List. 5
Skrivnosti pri sejanji in pridelovanji bele ali
rumene pese.
(Dalje.)
Če hočeš zvediti skrivnosti, po kterih se da dokaj lepe pese pridelati, delaj tako-le:
i. Izora j njivo, kamor misliš peso sejati, že v jeseni, kar moreš globoko, (se ve da če imaš globoko zemljo).
Kdor ima navado svoje polje le plitvo orati, in misli, da je že dosti storil, če je zemljo le za kake 3 pavce raz-berskal, tak se ve da meni, da 6 ali 8 pavcov globoko oranje je že čez in čez dovelj. Al to je za peso premalo; pesa ti bo obilen pridelk le tadaj dajala, ako ji zemljo izoraš ali izkopaš za čevelj globoko ali še za dva pavcačez.
Pa ta ali um* bo rekel: Čemu bom globoko oral, saj pesa nima tako dolgih korenov! — Al se motiš, prijate!! Tanke pesne koreninice segajo po več čevljev globoko v zemljo; ker pa jih pri izkopovanji odtergamo, jih ne vidimo. Kdor se hoče tega prepričati, naj enkrat eno peso tako ven vzame, da jo z vodo tako dolgo zaliva, da ji otrebi vso  zemljo od koreninic.
Kdor se hoče prepričati, koliko je na globokem oranji ali kopanji pri pesi ležeče, naj sadi polovico pese v globoko, polovico pa v plitvo zemljo, in kadar je letina suha, bo vidil veliki razloček med peso in peso.
2. Njiva za peso mora biti zlo pognojena in z dobrim gnojim.
Kdor misli, Bog ve kaj da je že storil, ako, postavimo, 10 voz gnoja zvozi na njivo, ki meri pol orala (joha), bo pri pesi slabo opravil. Pesa za pol orala ga potrebuje 20 voz. S tem, da gospodar napelje veliko gnoja na njivo, pa še tudi ni vse storjeno. Ce bo le na pol sognjite stelje na-vozil na njivo, je utegne tudi 40 voz napeljati, pa bo vendar slabo opravil. Gnoj za peso morabiti podelan in perhck, to je tak,  da ga hlapec  z lopato  lahko reže in prekiduje.
Zakaj pa mora biti za peso tak? — Zato, ker se mora hitro spersteneti, da pride pesi v prid. Kaj ji pomaga tak gnoj, iz kterega ne more nič redivnega dobiti in kteri se spersteni še le čez leto! Pa tudi okopovanje pese je težavno in zamudno, če motika ali okopavni plug zadeva na dolgo slamo, ki se še ni popolnoma v gnoj po-delala!
Gnoj za peso se mora že v jeseni na njivo spraviti in podorati.
Kdor nima dovelj gnoja in dobrega gnoja, naj raji pusti peso, da ne bo potlej zabavljal in kvasil, da ni h peso nič! Še enkrat rečemo, da ni boljega sadu kakor je bela pesa za živino, pa daj pesi, kar pesi gre!
Vedili bi sicer našim kmetom še eno povedati, kaj naj bi storili, da bojo pesi dobro gnojili in vendar svojim njivam ne bojo potrebnega gnoja odtegnili, pa kaj! saj vemo, da bomo le bob v steno metali! Spravljajte si gnojnico, pa vam ne bo treba veliko druzega gnoja. Ce,  postavimo, gospodar od svojih 10 goved,  ki jih ima
morebiti v hlevu, pridno lovi gnojnico, namesto da se po dvorišču in po ulicah razteka in nemarnost dela po celi vasi, bode leto in dan si nabral okoli 1000 veder gnojnice; s temi se lahko skor 2 orala zemlje za peso pognojita. Ko bi vsak gospodar tako pameten bil, da bi imel na dvorišču sod ali kad za gnojnico in le ž njo pesi gnojil, bije pridelal vsako leto obilo,  ker gnojnica je  hiter hiter gnoj.
(Konec sledi.)