajni šolski sveti, v katerih imajo Slovenci večino, agitatorje in fanatike.
Iz zavodov pa teh svojstev gotovo niso seboj prinesli, za to bi bili že skrbeli nemški učitelji, ki bi takega kandidata ne bili pustili iz zavoda in bi mu ne dali zrelostnega spričevala. Do zadnjega časa sem so tudi taki šolski nadzorniki nastavljeni, ki ne pripadajo slovenski stranki, nego neki drugi stranki, kipazno gleda na slovensko učiteljstvo. Lahko se torej reče, da učitelji tudi napram nemškim otrokom svoje dolžnosti izpolnjujejo in določenih mej nikdar ne prekoračijo, ker bi sicer ne mogli obstati in bi se ne mogli vzdržati. Imen nečem navajati, saj so itak vsakemu znana (Posl. Vošnjak: Ambrožič!) in ker nimam za to potrebnega daru. Ker pa se je ravnokar imenovalo ime, opozarjam na to, kako je ta gospod postopal kot nadzornik v celjskem okraji, kako je tam vso svojo moč porabljal proti slovenskemu učiteljstvu, a temu vendar ni mogel do živega priti.
Mislim torej, da storim samo svojo dolžnost, če branim slovensko učiteljstvo pred napadi, kakoršne smo čuli danes in tu že prej.
Očitanje, daje slovensko učiteljstvo fanatično in da postopa agitatorično, je tudi že zategadelj neresnično, ker so — kakor znano — še pred kratkim bili okrajni šolski sveti na Spodnjem Štajerskem v nemških rokah in se je to šele v najnovejšem času vsled velike pazljivosti slovenske stranke deloma premenilo. In bivšim okrajnim šolskim svetom vendar ne more nihče opravičeno očitati, da so Slovencem na ljubav dajali prednost slovenskim kandidatom in da se niso držali strankarske discipline.
Če so se tako sestavljeni okrajni šolski sveti vzlic temu odločili, nastaviti take učitelje, kakoršne imamo iz prejšnih časov — novih je le jako malo — tako mislim, da so imeli dovolj vzrokov jim zaupati, da so bili prepričani, da ne nastavljajo fanatikov in agitatorjev, ampak samo učitelje slovenskega rodu.
Kdo pa more sicer slovenskemu učitelju zameriti, če se zunaj šole čuti Slovenca? Zalaji-li nemški učitelj kdaj in kje svojo narodnost? Mislim, da je pri nas narodna zavednost tako vzbujena in se na obeli straneh izraža, tako da v tem ozirn drug drugemu nimamo ničesar očitati! Od Nemcev se naravnost zahteva, naj učitelj v javnem življenji prizna, katere narodnosti je. Če pa vi kot Nemci od svojih učiteljev zahtevate, naj se čutijo kot Nemci in naj tako ravnajo, tako sodim, da se tudi slovenskim učiteljem ni treba sramovati svoje narodnosti niti jo zatajati.
Če pa so dandanes na spodnjem Štajerskem nekateri okrajni šolski sveti drugače sestavljeni, nego so bili prej, tako je vendar deželni šolski svet popolnoma na vaši strani-Njegovi člani niso Slovenci (Posl. Robič: Slovenci v njem sploh niso zastopani); ti gospodje so gotovo nemškim učiteljem zelo naklonjeni (Posl. Vošnjak: Narobe!), slovenskim učiteljem pa ne morejo ničesar očitati, ker ti korektno postopajo in ker svoje dolžnosti izpolnjujejo.
Žal, da je resnica, da Slovenci v deželnem šolskem svetu, v najvišjem šolskem oblastvu dežele niso zastopani. Pravična je torej naša tirjatev, da tudi Slovenci dobe v deželnem šolskem svetu svojega zastopnika, da po njem uplivajo na blagor slovenskih učiteljev. Potem se ne bo tako lahko primerilo, da se bodo slovenski učitelji tukaj robato napadali.
Nam se pri vsaki priliki očitajo denun-cijacije. Te očitanje zavračam z vso odločnostjo. Ne verujem, da bi mi poslanec gosp. dr. Starkel mogel količkaj očitati; pač pa imam jaz dovolj uzroka reči, da je gosp. dr. Starkel tudi letos porabil priliko, da je navedel neki slučaj iz Jšole v Soštanji (Klici: Tudi letos!), tičoč se učitelja Kramerja.
Dotični učitelj povedal mi je sam, daje po svojem premeščenji moral novič obljubo storiti. Ta učitelj je mislil, da je bil pri šolskem oblastvu tako popisan, da ga je to vsaj za zanikarnega izdajalca smatralo, če ne za kaj hujšega.
Če se vidi tak vspeh, tako mislim, da se more samo na denuncijacijo sklepati. (Jako dobro!) In še nekaj: Ta gospod je bil vsled intervencije šolskega ohlastva premeščen ; sedaj ni več v Soštanji, v volilnem okraji gospoda dra. Starklna.
Sodim, bi bilo plemeniteje, ako bi se o mrtveci ne govorilo slabo in ako bi se ne metalo kamenje za njim v grob. Oprostite, gospoda moja, da sem postal nekoliko glasen. Oprosti me to, da je tudi z druge strani nekdo govoril tako glasno, da je to spominjalo na bajni stentorski glas.
Predno končam, naj še na kratko omenim da je fanatizma v nekem drugem taboru iskati in najti, ne pa v slovenskem taboru. Zdi se mi, da se je lani vršila v Gradci deželna učiteljska konferencija. Na to konfereneijo, na kateri je bilo odločevati o strokovnih in stanovskih vprašanjih, ki bi imela biti skupna, prišli so tudi slovenski učitelji. Znano mi je in čitalo se je tudi v časnikih, na kar poklada dr. Starkel, kakor se kaže, posebno važnost, da so takrat, ko je prišlo na vrsto posvetovanje o slovenskih
šolskih knjigah, nemški učitelji dvorano ostentativno zapustili.
Nemškim učiteljem tega ne morem zameriti ; hoteli so pač pokazati, da stoje na nemškem stališči, da niso prijatelji slovenskega naroda, kateremu ima to pač biti v korist.
Vprašani pa: Kaj bi se bilo zgodilo, da so slovenski učitelji proti nemškim uprizorili tako demonstracijo. Z njim bi bili predsednik in šolska oblastva najbrž malo drugače postopali. Kar sme jeden, tega drugi pač ne sme!
Mislim, da sem prav informiran, ako opozarjam, da se je lani vršil shod zaveze štajerskih učiteljev v Ptuji; tudi tega shoda so se udeležili slovenski učitelji, a tudi tu so slabo naleteli.
Koj v začetku zborovanja so se čuli govori, ki so slovenske učitelje prisilili, da so mislili na odhod, da bi ne bili moralično vrženi pred vrata.
Nemškim učiteljem jaz tudi tega ne zamerim, pravo imajo na svoji strani in od govorni so samo sebi, kako ravnajo napram slovenskim svojim tovarišem. Ti imajo uznrke »a to, da se nemškim učiteljem ne pridružijo, zato pa jih ni smeti razupiti kot fanatike. Drugega nimam ničesar omeniti. (Odobravanje).
Zakon z dne.....
veljaven za pokneženo grofijo Goriško in Gradiško, s katerim se razveljavljata zakona z dne 4. marcija 1879 štev. 9. dež. zak. in 16. oktobra 1875 štev. 28. dež, zak. in se spreminja zakon z dne 10. marcija 1870. štev. 18. dež. zak.
Po predlogu deželnega zbora poknežene Svoje grofije Goriške in Gradiške ukazujem tako:
§ 1. Učiteljsko osobje na občnih javnih ljudskih šolah obstoji iz nadučiteljev, učiteljev in podučiteljev. Jednako je razvrščeno tudi učiteljsko osobje dekliških šol.
§ 2. Na občnih javnih ljudskih šolah so učitelji razvrščeni v tri razrede, to je:
I.	razreda z 600 gld.
II.	„ „ 500 „
III. n „ 400 „ letne plače.
§ 3. V šolskem okraji goriškega mesta je število učiteljev I. razreda pet desetink, učiteljev II. razreda tri desetinke in III. razreda dve desetinki skupnega števila stalno nameščenih učiteljev tega okraja.
V drugih šolskih okrajih je število učiteljev I. razreda dve desetinki II. razreda štiri desetinke in III. razreda štiri desetinke skupnega števila stalno nameščenih učiteljev clotičnega okraja.
§. 4. Kdor ima pravico učitelje predstavljati (imenovati), povišuje učitelje svojega okraja po predlogu ožjega okrajnega šolskega sveta.
Deželno šolsko oblastvo izda dekret v zmislu §§ 12. in 13. zakona z dne 10. marcija 1870. štev. 18 dež. zak.
§ 5. Učitelji in podučitelji, stalno nameščeni, ki so skozi pet let na kateri občni javni ljudski šoli v državnem zboru zastopanih kraljevin in dežel zaporedoma in z dobrim uspehom učiteljevali, dobijo lOodstotni po višek svoje plače in tako od petih do petih let, dokler ne dosežejo po-viška za šesto petletje (petletnino.).
§ 6. Kdor vodi katero občno javno ljudsko šolo, ima pravico do poslovnega priklada določenega v letnem znesku 30 gld., če je šola jednorazredna, 50 gld., če je dvorazredna, 75 gld., če je tri-razredna in slednjič 100 gld., če je štiri-ali večrazredna.
§ 7. Kdor vodi katero šolo (§ 12. zakona z dne 14. maja 1869 štev. drž. zak.), ima pravico do stanovanja, obsegajočega vsaj dve sobi in potrebne stranske prostore. Če se mu ne odkaže stanovanje, gre mu za isto odškodba v goriškem mestu 200 gld., v drugih kra ih pa 100 gld. na leto,
§ 8. Določila predstoječih paragrafov veljajo tudi za učiteljice, samo da imajo one dobivati 80% dohodkov določenih za učitelje.
§ 9. Učitelji in podučitelji dobivajo stanarine letnih 160 gld. v goriškem mestu in letnih 80 gld. v drugih šolskih okrajih.
Učiteljice in podučiteljice dobivajo stanarine letnih 120 gld. v goriškem mestu in letnih 60 gld. v drugih šolskih okrajih.
§ 10. Podučitelj dobiva letne plače 300 gld., podučiteljica 280 gld.
§ 11. Učitelji občnih javnih ljudskih šol so oproščeni plačevanja tistih doklad k dohodarini od svojih dejanskih plač, od poslovnih prikladov, petletnin in od stanarine, katere se pobirajo za deželni in zemljiščno-od-vezni zalog, za občine, za okrajni zalog občnih javnih ljudskih šol in
za zalog okrajnih cest; oproščeni so dalje plačila morebitnih zaostankov na teh dokladah za ves čas, kar ga preteče do tistega dne, ko stopi v veljavo ta zakon.
§ 12. Ta določila ne spreminjajo pravic do večjih dohodkov, ki so jih učiteljske osebe že zadobile vsled deželnih zakonov z dne 10. marcija 1870 štev. 18 dež. zak , 16. oktobra 1875 štev. 28 dež. zak. in 4. marcija 1879 štev. 9 dež. zak.
§ 13. Ta zakon stopi v veljavo dne 1. januarija 1895.
Po njeni se razveljavljata zakona z dne 4. marcija 1879 štev. 9 dež. zak. in 16. oktobra 1875 štev. 28 dež. zak. in nehajo veljati vsa določila zakona z dne 10. marcija 1870 štev. 18 dež. zak., katera se ž njim ne vjemajo.
§ 14. Mojemu ministru za bogočastje in uk je naročena izvršitev tega zakona.

Slovstvo.
Slovenska čitanka za četrti razred srednjih šol. Sestavil in izdal dr. Jakob Sket, c. kr. profesor. V Celovci 1893. Tiskala in založila tiskarna Družbe sv. Mohorja.
S to čitanko se je zopet zadelala jedna špranja v našem šolskem slovstvu, katero nam do zdaj za četrti razred srednjih šol ni imelo kaj primernega ponuditi. Gospod profesor je z znano spretnostjo in marljivostjo sestavil tudi to učno knjigo. Pesniško in poučno tvarino je tako razdelil, kakor v čitankah za prve tri razrede, namreč da odgovarjajo pesmi in povesti, kolikor mogoče, raznim letnim časom in opravilom, poučni sestavki se pa vrstijo vzporedno z drugimi učnimi predmeti. Knjigo je torej mogoče čitati po vrsti. Tudi meni se zdi taka razdelitev tvarine, če se ne pretirava, najprimernejša, in ugovori nasprotnikov v tem oziru neopravičeni Sicer je pa učitelju dano na prosto voljo, da si izbira berila, kakor se mu vidi najbolje; kajti vsa berila je itak težko v šoli prečitati, zlasti v tretjem in četrtem raz-
redu, kjer je število ur slovenščini odločenih manje, za razlaganje posameznih težjih sestavkov se pa porabi več časa.
Naši najboljši pesniki to v čitanki ' dobro zastopani. Tu nahajamo pesmi Prešernove, Jenkove, Levstikove, J. Cimper-manove, Gregoričeve in našega dičnega Aškrca balade, katere učenci, kakor sem opazil, berejo s posebnim veseljem. Kdo bi pa tudi ne čital s slastjo njegove, da omenim samo jedno, po slogu in vsebini izborne balade 9. Pred cesarjem Maksom I.! Nekaterim pesmim bi pa bilo bolje zapreti vhod v čitanko, ker niso dovršene niti po obliki, niti po vsebini. Med take štejem: 31. Otročja leta, 37. Nočni požar, 46. Na planini, 78. Iskana dežela, in morebiti bi se našla še katera.
Tudi med prozaičnimi sestavki nahajamo dokaj prav lepih o llomkov iz našega slovstva. Mecl pripovednimi bo mladini pač najbolj ugajal E javčev spis 45. Huzarji na Polici, med zgodovinskimi pa Pajkov-Jurčičev „Spomini starega Slovenca iz francoskih vojsk". Da je pa le-ta razkosan
v tri berila, namreč v 32. I. Vojni ujetnik na Francoskem, 36. II. V francosko-ruski vojski, 4 ). III. Vojak in ujetnik na Lit-vanskem, je pač nepotrebno; kajti pasa-mezni oddelki so po vsebini v tako ozki zvezi, da jih pri čitanji v šoli ne gre trgati. Še manj opravičeno z didaktičnega stališča se mi pa zdi, da se spis, ki govori o turških vojskah, trga celo tako na dva dela, da se nahaja prvi v čitanki za tretji razred 115.
Turške vojske po slovenskih deželah v
XV.	stoletji, J Vrhovec, drugi pa v oni za četrti 13. Turški boji na Slovenskem v
XVI.	stoletji, J. Vrhovec. To se pač pravi, vpregati čitanko v jarem učnega načrta za zgodovino. Kako naj dobi učenec natančen pregled o tej tužni, a junaški dobi našega naroda, ako čitaje drugi del ne ve več dobro, kar je slišal o tem že v prejšnjem letu!
Za spoznavanje naše domovine in našega ljudstva podaja čitanka četrtošolcu dovolj priložnosti: 16. Na Črni prsti, J. Vesel; 47. Čičarija in Čiči, J. Bilec; 55. Bled in njegova okolica, J. Zvegel; 73. Mesto Trst in luka njegova, J. Gomilšak; 86. Rezija in Rezijani, S. Rutar. Pa tudi o drugih znanstvenih panogah bo izvedel mnogo zanimivega iz nje. Vendar nekaj se bo nerado pogrešalo, namreč berila, ki bi hranila podatke iz naše slovstvene zgodovine. Baš v čitanki za ta razred bi bili na mestu životopisi nekaterih važnejših slovenskih slovstvenikov, ker se dokončavši četrti razred poslavlja od srednjih šol mnogo učencev, ki bi morali vendar natančneje poznati glavne stebre domačega slovstva. Nemške čitanke za četrti razred to tudi uvažujejo. Naša čitanka nam ponuja pa samo jeden životopis: 30. Jernej Kopitar,
(Po njegovem lastnem životopisu iz 1 1839) .). Navratil, da-si nahajamo že v oni za prvi razred nekaj črtic o Vodniku in Japelji. Vendar na tej prvi stopnji imajo učenci še premalo razuma in zanimanja za take sestavke, katere bi zato bilo bolje prihranit, za četrti razred.
V pesmih starejše dobe, sprejetih v čitanko, se sicer nahajajo nekatere razlike od sedanje pisave in nekatere nepravilnosti; vendar tega ni zakrivil gospod sestavljatelj ; kajti pesmij pač ni lahko in tudi ne varno popravljati. Torej že zato bi bilo dobro, da bi se nekatere ne bile sprejele v čitanko. V prozaičnih spisih pa glede na jezik ni kaj grajati, izvemši sledeča mesta: 30., v. 14. rekel bi navzoči je nejasno; 49., v 4. pred njegovemu gospodarju je izpadel predlog k; 55., v 59. so divjale grom in strel e bolj e grom in strele so divjale.
Izvestno bodo jemali knjigo učitelji in učenci z veseljem v roke.
V. Koran.
Zabavna knjižnica" za slovensko mladino. Urejuje in izdaje Anton Kosi, učitelj v Središči. III. zvezek. V Ljubljani 1894. Zalaga izdajatelj. — Tisk Katol Tiskarne. Cena 15 kr. (30 vin.) - Tretji zvezek tega prekoristnega dela obsega na 43 straneh obilo lepega, poučnega, zabavnega gradiva za našo milo mladino in nas potrjuje v mnenji, da je podjetje v pravih rokah. Gosp. izdajatelj pravi, da je namen knjižniei podajati naši deci berilo, katero bode povsem sposobno, vzbujati v mladih sprejemnih srcih čisto, neizkaljeno ljubezen do vere, domovine in cesarja, in ta namen je tudi popolnoma dosegel. Nadejamo se, da bode naše p. n. učiteljstvo po vseh svojih močeh skrbelo, da se knjižnica, kar najbolj razširja med našo mladino

Listek.
Iz planinskega raja.
Postna premišljavanja.
Od posta do kruha je samo jeden korak, seveda dostikrat le v mislih. Menim, da mi tudi najstrožji asket ne bode zameril, ako danes od navadnega posta, katerega se pa prav malo bojimo, — saj pričakujemo s srčnim veseljem običajnih pisank in „žegna", — odvrnem oči, ter jih zasučem na post, ki ga opravljamo učitelji že dolga in dolga leta, a brez upa na „žegen." — Da se učitelji postimo, tega nam živ krst ne verjame. Tudi možje, ki sede
na poslanskih stolih, nečejo ničesar slišati o našem postu. Zakaj, to sami najbolje vedo. Na misel mi prihaja anekdota o dervišu, kateremu so za molitev obljubili gotovo svoto. Derviš je molil in molil od dne do dne gorečnejše, a o plačilu ni bilo ne duha ne sluha. Slednjič se le drzne poprašati, zakaj se mu ne odšteje zasluženo plačilo. Nekdo se mu odreže: „Zato, da bodeš delj in gorečneje molil." Istih mislij so tudi naši poslanci. Kam bi šla potem
naša gorečnost, ako nam povišajo plače; če se pa uvede konkretual-status, tedaj bode »tekmovanje" kar leglo k večnemu počitku. Ta krilata beseda „tekmovanje", katero je izustil naš poslanec v štaj. dež. zboru, mi kar neče iz spomina, a v glavo tudi ne. Tuhtal sem in tuhtal in tudi nekaj potuhtal, pa ne vem, če sem pravo pogodil. Kako le neki si misli gospod poslanec to tekmovanje ? Aha, to bode nekako tako-le. Učitelj biva v kraji, rec:mo blizu 700m nadmorske višine — res rajski kraj! Nalik bistro-okemu sokolu zapazi pripravno učiteljsko službo v ravnini in v mislih kroži nad tem mestom kakih 10 let s sladkim upanjem, da bode ta služba prej ali slej plen njegov. A kmalu zapazi, da marsikdo njegovih tovarišev krili nad to službo že 12, oni 15, tam oni 18 in tale celo 20 let; onih pa, ki na njo po manj let preže, je tudi dokajšno število. Čas je tu, spust6 se nad to mesto; seveda le jeden zmaga, drugi pa se vračajo s polomljenimi krili, ki jih bodo izvestno še bodrila do gorečnosti in do tega krasnega — tekmovanja!
Razlagal pa sem si to „tekmovanje" tudi drugim načinom. Če se bodo temu ali onemu etimologu ježili
lasje, nič ne de. Tekmovanje se izvaja iz glagola tekmovati, korenika tej besedi je torej „tek." Zadel sem jo! Ta „tek" je tudi v besedi — pro-tek-cija. Ako se uvede konkretual-status, torej preneha tudi tekmovanje, t. j. pro-tek-cija. Koristen je torej ta „tek" h kakemu dobremu stricu, saj pravijo „da tisti zmirom meso je, kdor ima volka za strica." Pričakujem, da mi nihče ne zameri, ako si tekmovanje" na tak način razlagam, saj so nam celo v Gradci pred nekoliko leti o tem tekmovanji skovali odlok, a svet se neče poboljšati, še manj pa oni gospodje tam —gori. Oj ti nesrečni konkretual-status, zakaj češ vrat zaviti tekmovanju?
Ne dosedanja plača, ta borni kruhek, nam vzbuja tekmovanje, pač pa ljubezen do naroda. Zakaj pa prosimo večega kruha? Da bi mogli živeti tudi za lastno družino, za drage nam svojce. Tudi mi smo iz krvi in mesa. Tudi naša slast po življenji se upira krivičnemu — postu. Pa brez zamere klanja se Vam
samotar Svantevidsky.

Društveni vestnik.
Direktorij „Zaveze slovenskih učiteljskih društev" objavlja naslednje:
1. Konjiško učiteljsko društvo je vsled sklepa glavnega zborovanja 18. januarija 1. 1894. pristopilo k „Zavezi slov. učit. društev".
Predsedništvo „Zaveze" kliče p. n. društvenlkom novopristopivšega društva: „Živili".
2. V zadnjej št. »Popotnika" je čitati: Iz „Zaveze slov. učit. društev. Predstojništvo „Zaveze slov. učit. društev, "razposlalo je slav. učiteljskim društvom na Kranjskem ti-le pismi.
Vrinila se je sem neljuba pomota, katera se naj popravi tako, da Predsedništvo „Zaveze slov. učit. društev" ni poslalo pismi le slav. učit. društvom na Kranjskem temveč prvo pismo glede na učiteljski dom, poslalo je vsem slov. učit. društvom, in le drago, ki se tiče deželne razstave, samo kranjskim učit. društvom.
3. Na poslani okrožnici odzvala so se si. društva sledečimi izjavami:
I. Učit. društvo za Postojinski šolski okraj:
1.	Razstave naj se udeleži vse učiteljstvo slovensko, ne samo učiteljstvo na Kranjskem.
2.	Vsak učitelj naj razstavi, kar hoče, in naj se ne prosi nikakega navodila.
3.	Glede na „učit. dom" ostanemo pri izjavi, katero smo 16. aprila 1893. št. 13 »učiteljskemu društvu v Ljubljani" naznanili, da z veseljem pozdravljamo in odobravamo lepo misel, zgraditi v Ljub-
ljani »slov. učit. dom". Naše društvo bo tudi po svoji moči podpiralo, da se ta misel uresniči, vendar bi bilo najboljše, ako naša »Zaveza" kot reprezen-tantinja vseh slovenskih učiteljskih društev v zvezi z vdovskim učiteljskim društvom, to krasno idejo izpelje in v beli Ljubljani postavi „Slovenski učiteljski dom". Veseli nas, da je „Predsedništvo Zaveze" to velevažno zadevo vzelo v svoje roke, ker le z druženimi močmi se kaj doseže. Čudno se nam pa zdi, da ljubljansko učiteljsko društvo deluje, da se postavi v Ljubljani konvikt za učiteljske sirote, med tem ko njega glasilo „Tovariš" v vsaki številki pozivlje: »Spominjajte se učiteljskega doma", (sedaj učiteljskega konvikta. Glej štev. 4.)
Ako hočemo že kaj delati, bodimo dosledni in delajmo za „učiteljski dom" ali pa dajmo nabrane krone „družbi sv. Cirila in Metoda"; na konvikte pa ne mislimo, posebno ne na pet: v Ljubljani, Gorici, Celji itd. Ako denemo stvar na zdravo podlago, dobimo gotovo »učiteljski dom", spomenik poznim rodovom, poznim tovarišem, ki se bodo s ponosom ozirali na zgradbo, svoj „dom". —
Predsedništvo učiteljskega društva za »Postojinski šolski okraj" v Trnovem, 1. svečana 1894.
Predsednik:	Tajnik:
Zamik s. r.	Davorin Judnič s. r.
II. Učit. društvo za novomeški okraj. a) Glede na učilsko izložbo" pri razstavi leta 1895. se naše društvo soglasno in popolno strinja z nazori predsedništva Zaveze, namreč: učiteljstvo
naj se razstave Udeleži, a brez kakega višjega navodila.
b) Naše učit. društvo ne bode delovalo in se ne izreče niti za, niti proti bodi-si „ CJčit. domu" „konviktu" ali obojemu združenemu, pač pa se ta zadeva posamezniku na prosto voljo prepušča.
Učiteljsko društvo za novomeški okraj, dne 11. februarja 1894.
M. Hiti s. r.,	Fr. Koncilija s. r.,
t. č. tajnik.	t. č. predsednik.
III. Učit. društvo za ormoški okraj.
V	zadevi »učiteljskega doma" v Ljubljani se izreče ormoško učiteljsko društvo za »učiteljski dom" združen s „konviktom", ki se naj postavi v Ljubljani.
V	obče predlaga sledeče stavke, ki so se 2. novembra 1893 po našem društvu vsprejeli in že sporočili :
a)	Slovensko učiteljstvo brez ozira na kronovine naj se poteguje za učiteljski dom, ki naj se zida v Ljubljani. Separatizem ne bi pospeševal tu nuj ne zadeve.
b)	Zavezin odbor naj potrebno ukrene, da se ta važna miselj prej ali slej uresniči.
c)	Delež naj znaša 500 kron. Po številu deležev se ravna število gojencev dotične kronovine,
d)	Gojence priporoča vsako učiteljsko društvo po svojem odboru.
e)	Vsak zavezin ud plača 1 krono ustanovnine, vsako leto nadalje pa 20 vinarjev letnine.
j) Kdor postane nadučitelj ali samostalen voditelj šolp, plača jedeukrat za vselej 1 krono.
g) Učiteljstvo naj priredi koncerte in razne veselic ■, katerih čisti dohodki se zalagajo v ta namen; pobira pa tudi prostovoljnih darov pri neudih.
Načelništvo učiteljskega društva za ormoški okraj na Humu, 12. februarja 1894.
A v g. Šabec s. r., Anton Porekar s. r., tajnik.	t. č. načelnik.
V	prihodnjih listih »Popotnika" objavimo izjave drugih učitelj, društev, katere direktorij »Zaveze na razposlani okrožnici prejme — da se tako zve mnenje vsega slovenskega učiteljstva in potem pripravlja gradivo za glav. zbor »Zaveze".
Ker nekatera slavna društva pri plačevanji letnine niso izročila onega zneska, katerega imajo plačevati v smislu Zavezinih pravil po sklepu delegacij z dne 16. avgusta 1893 za leto 1894 zato objavljamo, da se za to leto zavezi ima plačati od vsakega pravega uda 20 kr. od vsakega podpornega uda 5 kr. od vsakega častnega uda 0 kr., izvzeti sta pri tem vplačilu le slavno slovensko učiteljsko društvo v Ljubljani in slavno pedagngiško društvo v Krškem.
Direktorij »Zaveze slov. učiteljsko društev" v Dolenjem Logatci, 23. februarija 1894.
J. Š e g a s. r.,	V. R i b n i k a r s. r.,
t. č. tajnik.	t. č. predsednik.
Iz slov. bistričkega okraja. Naše učiteljsko društvo je zborovalo 1. marca drugokrat letos v Slov. Bistrici. Po srčnem pozdravu predstavi gosp. načelnik zborovalcem dva nova uda, gg. tovariša Šarnprl iz Makol in Serhak iz Cresnovca, ki se radostno sprejmeta. Isto tako sta se pri zadnjem zborovanji navdušeno sprejela gosp. J. Svetlin, nadučitelj makolski in gosp. g. Brinar, učitelj v Slov. Bistrici. Ko se dalje prečita zapisnik zadnjega zborovanja, sprejme se račun blagajnikov.
Potem pa poroča gosp. Sabati v kratkih, a je-dernatih in prav iskrenih besedah o peti skupščini »Zaveze" v Mariboru. — V smislu dopisa »Zaveze", oziroma ustanovitve učit. doma ali konvikta, ali učit. doma združenega z konviktom, odločijo se zbo-rovalci po daljši debati za učit. dom z konviktom. (Predlog gosp. Sabatija.)
Dva dopisa: »Lehrerbunda" tičoča se obiska-vanja učiteljskega tečaja za deška ročna dela (Schul-werkstatten) v Gradci vzameta se »na znanje":
Ko še prečita gosp. Vobič svoje skrbno izdelano poročilo: »Čitanka, središče šolskega pouka", izvoli se nov odbor. Gosp. Ernst Tribnik, naš dosedanji zaslužni načelnik, sprejme zopet načelništvo, da-si se ga je skušal otresti. Načelnikov namestnik ostane gosp. J. Kristl, blagajnik gosp. Zeilhofer in tajnik gosp. Kolletnig. Odbornikom^ se izberejo gg. Sabati, Tomažič in Vabič, gosp. Černej pa poročevalcem za »Popotnik".
Gosp. Sabati predlaga, naj bi se gojilo pri društvu tudi petje. Ta zares hvalevredni predlog se radostno sprejme in gosp. Sabati se izvoli pevo-vodjem. Končno se spominja predsednik z iskrenimi besedami zvestega in marljivega društvenika, gospoda Tominca, kateri odide o veliki noči iz našega okraja (kot nadučitelj v Globoko.) Tudi gosp. Tominc se od vseh iskreno poslovi.
Z določbo, da napravi naše društvo prihodnjič, t. j. 17. maja t. 1. izlet k »Zajčkemu samostanu" (Seizkloster), konča se zborovanje.
Bilo nas je tokrat zbranih osemnajst, kar je že precejšnje število za naš mali okraj. Upajmo pa, da se nam v kratkem pridružijo tudi ostali gg. tovariši !	L" C"
Iz Slovenskih goric. Št. lenartsko učiteljsko društvo imelo je letos svoje drugo zborovanje 1. febr. v šolskem poslopji pri Sv. Lenartu v SI. goricah. Dva odlična gosta: gg. okrajni sodnik Morocutti in zdravnik dr. H. Benesch sta posetila našo skupščino. — Po običajnem pozdravu in predstavljanji častitih gostov otvori gospod predsednik zborovanje.
I. točka. Dopisi. Najtehtneji izmed teh je bil dopis »Zaveze" tičoč se zgradbe učiteljskega doma in konvikta v Ljubljani. — Potem izjavi gospod predsednik željo, naj mu blagovole udje svoja poročilo, oziroma teme pravočasno naznaniti in sicer za več zboro-
vanj naprej, da se izogne zadregi, na dan zborovanja še le poročevalca iskati, ali pa če je morebiti obolel, da nobednega nima. Tako mu bode pa vendar mogoče obrniti se za časa do tega ali onega rezervnega poročevalca. Posebno sitnost zaradi sklepčnosti mu povzročujejo „udje samo na papirji". Da bi se iz-nebil tega „raka" v društvenem življenji, poslužil bi se rad gosp. predsednik odločne strogosti ter tem potem prelevil one društvenike v vstrajno delujoče. Ali kaj, da je kmalu moral uvideti, daje to zelo kočljiva rana, katera se bolje leči z ravnanjem, kakoršno je načrtal v jedernatein stavku rajni politik Herbst: „Le v vseh rečeh nekaj več prizanesljivosti, milobe in ljubeznjivosti.....1"
IJ. točka. Zapisnikar prečita zapisnik o zadnji seji, ki se odobri.
III.	točka. Gospod zdravnik dr. Benesch nadaljuje svoje zanimljivo podavanje in sicer danes o o s e p n i c a h in ošpicah. Navzoči ga za to burno zahvalijo.
IV.	točka. Odposlanec J. Cernko poroča precej natančno o V. glavnej skupščini „Zaveze" v Mari-riboru, kar se pohvalno sprejme.
V.	točka. Nasveti. Po zelo živahnem razgovoru o učiteljskem domu sprejme se nasvet gosp. naduč. Breganta: „Učiteljski dom bodi združen s konvik-tom ter se naj zgradi v Ljubljani".
Gospod Radosl. Kovačič apeluje na zadovoljno požrtvovalnost družtvenikov v ta namen da bi se omogočilo prepeljanje zemeljskih ostankov rajnega tovariša Jos. Freuensfelda iz daljne Oeške. V to svrho so se roke vseh navzočih zdatno odprle.
Urice v veselem medsebojnem delovanji in kramljanji med zborovanjem in potem v prijetni družbi med svojci so nam hitro prešle; le jedna senca nas je zmrazila na trenutek tem globokeje, ker je prihajala od gosp. tovariša, II. društvenega, zapisnikarja, kateri je nameščen v trgu, kjer smo zborovali, a nas ni posetil niti pri zborovanji niti pozneje v družbi, da-si smo ga videli hoditi mimo hiš, v katerih smo se shajali.	J. C.
Hnm pri Ormoži. (Učiteljsko društvo.) Izvanreduo mila zima uplivala je dobrodejno, da se je zbralo I. februarija t. 1. 15 udov v prostorih ormoške šole k občnemu zboru. Z veselim obrazom pozdravil je predsednik došle ude prvič v novem letu. Povdarjal je pri tem neko mlačnost, katera se je vgnezdila med člani društva. Kakor plevel, rekel je, mora biti odstranjen, da žito lepo raste in lep sad dozori, tako mora se odstraniti ta nepotreben gost, da bodemo rekli koncem leta: „Bujnoje raslo in cvelo društvo naše in dozorel je hvalevreden sad." A veselje, ki je zavladalo po obrazih pričujočih, zgi-nolo je, ko so donele besede o izgubi onega, ki nam ga je neizprosna smrt ugrabila in položila materi zemlji v naročje. Umrl je namreč vzgleden ud društva, gosp. Ivan Jurša, učitelj v Ormoži, kateri
bil je večletni denarničar pri društvu. V znak so žalja vstali so pričujoči in mu izrekli trikratni „slava." Društvo zgubilo je nadalje tri društvenice, med katerimi se je najbolj odlikovala gdč. Milka Pirnat, učiteljica v Ormoži. Društvo priredilo ji je primerno odhodnico. Tudi njej, kot večletni odbor-nici in podpornici društva izrekli so pričujoči trikratni „živela!" Društvo pridobilo je v minolem letu več novih udov, tako da šteje sedaj 20 rednih, 3 podpirajoče in 3 častne člane.
Po prečitanem in odobrenem zapisniku pričel je predsednik citati dopise, med katerimi so posebne važnosti sledeči: a) dopis štajerskega „Lehrer-bund-a", zadevajoč zboljšanje učiteljskih plač. Dopisu priložene „spomenice" odposlalo je načelništvo vsem č. udom okr. šol. sveta, nekaterim odličnim občinskim zastopom, našemu deželnemu poslancu gosp. dr. J. Dečko-tu in jedno „ad circulandum vsem šolskim vodstvom" ; ta pa je vsled hude zime na neki višavi zamrzlila. G. dr. J. Dečko naznanil nam je, da je imel že itak namen, potegovati se v dež. zboru za zboljšanje gmotnega stanja. O že omenjeni »spomenici" unela seje živahna debata ki se je končala s tem, da se nalaga dolžnost vsakemu društveniku, delovati v smislu omenjenega dopisa štajersk. „Lehrerbund-a." Izvolila se je posebna deputacija, katera naj bi se načelniku okrajnega zastopa poklonila, zročivši mu omenjeno spomenico s prošnjo, da jo blagohotno priporoča in podpira. b) Dopis „Zaveze" zadevajoč tehtno vprašanje v »Učiteljskem domu." Na predlog gosp. Mejovšeka ustreže se pozivu po kratki debati v tem smislu, da naj bi se „učit dom" postavil v Ljubljani združen s „konviktom." (Konec prib.)
Iz gorišk. okraja. (Vabilo.) „Ufi. društvo za goriški okraj" bode zborovalo dne 5. aprila 1804. ob '.). uri predpoludne v Gorici na slov. oddelku deželne kmetijske šole se sledečim vsporedem: I. 0 kmetijskih nadaljevalnih tečajih za učitelje. II. 0 zborovanji »Zaveze" v Gorici let. leta. III. 0 „uči-teljskem domu", oziroma o »učiteljskih konviktih", ' IV. Posamezni predlogi in nasveti. Z ozirom na važne točke vsporeda vabi k posebno obilnej ude-ležitvi	odbor.
Iz laškega okraja. (Vabilo.) „Učit. društvo za celjski in laški okraj" ima svoje prih. zborovanje dne 27. marcija t. 1. ob 10. uri dopoludne v okoliškej šoli celjski. Dnevni red : 1. Petje. 2. Zapisnik. 3. Predavanje gosp. L. Šaha: „0 k o" —; učni poskus iz somatologije. 4. Nasveti. K prav obilnej udeležbi vljudno vabi	odbor.
Iz gornjegraškega okraja. (Vabil o.) Gornje-graško učiteljsko društvo ima dne 1. aprila 1.1. počenši točno ob 10. uri dopoludne v Bočni svoje zborovanje
po tem-le vsporedu: aj Zapisnik, b) Dopisi, cj Prosto predavanje, e.) Vplačevanje udnine. d) Volitev delegatov v „Zavezo". e) Nasveti. K polnoštevilnej udeležbi vabi najvljudneje	odbor.
Ormoški okraj. Tukajšnje učiteljsko društvo namerava letošnjo poletje v proslavo 40-letnice po-
roke Njih Veličanstva presv. cesarja Frana Josipa I. in presv. cesarice Elizabete prirediti slavnost vsega učiteljstva v ormoškem okraji. Vspored bode obsegal slavn. govor, petje in godbo. Slavnost bi se vršila julija ali avgusta t. 1. Odbor vabi vse zavedno učiteljstvo k sodelovanju. Društvo bode tudi priredilo meseca maja izlet v proslavo 25-letnice šol. postav s posebno zanimivim vsporedom..

Dopisi in drage vesti.
Iz Kranjskega. (K one c.) Pa ne samo, da deluje proti nam zavist, ne — tu mora še inteligenca, ki se zove narodna, napredna, udrihati po ubogej pari — po učitelji, še ona mora zdihovati nad ogromnimi stroški, še ona mora kazati na nemarnega — že v kali izprijenega učitelja — na izvržek dijaštva! — Zares — še naučno mi-nisterstvo dobiva s tem spričalo ubožnosti, ker je prepisalo za učiteljišča tako nizke zahteve, da jih vsak „izprijen dijak" lehko premaga! Ne-li? — Je-li res dijak, kateremu se za trenutek ni ljubilo več učiti latinščine in grščine, ali oni, kogar je prignalo uboštvo na učiteljišče — — tudi že izprijen materijal! — Je-li res samo oni sposoben za uspešno delovanje v človeškej družbi, kateri ima v glavi vse latinske in grške klasike, če je pri tem tudi skrajno
nepraktičen ?!--Ako hočeš biti učitelj — dober
narodov učitelj, ni ti treba toliko glave — treba ti je v prvej vrsti srca, gorkega srca za svoj poklic!
Vendar pa bi bilo prav, da se pripravnica pre-ustroji, četudi na osem let vestnega pripravljanja, akoravno bi se radi tega vspehi v šoli še ne po-peli do vrhunca, dokler se druge ovire ne odpravijo, pa vsaj bi nam naši nasprotniki ne mogli v jedno-mer očitati! — Preskrbite učitelju dostojno izobraževanje, priskrbite pa mu tudi dostojno plačo!
Da, da — dostojna plača! Premala plača ovira uspešno delovanje učiteljevo v šoli! — „IIa, ha — torej vam je le za denar!" — Ne sodite prehitro, poslušajte prej!
Pojtavite učitelja na samostalna tla, da bode mogel brez stranskih zaslužkov živiti sebe in svojo družino, da ne bode vsak trenotek zavisen od tega in onega, da bode mogel pogled prosto dvigati, da bode mogel reprezentovati učiteljski stan kot — častni stan!
In vi, napredna gospoda, zahtevate od učitelja zavednosti, stanovskega zanosa, odločnosti — pa mu dajete pri njegovem vstopu med svet beraško nagrado, pa ga izročate tem načinom njegovim sovražil,kom, da, izročate ga vsakemu kmetu na življenje in smrt.
Za časa šolanja njegovega zatira se učitelju vsa zavednost, vsa samostalnost in razsodnost — in še tisto malo idealov, kar si jih je ohranil porušite
mu vi, ko mu tako pristrižete peruti, da se ganiti ne more! Marsikateri stopi v občino s praznimi rokami, nag, z dolgom — pa naj se z navdušenim, gorkim srcem posveti šoli! Jt-li čuda, da marsikateri omaga, ker mu tlačijo duha njegovega skrbi do brezupa?! — In ako hoče kdaj doseči boljšo službo, koliko mora klečeplaziti, koliko hliniti — da, vsi — vsi činitelji združeni so, da vzemo učitelju ugled pri inteligenci in pri prostem narodu ! Kdo je temu kriv ? —
In vkljub vsemu temu se učiteljstvo zaveda ter ima srce za svoj poklic — pa še celo — slavo poje svojim tlačiteljem! — Le glej št. 25. „Slov. Naroda". Je to res pisal učitelj ? — Ni mogoče! — To je pseudo-učitelj ali pa je hinavec. — Ako je pa pisal iste besede v „Narodu" res učitelj — klečeplazec, potem gospoda pa le še po nas! Zaslužimo!
Iz Goriškega. (Zboljšanje učiteljskih plač — volilna pravica učiteljstva — obrtno-nadaljevalna šola slovenska — deželni šolski zalog — srednje šole v Gorici v dež. zboru.) Zboljšanje učiteljskih plač v našem deželnem zboru je imelo vsakovrstnih nasprotnikov — na obeh straneh — med slovenskimi in laškimi poslanci. Naši deželni očetje so kaj varčni gospodarji, kedar gre za učiteljstvo. Ko so se — vsaj v večini — dali prepričati, da dežela pač ne pojde na boben, ako se učiteljstvu vsaj nekoliko zboljša borno stanje, prišle so še druge ovire: namreč šolski zalogi. Na Goriškem imamo okrajne šolske zaloge mesto deželnega. Nekateri slovenski poslanci, kateri dobro poznajo uboštvo učiteljstva, postali so vneti zagovorniki zboljšanja učiteljskih plač, a le s pogojem, da se ustanovi deželni šolski zalog, vsled katerega bi cela dežela jednako-merno donašala za šolske potrebščine, kar bi bilo gotovo tudi pravično. Temu pa so se najodločneje uprli laški poslanci, kateri nočejo slišati o deželnem šolskem zalogu, ki je splaval torej zopet po Soči in ž njim tudi večje zboljšanje učiteljskih plač.
Prošnje učiteljskih društev za razširjeno volilno pravico učiteljstva izročil je bil lanskega leta dež. zbor v proučevanje in poročanje dež. odboru. V letošnjem zasedanji se je poročilo
vrnilo dež. odboru v daljno proučevanje posebno glede na to, kak nasledek bi imela razširjena volilna pravica učiteljstva — na volitve v posamezne občinske zastope in na volitve v deželni zbor. Ali se ne kaže v tem nekaj praznega strahu . . ?
Lahi imajo v Gorici svojo laško obrtno nadaljevalno šolo, kakoršne Slovenci na Goriškem še nimamo. Istej šoli dovoljuje dež. zbor letno podporo 1000 gold. — Tudi Slovenci potrebujemo zelo take šole in politično društvo „Sloga" vložilo je prošnjo na deželni zbor za podporo. Vsakdo bi si mislil, da kaj daje dež. zbor laškej šoli, dovolil bode tudi slovenski, a zastonj je bil vsak up. Če tudi je dež. in drž. poslanec slovenski, grof Alfred Coronini, ponudil za ustanovitev slov. šole 4000 gld. s pogojem, da dovoli dež. zbor 1000 gld. podpore, vendar se podpora ni dovolila — vsaj za letos ne. In glejte! ta zadeva je skoraj pokopala tudi zboljšanje učiteljskih plač. Kako bi se to skoraj zgodilo, ni mogoče razjasniti v kratkih stavkih. Zadošča naj, da ni prišlo do tega, za kar pa se ima učiteljstvo le zahvaliti vnetima zagovornikoma dr. A. Gregorčiču in dr. AL Rojcu. Slava jima !
Goriška dežela ima v Gorici višjo gimnazijo in r e a 1 k o — oboje z nemškim učnim jezikom; blizu jednako je tudi na ženskem učiteljišči. Dež. zbor je v prejšnjih letih vedno jednoglasno sklepal resolucije, da bi še srednje šole prestrojile tako, da bi bile za Slovence s slovenskim, za Lahe z laškim učnim jezikom. Prošnje dež. zbora pa so imele le negativen uspeh; pričelo se je na naših srednjih šolah v novejšem času še bolj pritiskati z nemščino. Razmere na naših srednjih šolah — posebno na gimnaziji so postale take, da propade blizu polovica dijakov radi strogosti nemških profesorjev, kateri imajo baje neki ukaz od zgoraj, da naj tako postopajo. To je dalo povod k ostrim interpelacijam v deželnem zboru tako od slovenske, kakor od laške strani. Radovedni smo, kak uspeh bodo te interpelacije imele. Ako pojde tako naprej, ne bodemo imeli domačini na Goriškem niti polovico potrebne inteligence, kajti že sedaj je veliko praznih duhov-
Razpis n
Podučitelj ski mesti
Na trirazrednih ljudskih šolah pri Novi cerkvi in pri Sv. Lovrenci v Slov. goricah umestiti je po jedno podučiteljsko mesto z dohodki po IV. plačilnem razredu defit. ali provizorično.
Prosilci in prosilke, zmožni nemškega in slovenskega jezika, naj vložijo svoje prošnje, ki morajo biti opremljene z zrelostnim spričevalom in z domovnico, eventuelno tudi s spričevalom učne usposobljenosti, potom predstojnega okr. šolsk. sveta do I. aprila 1894 pri dotičnem kraj nem šol. svetu.
Okrajni šolski svet Ptuj, 24 febr. 1894.
Predsednik: Scherer s. r.
škili služb; mnogo drugih državnih služb posedajo itak že tujci.	—e—
(Lep uspeh) Visoko c. k. miuisterstvo za poljedeljstvo je po c. kr. okrajnem glavarstvu v Ptuji naroMlo pri izdajatelji, gosp. Fran Vabiču, nadučitelji na Runeči blizu Ormoža, 100 slovenskih" iu 1000 nemških komadov brošurice „ Učenci varujte naše koristne ptice glada in mraza ter jim nastavljajte valilnice". Ob jednem mu je podelilo še lepo nagrado v denarjih. Čestitamo!
(Prav umestno) bi bilo, ko bi slavna šolsk. oblastva naročila šolskim vodstvom, naj bi se pouk letos od dne 20. marcija, ki je v sredi med prazniki in počitnicami, prestavil na 15. ali 29. dan marcija, jednorazrednicam pa celo odpustil. Diogen II.
Premembe pri učiteljstvu. Nadučitelji na svojih mestih so postali šolski voditelji gg.: Anton Lajnšič v Šmartnem v Rožni dolini, Janez P a v 1-š e k v vRačjem in Jakob C v i r n v Stopercah. Učitelj v Črešnovci, g. Blažko Tominc, imenovan je za nadučitelja v Globokem. Podučitelj v Vuhredu, g. Anton Voith, pride za definitivnega učitelja-voditelja v Brezno, podučitelj pri Novicerkvi (Ptuj), g. Anton Gradišnik, pa za učitelja k Št. Vidu nad Planino. — Podučiteljica v Št. Martinu pri Slovenjem Gradci, gspdč. Gizela Dominkuš, postala je učiteljica ravno tam, za def. podučitelja tje pa pride g. Rudolf Ko ser, dosedaj v Št. Lovrenci v Slov. gor. — Stalno so potrjeni v svojih dosedanjih službah podučitelji oziroma podučitejjice: Gg.: Peter K r e s n i k v Gorici, Franc K o s v Št. Lenarti v Slov. goricah, Martin Lesjak v Rušah, Franc Kresni k na nemški šoli v Laškem trgu in Jožef čonč v Jarenini, potem gospodičine: Balbina Z w a y e r v Št. Juriji ob Taboru, Terezina Bučar pri Sv. Duhu v Ločah, Helena Arko v Zrečah in Antonija S t e r 1 e v Trbovljah. — Podučitelj v Bruku, g. Otmar Pražak, imenovan je učiteljem na meščanski deški šoli v Mariboru. — G. Franc Seraj-nik, podučitelj pri Sv. Antonu v Slov. gor. pride v Hajdino, gospod Matej Tuše k, podučitelj v St. Lovrenci ob kor. žel. pa v Tepino. — Za učiteljice ročnih del so nameščene: Gospa Jera Gnusv Zgornji Rečici, gospa Marija Marschitz v Št. Lovrenci v Slov. goricah, gspdč. Micika Meško v Kamuici, gspdč. Ana Kapus za Slivnico in Račje, gspdč. Ivanka J a g e r v Rušah in gspdč. Katinka Glušič za Sv. Trojico in Sv. Benedikt.
atečajev.
Št-8Z-	Učiteljske službe.
Na štirirazredni ljudski šoli za deške v Ljutomeru (II. pl. vrsta) je učiteljska in jedna pod-učiteljska služba izpraznjena.
Nemškega in slovenskega jezika popolnoma zmožni prositelji naj vložijo svoje s spričalem zrelosti, spričalom sposobnosti in z dokazom avstrijskega državljanstva obložene prošnje najdalje do 15. aprila 1894 po službenem potu pri krajnem šolskem svetu za slovensko šolo v Ljutomeru. Okr. šol. svet Ljutomeru, 23. febr. 1894.
Predsednik.
Vsebina. I. Slovniška teorija Kernova (dr. Bezjak). — II. Prirodopisni pouk v jednorazrednicah (H.
Schreiner in J. Koprivnik) — III. Po deželnih zborih. — IV. Slovstvo: Slovenska čitanka (V. Korun.) -- V. Listek. — VI. Društveni vestnik. — VII. Dopisi in druge vesti. —VIII. Natečaji.
Lastnik in založnik: „Zaveza':	Tisk tiskarne sv. Cirila v Mariboru. (Odgov. J. Otorepec.