------    127   ------
Novičar iz raznih krajev.
Iz Dunaja. C. k. ministerstvo za bogočastje in šolstvo je ozeroma na 17. člen konkordata razglasilo napravo, o kteri so se škofje v svojem zboru leta 1856 na Dunaju zedinili. Po tej napravi terpi bogoslovski uk 4 leta s 6 ali najmenj 4 profesorji. Redovni jezik za uk bogoslovja je latinski; od učenja hebrejšine more škof učence odvezati.
—  Iz Napola je dospela žalostna novica, da je častitljivi gosp. dr. Knobleher 13. t. m. za mertvudom umeri. Šel je že iz Hartuma bolehen.
—  Deržavni in konferenčni svetovavec, gospod J. A. Ju s tel, c. kr. prav skrivni svetovavec, mož, kteri si je za deržavo in šolstvo mnogo zaslug nabral, je umeri v 94. letu starosti. Volil je svoje premoženje fantiškemu semi-nišču v Litomericah na Ceskem.
—  Slišati je, da se dosedanji predpis zastran ekseku-cijskega iztirjevanja davkov predeluje in utegnil bi se kmali nov predpis za iztirjevanje davkov dati.
—  Po naznanjeni pozvedbi posrednje cene oprav in hrane za vojaško leto 1858 so Ogersko, Galicija in Banat najceneje kronovine za vojake; na Tiroljskem, Italijanskem in v nemških zveznih terdnjavah pa žive najdražeje.
Iz Moravskega. V Stitni na Moravskem je neka tako imenovana zamaknjeuka dalj časa s tem ljudi za nos vodila, da je pravila, da se ji večkrat angelj prikaže in prihodnje reči razodeva. Med drugimi je tudi rekla, da je na nekem kraju dete pokopano. Kakor ??B. Z.u piše, je zdaj njene komedije konec. Izročila jo je namreč gosposka v mestu Klobuku nekemu zdravniku, da je na-njo pazil. Napovedovala je, da bo 12 ur skup spala; zdravnik ji je to spanje, kakor je hotel, prikrajšal. Ker je še vedno ter-dila, da ji je angelj povedal, kje da dete pokopano leži, so jo, ker je sama tako hotla imeti, v Stitno peljali, in da bi ji priložnosti ne odvzeli, se zagovarjati, če bi bilo treba, nekaj pa da bi v ljudtsvu vražo zaterli, so kopali, kjer je ona rekla, 9 ur pa niso nič najdli. Ko je ljudstvo to
------    128    ------
vidilo, se je hotlo nad zamaknjenko znositi, ktera je nazadnje sama povedala, da se ji je to le tako živo sanjalo in da ni imel angelj nič z njo opraviti.
Iz Rusije. Ruska vlada je turški pismo poslala, v kteri opominja to, se spomniti, kaj je s hathumajumom rajam (kristjanom) obljubila, in da svojih obljub še zdaj ni spolnila.
—   Brati je, da bo izdala vlada postavo za tiske. Ker na Ruskem doslej take postave še niso imeli, je zanimivo vprašanje, ali bo cenzura še dalje ostala ali ne?
—   V Petrogradu menijo, da je veliki knez Konstantin pri čaru pervi tistih, kteri zahtevajo urnih pre-naredb, da on carove namembe podpera in dokazuje potrebe urnejega preredovanja Rusije, ker bi sicer lahko kak vihar nad Rusijo priti utegnil. Stran za napredovanje sama je v več strank razcepljena. Največja in najkrepkeja se imenuje slovanska in terja, da naj se Rusija po slovanskih ideah in vzrokih prerodi, in zametuje očitno prenaredbe Petra I., ker misli, da so one za Mongoli Rusii najbolj od njenega namena zapeljale in njenega duha zamorile. Enako se vpera zoper osnove ruskega carstva po izgledu zahodno-evro-pejske omike in je v tem s prijatli starega kopita enih misel.
Iz Rusko-Poljskega. Časniki ne vejo iz te dežele druzega nič pripovedovati, kakor od velike armade, ktera se ima v tem kraljestvu zbrati. Komu to velja, se ne ve nič gotovega. Eni pravijo, da so temu vzrok reči, ktere se v Bosni, Hercegovini in Cerni gori pripravljajo, drugi mislijo ? da se Rusija na noge postavlja y da bi bila pripravljena , če bi se Francozje in Angleži resno razperli. Nam se te misli neugodne zde, dasiravno radi veljati damo, da si bodo Francozje in Rusje roke podali, ako bi se prihodnje dni na Angležkem ali Turškem kaj primerilo. Ruska armada se premika na Poljskem, Francozje pa se pripravljajo na morji; da je to dvoje v kaki zvezi, si je lahko misliti.
Iz Serbije. „Srb. Dn." piše iz Beli grad a, da so bili zarotniki zoper življenje serbskega kneza 22. marca iz Gurgusevaca v Niš v Bulgarii odpeljani.
—   Etne m paša je prišel 19. marca v Beligrad in je zvolil svoje stanovanje pri Osmanu pasu, poveljniku belogradske terdnjave. Iz njegovih lastnih besed se da skleniti, da bo več časa ondi ostal, da se bo, ako bo treba, narodni zbor poklical in da se ima sedanji stan Serbije popolnoma predelati. Sploh pa se gode v ti deželi reči, po kterih se da malo dobrega pričakovati. Ethem paša je neki krepkodušen človek, knezu Aleksandru pa se je začelo, kakor se iz vsega kaže, marsikje spodtikati. Tako je starostnike, kterim je lansko leto na voljo dal, iz starašinstva stopiti ali pa zapertim biti, zopet v poprejšni stan postavil. Zavoljo tega so se pa dosedanji ministri odpovedali. Namesti njih je izvolil knez: Garašinana za notranje opravila, Cernobaraca za pravosodje, Velkoviča za dnarstvo, Magazinoviča za začasnega predstavnika in Vičiča za predsednika starašinstva. Eni mislijo, da je krepko obnašanje Ethem pašeta to vzrokovalo. Iz imena ^Garašanin" sklepajo časnikarji, da knez teh ministrov res ni po lastni, temuč pov volji Ethema izvolil.
Iz Cerne gore. Nek „sosebno avstrijansk Slavijan" piše v „N. Pr. Z." iz Dunaja: Ne ruski izposlanci, ne avstrianski panslavisti (!), temuč francozki podpihovavci so, kteri so černogorsko politiko na tako polzko stezo zapeljali. Francozje so že leta 1830 v Cerni gori mreže razpenjali, in tako delajo tudi še dan današnji.a Tudiv carogradski do-pisovavec berlinske 55Nat. Ztg.a terdi, da Cerno goro Francozje zaplečjcjo.
—   Cernogorci so se od Trebinja, Zubcov in Kru-ševic v svoje gore nazaj umaknili; samo dva sta ostala pri Vukaloviču, kteri se pa sicer vedno mirno derži.
Iz Nemškega. Iz Berlina. Kralj je od 23. t. m. naprej svoje namestništvo za druge tri mesce svojemu bratu izročil.
—  V rNovicahC4 že omenjeni Amerikan Ralev pride v Berlin kazat umetnost, kako divje in oporne konje krotiti.
Iz Francozkega. Grof Persignv se je, kakor je slišati, s prepričanjem iz Londona v Pariz verni!, da ne bo dolgo, da se bodo Rusi in Angleži poprijaznili, in da se je to že dalje izpredlo, kakor je želeti — Francozi namreč si tako mislijo.
—   Maršal Pelissier je šel  14. t. m. v London.
—   Nek fabrikant v Parizu ima te le naročila za turškega cesarja izgotoviti: 1. en kine sultanici za na glava za 250 tavžent frankov; 2. en par pantofelnov za sultana za 25 tavžent fr.; 3. en bič (gajžloj za 25 tavi.fr.; 4. 10 skedelic za kofe v podobi školk, vsaka po 70 tavžent fr.; 5. en čemilnik za 60 tavž. fr. itd. Sultan mora imeti dnarjev kot cepin, da naročuje tako drage reči.
Iz Angležkega. Rud i o-ta in še 20 druzih so pripeljali v London, da bodo v pravdi zoper Bernarda kot priče zaslišani. Ta pravda daje sedaj v Londonu največ govoriti; začela se je 12. t. m. 9. aprila se je zbrala osrednja sodnija v Londonu in pervi sodnik je prašal veliko porotnijo, ali je pred sodbo postaviti Bernarda, kteri je ob-dolžen, da je bil deležen poskušnje, francozkega cesarja umoriti, dasiravno je bil tisti čas na Angležkem. Rekel je pervi sodnik, da je poznal Bernard Orsinita, da je pripravo za granate kupil in izdelane skrivaj v Brisel poslal. Tu je večkrat k Orsini-tu in Pierri-tu zahajal itd. Velika porotnija je po dolgem posvetovanju spoznala, da je vzrokov dosti, zavoljo kterih naj se Bernard kot pripomožen pri moritvi po porotni sodnii sodi. Naj se izide ta pravda kakor kolj, po nji se bo pokazalo, kako se bo francozki vladi dalje obnašati proti angležki. Ako obsodijo Bernarda, bo s tem dokazano, da zadostujejo angležke postave za kaznovanje tacih hudodelstev; ako ga porotniki ne obsodijo, bodo mogli Francozje reči: Zdaj vidimo, da je vaše postavo-dajstvo pomanjkljivo.
Iz Jeruzalema. Za letošnjo veliko noč se je sošlo več kot 12 tavžent romarjev  iz vseh  krajev pri sv. grobu.
Iz Indije. Mesto Luknov je, kakor smo že povedali , v oblasti Angležev. Vstajnikov je ostalo 2000 mertvih, 5000 jih je pete odneslo in so jih Angleži zasledovali. S tem mestom je padlo poslednje braniše velike in strašne vstaje, ktera je eno leto največje okrajine angležke v Indii razruševala. Ako pomislimo, kako strašno je bila razpro-strena, se je čuditi, da je bilo Angležem mogoče, v primerno tako kratkem času prigodkom kos biti, kteri so njih gospodarstvo v Indii skorej popolnoma spodkopali.