SVOBODNA SLOVENIJA LETO (AÑO) XXXIX (33) Štev. (No.) 48 ESLOVENM LIBRE BUENOS AIRES 4. decembra 1980 Cankarja popravljaj» V Sloveniji. Slovenski šolniki. Po 35 letih „osvobojenja‘‘ bi človek mislil, da ni več nobenih ovir, da bi slovenski šolar ne dobil v roke čistih besedil slovenskih klasikov, ne pa prikrojenih po partijski cenzuri, po želji izdajateljev, ki hočejo biti bolj resnični prešernovski „izdajavci“, kakor pa častilci klasikov. Tako so zdaj začeli popravljati tudi Cankarja za slovenske šole, kakor bomo videli kasneje, in se s tem uvrščajo v tisto neslavno vrsto nekulturnih cenzorjev, ki jih poznamo že sto let, iz časov pokojne mačehovske Avstrije, od Prešerna pa do 29. oktobra 1918. Kako je Avstrija čistila šolske avtorje ? Spominjam se prvega cenzuriranja tiskanih slovenskih šolskih beril med prvo svetovno vojno v 1. 1915-1918. Kakor berem sedaj v zgodovini šentviške gimnazije, je tedaj prišel na ravnateljstvo ukaz: „Prepovedano je v šoli brati iz Sketovih čitank sestavke in pesmi, ki govore ali celo slave... ruske... in srbske.. . kralje... junake... in kjer se govori o zatiranju slovenskega naroda ali oznanja narodna nestrpnost...“ Pozneje je prišel seznam teh prepovedanih sestavkov, „ki se morajo molče preiti, kakor da jih ni v čitankah in se učencem glede tega ne sme nič pripomniti/ Ob srebrnem jubileju, str. 53 v tem seznamu so bili: Prešeren (Krst pri Savici, V spomin Andreja Smoleta), Jenko (Adrijansko morje, Pobra-timija), Jurčič (Tugomer), Vodnik (I-lirija oživljena), itd. Učenci ne bi tako smeli vedeti za take verze kot so: Največ sveta otrokom sliši Slave; Buči morje Adrijanko, nekdaj bilo si slovansko; Trd bodi neizprosen mož jeklen, kadar braniti je časti in slave narodu svojemu...; ali: Napoleon reče: Ilirija vstan! Še bolj pa mi j.e ostalo v spominu, ko je v šoli dr. Breznik ukazal zapreti tudi okna, potegnil iz žepa najnovejši Dom in svet in bral sem na glas — med vojno — Cankarjeve Podobe iz sanj... Čist, nepokvarjen, a prepovedan tekst. Kako pristna in nepokvarjena je bila ta Cankarjeva beseda: Mati — Domovina — Bog! Danes bi bila — kot takrat v Avstriji — prav tako prepovedana, ali pa kar je še hujše popravljena. Po osvobojenju 1.' 1918 je Župančič napisal Odo o slovenski besedi, ki naj prosto vzleti pod nebo, svobodna in čista. Pa je prišla kraljeva diktatura, ki ji je tudi Župančič neslavno podlegel. Tedaj, ko je imela prost vzlet le beseda jugoslovanskega integralizma, so Cankarja zopet črtali iz čitank, oz. dobesedno ga trgali iz knjig. Z Bogom je Cankar blagoslavljal slovensko zemljo od Triglava od Gorjancev in slovenska beseda mu je bila kot pesem. Ni pa zemlje raztegnil preko Kolpe in ni pesmi pomešal z ilirščino ... zato je moral iz šolskih knjig. In po „zopetni osvoboditvi“ 1. 1945, so oblastniki najprej uničili prejšnje čitanke, in sestavili takoj nove prečiščene in izključno s prispevki avtorjev NOB in razredne proletarske književnosti. Tu je Cankar dobil lepo mesto. In sedaj tudi tega in takega „popravljajo“? Kje in kako? In kaj je sedaj na vrsti preganjanja? V reviji profesorjev slovenščine Jezik in slovstva (1980, zv. 4-5) berem članek o „popravljenem Cankarju“. Kaj jim ni več všeč na njem? Avtor pravi, da je pregledal slovenske čitanke, ki so izšle do leta 1976, in našel, kako tam tudi Cankarja „popravljajo“. Kot primer navaja črtico Dateljni. V tej manj kot dve strani obsegajoči črtici je 93 popravkov, od katerih je upravičenih le 5 pravopisnih posodobitev. „Opozoriti je treba na vsebinske prilagoditve, ki jih doživljajo Cankarjeva besedila v slovenskih berilih in ki jih ni malo. Zlasti v berilih za nižjo stopnjo so berila vsebinsko večinoma zelo okrnjena. Izpuščeni so tudi celi stavki in odstavki... Skoraj dosledno so izpuščena tudi vsa tista mesta v besedilih, ki kakor koli zadevajo cerkveno ali versko področje.“ Potem navaja primere: Narodni udbor za Slovenijo Madridski konferenci Delegaciji ZDA za konferenco o helsinških dogovorih v Madridu je tajnik NO za Slovenijo dr. Ludovik Puš predložil spomenico Narodnega odbora za Slovenijo o kršenju človekovih pravic v Sloveniji. Poslovenjeno besedilo spomenice glasi: Človekove •pravice v Sloveniji Splošen prikaz političnih razmer v titovski Jugoslaviji širom svobodnega sveta je največje zavajanje javnega mnenja med vsemi komunistično vladanimi državami na svetu. To pa zaradi sledečih dejstev: Ena: ogromni osebni blišč in avtoriteta, pretiran sloves kot domač in svetoven državnik ter vojni heroj, rajnkega Josipa Broza-Tita; dve: netočna ocena svetovnih obveščevalnih sredstev Titovega preloma s Stalinom 1. 1948; opisan je kot načrten, marksistično doktrinaren upor zoper stalinizem. V resnici je bil nehotena, nepričakovana nezgoda, ko se je Tito odločil izločiti vmešavanje Stalinovih agentov v notranje zadeve Jugoslavije; tri: krivo predstavljanje titovske manipulacije z gospodarstvom, ko je bilo. uvedeno delavsko samoupravljanje, kar se je slovito kot vzorna oblika ekonomske svobode in demokracije. Toda delavski odbori v tovarnah so bili in so še vedno pod strogo kontrolo in vplivom komunistično’ nastavljenih direktorjev ter federalne vlade, ki se vmešava, ker so vse finančne in re-gulativne niti v njenih rokah; štiri: ko je bil Tito povsem prepričan, da je njegov režim trdno v sedlu in popolnoma varen, je odprl meje, da se je ljudstvo veselilo nakupov izven države, in da so se vsuli roji turistov v ceneno pa lepo in zanimivo deželo, prinašajoč obupno potrebno trdo tujo valuto; radi te akcije je tisk svobodnega sveta poveličeval Tita, češ da je „demokratičen“ diktator! Pet: v istem smislu je komunistična partija, da bi zakrila absolutno moč na vseh poljih, in da bi imela za norca svetovno mnenje, da je njene diktature konec, sklenila spremeniti svoje ime v „Ligo komunistov“ (ne več stranka!), in omejiti svojo javno vlogo na zgolj svetovalno področje. Svet je bil navdušen nad „premikom proti demokraciji“, toda vodilni tovariši v partiji, ki so se drznili spremembo praktično izvesti, so bili brutalno odstranjeni s svojih vodilnih mest (slovenski šef vlade Stane Kavčič, Tripalo na Hrvaškem, Nikežič v Srbiji). Titov absolutizem se je uveljavil spet s polno silo. Na teh temeljnih, pa napačnih premisah sloni napačna ocena politič- nih in vseh drugih razmer v Jugoslaviji, po Titovi smrti. Človekove pravice so tlačene kakor v kateri koli drugi komunistično vladani deželi, če ne še bolj, vkljub Titovemu slavnostnemu podpisu helsinškega sporazuma 1. 1975. Ta kriva ocena je razlog, zakaj se Komisija za varnost in sodelovanje v Evropi ne briga za številne podatke o kršenju človekovih pravic v Jugoslaviji. V smislu izjave federalnega javnega tožilca v Beogradu preganjajo vsako leto okrog 300 državljanov zaradi političnih „zločinov“ v Jugoslaviji. Mi bomo omejili svoje poročilo na stanje v Sloveniji, ki je najnaprednejša pa najbolj kruto vladana republika v federaciji. Smatramo, da se problem zatiranja človekovih pravic ne sme presojati le po tem, koliko disidentov je bilo vrženih v ječo, ampak še bolj po zanikanju teh pravic množicam, kot je slučaj v Sloveniji. Tretja košara helsinškega dokumenta vsebuje zaščito in pospeševanje človekovih pravic na področju političnih, kulturnih in religioznih dejavno- st. Kakšen je položaj teh pravic v Sloveniji. Na političnem področju: o svobodi govora, ki bi kritiziral socializem ali režim, ni sledu. Tipičen primer je obsodba na 6 let ječe slovenskega sodnika Franca Miklavčiča zaradi „širjenja sovražne propagande“ na osnovi zapiskov v zasebnem dnevniku, ki so služili za dokaz. Ni nikake svobode tiska, še slabše, razen komunističnega drugega tiska sploh ni, z majhno izjemo nekaj verskih publikacij, ki so pod strogo cenzuro, uredniki leteh pa izpostavljeni nenehnemu nadlegovanju oblasti. O svobodi zborovanja kakršne koli vrste brez pristanka partije ni govora. Sploh pa ni dejansko dovoljena nobena politična, kulturna ali druga organizacija, če ni pod okriljem Lige omunistov. Masovna politična ustanova, ki pa ni stranka, je tako imenovana Socialistična zveza delovnega ljudstva" (SZDL), ustanovljena z namenom, da izvršuje politične načrte Lige in je pod njenim izključnim vodstvom. Ta politični sistem je najbolj zločest med vsemi komunističnimi ustanovami na svetu. Samo SZDL more predlagati ljudstvu imena kandidatov pri kakršnih koli volitvah, kandidatov, ki jih je skrbno izbrala Liga; noben drug kandidat ne sme na volitve. V zadnjem času so pa sploh opustili neposredne ljudske volitve, poslance za razna vladna telesa izbirajo kot svoje „delegate“ javne ustanove, ki so trdno v rokah Lige. Na kulturnem področju: nobena Cankar: Stopi isem iz zakristije na sončno cesto. — Slovensko berilo: Stopil sem na sončno cesto. C.: Tam, vseokrog cerkve in še globoko pod klanec so se vrstili štanti. — S. b.: Globoko pod klanec so se vrstile stojnice. O.: Nato isem legel v travo in sem mohl, da bi umrl. — S. b.: Nato sem legel v travo in želel, da bi umrl. C.: Ali nagnila se je k meni, vzdignila mi je obraz z obema rokama in videl sem jo, vso belo, kakor od milosti božje obžarjeno. — S. b.: Ali nagnila se je k meni, vzdignila mi je obraz z obema rokama. C.: Da se sanjati o zlatih gradovih, da, o samih nebesih, o grošu ne. — S. b.: Da se sanjati o zlatih gradovih, o grošu ne. Tako je glasilo profesorjev slovenščine narahlo obsodilo popravljavce Cankarjeve besede. Po preganjanju panslavizma pri slovenskih piscih pod Avstrijo, po preganjanju samoslovenstva pod diktaturi po zamolčevanju vsega, kar ni zrastlo iz NOB in razrednega sovraštva, pl zopetni „osvoboditvi“ zdaj — preganje zadnjih sledi katoliške tradicije iz šolskih klasikov. Tudi iz Cankarja. kulturna ustanova ne more obstojati brez blagoslova od strani Lige komunistov. Delovanje umetnikov in znanstvenikov je možno le tako dolgo in toliko, kolikor je popolnoma v skladu z načeli političnega in ideološkega nauka partije. Ves tisk je podvržen strogi cenzuri, pa naj bo priobčen doma ali na tujem; niti en sam izvod literature, ki so jo ustvarili politični emigranti, četudi dosega visoko estetsko' in umetniško vrednost, ne sme prekoračiti meje v Slovenijo. Javne šole (zasebnih sploh ni) so izključna domena Lige, pouk je marksističen in ateističen; starši nimajo pravice do vzgoje svojih otrok. Na področju religije: ustavno zajamčena svoboda vere je farsa. Resnična verska svoboda namreč ne sestoji iz pravice hoditi v cerkev in častiti Boga, ampak iz pravice javno izražati in širiti človekove verske poglede in prepričanja. To pa v Sloveniji ni dovoljeno, ker je religija in njeno izražanje — v smislu jugoslovanske ustave — „zasebna zadeva“, med tem ko je protiverska propaganda v javnosti prednost vsakega človeka. Verniki i-majo „pravico“ biti državljani drugega razreda in biti izključeni iz vodilnih pozicij v družbi. Cerkve imajo „pravico“ biti odklonjene od uporabe vsakega javnega obveščevalnega sredstva, prek katerega bi mogle razširjati svoje poslanstvo. In tako dalje. Ali je take vrste ohranjevanje in pospeševanje človekovih pravic v soglasju z helsinškimi sklepi? Narodni odbor za Slovenijo, vrhovno politično predstavništvo Slovencev v svobodnem svetu kakor tudi v Sloveniji, predlaga ta dokument nadaljevanju helsinške konference v Madridu s trdnim upanjem, da bo konferenca našla primernim opozoriti na zunaj in na videz pol-demokratsko titovsko Jugoslavijo, da je dolžna spoštovati podpis njenega ustanovitelja Tita — češčenega kot kako božanstvo — na helsinškem dokumentu kot obli-gatno mednarodno obveznost. V oktobru 1980. Visoko število izostankov v jugoslovanskem gospodarstvu „Bolovanje“ (bolezen) je že več let nazaj socialni in vedno bolj naraščujo-či problem ali „jugoslovanska bolezen“ kakor jo večkrat omenjajo Časopisi. Načeloma je tako v Jugoslaviji, kakor tudi v dragih državah uzakonjeno število plačanih bolezenskih dni. O izrednem izrabljanju „te pravice“ je bilo napisanih že mnogo člankov in objavljene so bile številne statistike. IZOSTANEK IN ZGUBE V preteklem letu je narodno gospodarstvo zgubilo 84 miljonov delovnih dni zaradi „bolovanja“. Pravijo, da pred petimi leti dnevno ni prihajalo na svoja delovna mesta 200 tisoč delavcev. Pred kratkim so ugotovili, da je samo v Beogradu dnevno 55 tisoč takih primerov. Dnevno manjka v nekaterih podjetjih v Srbiji 1 do 20% delavcev, kakor poroča „Politika“. Neko beograjsko podjetje pa je objavilo z velikim zadovoljstvom, da se mu je posrečilo znižati izostanke delavcev od 15% lanskega leta na 12% v letošnjem letu in sicer s pomočjo raznih nagrad. „Stalnost“, na kateri temelji pravica do prijave bolniškega stanja je presenetljiva. Tako je pripovedoval direktor državnega štabnega podjetja, da se privatni stavbeni podjetniki vozijo okrog s svojimi Mercedezi in izvabljajo delavce, katerim nudijo 75 frankov dnevnice in to za dva do tri tedne. Delavec, ki to ponudbo sprejme, si da od zdravnika v podjetju izstaviti bolniško spričevalo, odide drugam na delo in se po par tednih vrne na prejšnje mesto z lepo vsoto denarja. Precej pišejo o svojevrstnem primeru — ki pa ni edini — ko je natakarica zaprosila pri gostinskem podjetju kjer je bila zaposlena za „bolniško spričevalo“. Izkazalo se pa je, da je v tednih bolniškega dopusta nastopala v nekem drugem mestu kot kavarniška pevka. Kolektiv, v katerem je delala kot natakarica, je sklenil, da ji službo odpoveduje. Toda delavsko so dišče je odločilo, da je odpoved neve- (Nad. na 2. str.) '■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■"■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■«■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■n» Dr. Tine Debeljak (40) NEKAJ POGLEDOV Z NAŠE PERSPEKTIVE NA JOSIPA BROZA-TITA CHURCHILL PRED TEHERANOM Ima me, da bi skandiral za Koseškim kot njihov nov bojni krik: Očistite Cankarja peg, odstranite versko mu rujo! Cankarju ne puste niti opisovanje katoliškega okolja z omembo cerkva, z molitvami in z milostjo božjo! To naj bo prečiščen Cankar! Oropan je, okraden za vsebino in slog in iztrgan iz čustvovanja svojega ljudstva in lastnega čustvovanja. To je zadnja že absurdna faza ždanovšcine v Sloveniji, ki je ostanek stalinizma Titove dobe, tiste, ki je danes že dobila ime „Titanik“: to je, barke, ki se potaplja... In to v času, ko poudarjajo „versko svobodo“, neprostranost in «elo naklonjenost veri. Cankar docet! Cankar priča, kam vodi sovraštvo do najrahlejše sledi krščanskega značaja naroda. Treba mu je z nasiljem predrugačiti značaj — narodu, pa tudi Cankarju! Namesto čiste, nepotvorjene Cankarjeve besede nudijo šolniki učencem spa-kedrano besedilo, to je — po svoji podobi prikrojenega Cankarja. In ta podoba sodobnih totalitarističnih cenzorjev je odurna, nekulturna, barbarska, ki se pa ne bo dala • pred zgodovino nikoli popraviti, temveč samo — obsoditi. td Churchill je bil nezadovoljen z Mi-hajlovičevo pasivnostjo in nenapadanju na Nemce, in še bolj z vezanjem nekih četniških vojvod predvsem v Dalmaciji in Črni gori z italijanskimi vojaki. To pa' je tifliška radiopostaja „Svobodna Jugoslavija“ širila z vso močjo v svet kot vojaško sodelovanje, da je javno mnenje v Angliji izražalo javno nezadovoljstvo na njegovo podporo Mihajlo-viču. Prav zato, da bi Churchill pred parlamentom opravičil svoj prehod na Titovo stran, za kar se je v srcu odločil, že pomladi 1. 1943, je poslal svojo misijo v Titov tabor. Na podlagi njenih poročil, ki so mu govorila o hudih bojih Titove vojske z Nemci — čeprav v defenzivnem umikanju pred njimi, kot priča Djilas v Vojnem času (Wartime). Tudi je videl sam — po porazu četnikov, da bo moral odslej računati s Titom v svoji invaziji na Balkan, če je še maja meseca računal z Mihailovičem, kot svojim zaveznikom pri vkrcanju, je zdaj mislil na Tita kot na samega zaveznika pri izkrcanju na Balkan in spoznal je, da je bolje biti z njim prijatelj kakor sovražnik. Španski časnikap Ismael Herriz, ki je bil tedaj na jugoslovanskem terenu, je v knjigi Europa a oscuras pisal, „kako mu prinašajo novice, da četniki prehajajo na Titovo stran.“ Temu pa dodaja pripombo: „Churchill, ki je rekel ob napadu na Nemčijo, da je pripravljen vezati se za poraz Nemčije s samim hudičem,“ se zdaj veže s Titom, ki „je resda manjši hudič...“ (329). V pismu generalu Aleksandru vidi veliko vizijo oboroženega odpora na vsem Balkanu (IV, 393) in prav ob Titovih požigih v Bosni vidi poroštvo za uspeh pri invaziji ob grških, albanskih, jugoslovanskih upornikih. Zdaj si je zastavil Churchill novo nalogo: pomiriti Tita in Mihajlo-viča, zediniti obe gverilski vojski v Jugoslaviji. Dobil je od Mihajloviča odgovor, da je večkrat poskusil s Titom sporazum, pa to ni mogoče „ker jih Tito napada...“ (Fotič 1. c. 20. 3. 1951). Churchill sam pa je pisal 23. oktobra 1943 Rooseveltu (IV., 394) „da so razlike med Titom in Mihajlovicem zelo zakoreninjene“. Upal je samo na kralja, da jih nekako poravnava. Vsekakor si lahko mislimo, da odslej v drugi polovici leta 1943 pod invazijo predstavlja jibmoč bolj od partizanov kot četnikov — zato se je nagnil s tako naklonjenostjo k njemu, da ga pridobi za svoj načrt. Kakor je Roosevelt pridobival v tem času Stalina za svoj veliki načrt, nekako tako je tudi Churchill hotel dobiti Tita za pomočnika svojemu načrtu: invaziji na Balkan. Svoj čas 1. 1941 sta Stalin in Churchill bila enih misli o invaziji na Balkan, toda zdaj — 1. 1943 — so se razmere spremenile. Bilo je že po zmagi ■pri Stalingradu in Stalin se je nahajal v vse drugačnem položaju. Churchill je tako po Stalingradu spet obrnil oči na Balkan. Leta 1941 je snoval grško-jugoslovansko-turški pakt proti nacistični agresivnosti, ki se ni uresničil.. L E LUBJE Sodeluje SLOVENSKI INSTRUMENTALNI ANSAMBEL n a Pristavi 2 9. novembra OB 21. URI Slovenci v Argentini (Nad. s 3. str.) ni j o postregli z res okusno pripravljenim kosilom. Ničesar ni manjkalo in veselo nam je potekal pogovor, saj smo to pot mirno sedele, naši možje in mladi pa so „plesali“ okrog nas in nas ljubeznivo gostili, čutile smo se res počaščene iti ljubljene in hitro so nam stekle opoldanske ure v popoldne, ko so dopolnili naši otroci in mladi lep dan še z „duhovno jedačo.“ Malo nas je. Naše šolske otroke lahko letos preštejemo na prste ene roke, doraščajočo mladino in mladino na prste treh rok. Nekaj jih je doštudiralo bodisi na srednjih šolah ali’univerzah in se že ubadajo v vsakdanjem življenju v svojih poklicih, par jih še študira na univerzah, srednješolcem potekajo zadnji tedni letošnjega šolskega leta. Vsi sp torej „zelo zaposleni“ in ni pričakovati, da bi mogli pripraviti kakšne zahtevne nastope. Pred. leti je bila naša skupnost poznana po našem Oktetu Ivana Cankarja. Da so njega člani dorasli v žene in može in jih nekaj od njih že „sineku poje, da lažje zaspi“ in okteta več ni. Je pa ljubezen iznajdljiva in ena melodika, podarjena otrokom ene tukajšnji, s pevskimi talenti obdarjeni družini, je bila povod ;:a nastanek orkestra melodik. Po pozdravnih besedah šolskega referenta Jožeta Vidmarja, ki je razložil, da je namen današnjega snidenja počastitev živih in mrtvih mater iz naše srede, je Benjamin našega slov. tečaja — Pavelček Kržišnik povedal vsem mamicam posebno pa še svoji, da. otroška srčeca bijejo vsak dan zanje. ' Zatem so nastopili „melodikarji“. Pokazali so, kaj so se naučili in sicer o-snovnošolska skupina zase, srednješolska zase, vsi skupno in še vsak posamično. To je bil nekakšen izpit dosedanjega u-čenja. Vse je povezoval dirigent in nam obenem razlagal način in težave učenja. Opozoril je, da igra skupina v načinu orkestra, največkrat štiriglasno. Pričeli so igrati orkestralno, brez vsakega muzikalnega znanja. Mnogo dela za dirigenta, ne samo s poučevanjem, ampak tudi s pripravljanjem partitur. Zahvaliti se moramo zanj vsem staršem, ki za glasbeni pouk toliko žrtvujejo; otrobom, ki z zavzetostjo in potrebno disciplino sledijo svojemu učitelju; pred-vesm pa seveda dirigentu Omahnu, ki je duša vsega muzikalnega udejstvovanja in mu ni mar odtrgati si toliko dragocenega časa za pouk in pripravo partitur. In še smo mu hvaležni, da je povezal v muzikalno skupino vse,' tudi take, ki pri pevskem zboru ne bi, mogli sodelovati. Hvala torej še enkrat vsem: našim možem, našim mladim in našim „muzikantom“ in njih učitelju za tako lepo preživeli dan! Hvaležne berazateške matere. Božična številka SVOBODNE SLOVENIJE bo izšla v povečani obliki in bo zadnja , v tem letu. Vse oglaševav-ce in rojake, ki želijo objaviti v tej številki svoja božična in novoletna voščila, prosimo, da oddajo čimprej besedila voščil ali vsaj velikost oglasa v upravi našega lista. Enodnevne duhovne vaje: za žene: od sobote 13. decembra od 18. ure do nedelje popoldne; za može: od sobote 200. decembra od 18. ure do nedelje popoldne. Kraj: Zavod, ul. Gabrijela Mi-stral 377, Villa Devoto. — Vodil jih bo dr. Jurij Rode. V PETEK, 28. NOVEMBRA vabimo vse petošolce v SLOMŠKOV DOM na ZAKUSKO ob 20.30 uri. Od 21.30 ure dalje pa vabimo vso mladina na SKUPNI PLES Vsi lepo vabljeni! Nasvidenje v petek! Četrtošolci Ma Pristavi NEDELJA, 7. DECEMBRA 1980 ob 19.00 Sklep šole ob 20.15 Miklavževanje MIKLAVŽ BO OBISKAL SLOVENSKE 1 OTROKE V SLOVENSKI HIŠI v soboto 6. decembra ob 21 Carapachatf GOSTOVANJE IZ SLOVENSKE VASI. V soboto 8. nov. so nas. razveselili s svojim obiskom šolski otroci iz Slovenske vasi iz Lanusa, ki so v našem Domu ponovili otročjo igro „Sovražnik v deželi tam pa tam“. Udeležba je bila zadovoljiva, četudi smo pogrešali del šolskih otrok, katerim je bila igra v pri vrsti namenjena. Igra je bila lepo izvedena, iz-nemadeni smo bili nad čisto in jasno slovensko izgovorjavo, kar moramo mladim samo častitati, predvsem pa gospe Zdenki Janovi, ki je igro z ne malim trudom pripravila- DRAMA „GRČE“ NA ODRU NAŠEGA DOMA. Kakor čitamo v oglasih, bo v soboto 29. ih v nedeljo 30. nov. na odru doma predvajana drama v petih dejanjih „Grče“, ki jo je spisal Slavko Savinšek m se dogaja sredi prejšnjega stoletja nekje na Gorenjskem. Drama je bila igrama pred vojno dostikrat na naših prosvetnih odrih, na Koroškem pa je bila igrana v pretekli zimski sezoni na večjih krajih z velikim uspehom. Igro pripravlja strokovnjak g. Tine Kovačič, ki je vloge razdelil med starejše preizkušene igralce pa tudi mlajši so dobro zastopani. Udeležbo lepo priporočamo. OBVESTILA PETEK, 28. novembra: V Slomškovem domu ob 20.30 uri srečanje petošolcev Srednješolskega tečaja s četrtošolci. SOBOTA, 29. novembra: Na Pristavi nastop Le ludje ob 21. V Slovenskem domu v Carapachayu igra „Grče“. V Slovenski hiši nadaljevanje filozofskega ciklusa predavanj dr. Milana Komarja. Pričetek ob 16. uri v mali dvorani. Sklepna prireditev Slomškove šole ob 19.uri. NEDELJA, 30. novembra: V slovenski cerkvi Marije Pomagaj v Buenos Airesu prvo sv. obhajilo ob 9.30. Na Slovenski pristavi prijateljsko srečanje v korist Slovenske radijske oddaje. V Slovenskem domu v Cafapachaju igra „Grče“. V Našem domu v San Justo ob 18. koncert mladinskega pevskega zbora. Izseljenska nedelja. V cerkvi „Ntra. Sra. de los Inmigrantes“, ul. Necochea 312, Boca, ob 18. uri somaševanje delegatov narodnih skupin s škofom za izseljence. Po maši bo v dvorani nastop raznih narodnosti. SREDA, 3. decembra: . Sestanek Zveze slov. mater in žena v Slovenski hiši. Na sporedu razgovor z dr. Juretom Rodetom. PETEK, 5. decembra: V Hladnikovem domu v Slovenski vasi ob 20.30 uri Miklavževanje. SOBOTA, 6. decembra: Pričetek kopalne sezone na letovišču Sloga. Ob 12. uri blagoslovitev vode. V Slovenskem domu v San Martinu sklep osnovne šole in miklavževanje. Miklavževanje v Slomškovem domu ob 2'0. uri. Pisarna bo uradovala dve uri pred pričetkom. V Slovenski hiši oh 19. uri sklepna prireditev Jegličeve šole s sv. mašo, a-kademijo in Miklavževim obiskom. NEDELJA, 7. decembra: V slovenskem zavetišču dr. Gregorija Rožmana ob 11.30 sv. maša za raj. odbornike in člane. Po maši kosilo. V Slovenski hiši ob 9,30 mladinska SLOVENCI po SVETU Komada KOROŠKI VEČER V TORONTU Pobudnik zanimanja Slovencev v Kanadi za Koroško je bil pokojni pesnik Marjan Jakopič. Poleg podporne akcije, M jo je zamislil in jo po njegovi smrti nadaljujejo ga. Mauserjeva, Janez Prosen in ga. Jakopičeva, so vsakoletni torontski „Koroški večeri“ Mohorjevi družbi na Koroškem v največ jo pomoč. Ti večeri so postali že nekako sestavni del življenja slovenske skupnosti v Torontu. Udeležba je vedno lepa, kar pomeni, da Slovenci v Kanadi v svoji narodni zavesti potrebujejo ta večer. Tako se utrjujejo vezi med brati: oni na Koroškem vedo in čutijo, da niso osamljeni v boju za obstanek, Slovenci v Kanadi pa se zavedajo, da so del skupne družine, vedno pripravljeni priskočiti na pomoč, kjer je ta za skupno slovensko stvar potrebna. Letošnji „Koroški večer“ je bil 18. oktobra v dvorani župnije Marije Brezmadežne. Delo pripravljalnega odbora, ki ga vodita g. Frank in ga. Mara O-sredkar je rodilo uspeh: dvorana je bila polna in dosežen materialni in moralni uspeh. Na sporedu je bil govor dr. Petra Urbanca, tajnika NO za Slovenijo. Kot dober poznavalec položaja Slovencev na Koroškem, je podal res stvaren pri- sv. maša, nato proslava Brezmadežne, ki jo pripravljata Zvezna odbora SDO in SFZ. Na Pristavi sklep šole ob 19 in miklavževanje ob 20.15. V Hladnikovem domu oh 12.30 uri članski asado združen s počastitvijo društvenih jubilantov in sprejem novih članov. Sklep šole v San Justu ob 18. uri v Našem domu. PONEDELJEK, 8. decembra: Romanje rar^oške verske skupnosti v cerkev Marije Pomagaj ob 18.30 uri. NEDELJA, 14. decembra: V Slovenski hiši ob 10,30 zvezni občni zbor SDO in SFZ. V Slovenskem domu v San Martinu ob 10. redni občni zbor. SOBOTA, 20. decembra: V Slovenskem domu v Carapachayu vsakoletna Božičnica Zveze slovenskih mater in žena v dobrobit potrebnim rojakom. BOŽIČ. 25. decembra: V Slovenskem domu v San Martinu božični zajtrk z božičnim nastopom. SREDA, 31. decembra: V Slovenskem domu v San Martinu veliko silvestrovanje (Planika). kaz sedanjega stanja. Govorniku so navzoči sledili z vso pozornostjo. Nato je nastopil orkester, ki ga vodi Matija Lehar. Rev. Janez Kopač CM pa je prebral zanimivo pismo ravnatelja Mohorjeve družbe msgr. J; Homboka, ki je poleg zahvale podal v obširnem pismu pregled dela Mohorjeve družbe v Celovcu, predvsem v pogledu šolstva in dijaških domov. Omenili smo, da je bil uspeh tega večera lep tudi v materialnem pogledu: dobrih šest tisočakov prispevkov in darov za Mohorjevo v Celovcu. PO ŠPORTNEM SVETU V DRUGI NOGOMETNI LIGI se klubi Maribor, Rudar iz Velenj in ljubljanska Svoboda borijo za čimbolj šo uvrstitev. Ker pa je tekmecev 16 in so do začetka oktobra odigrali 7 kol, bo borba še trajala. Mariborčani so bili s 4 zmagami in tremi porazi na tretjem mestu; v sredi lestvice je bila ljubljanska Svoboda z dvema zmagama, 4 neodločenimi in enim porazom. Slabše je šlo Velenjčanom, bili so na 12. mestu z dvema zmagama, 3 neodločenimi igrami in z dvema porazoma. Je bila pa med drugim in trinajstim razlika 3 točk. PRED 40 LETI je bilo v Borovem prvo jugoslovansko prvenstvo v košarki. 29. septembra 1940 je med člani postal prvak Zagreb, ki je premagal Su-šak s 46:19, mladi Zagrebčani pa so premagali Beograjčane s 16:9. Pri članicah so v finalu zmagale Beograjčanke nad Zagrebčankami z „izrednim“ rezultatom — 2:0, uspešnejše so bile mladinke Zagreba, ki so premagale mlado ekipo Beograda z 20:0. V LJUBLJANI so se na 35-metrski skakalnici merili smučarski skakači za naslov poletnega prvaka SRS. Nastopilo je 31 tekmvoalcev iz 7 klubov. Prvak je postal Jeseničan Peljhan; • s skokoma 37,5 in 37,5 je dobil 219,5 točk. V DRUGI NOGOMETNI LIGI je Maribor zbral v dvanajstih kolih 14 točk v sedmih zmagah in je bil .A. 'četrtem mestu s točko manj kot prvi. Velenjski Rudar je bil na sedmem mestu z 12 točkami, ljubljanska Svoboda pa na 10. mestu z 11 točkami. iBBBB»BBBBBBBBBBniiBBBBBBBBBnB«BBBBBBBBBBBBBBBBB«BBBaf DRUŠTVENI OGLASNIK V nedeljo 30. novembra bo na Slovenski pristavi opoldne kosilo — asado in žrebanje v korist slovenske radijske ure. Prirejata Medorganizaeij-ski svet in Zedinjena Slovenija. Pisarna in knjižnica ZS sta odprti vsak dan — razen ob sobotah — od 16 do 20. Slovenska radijska oddaja je vsako nedeljo od 8 do 8.30 ure na radio Antártida. Naš dom San Justo v nedeljo, 30. novembra, ob 18. uri Koncert mladinskega zbora III. MLADINA POJE VSI PRISRČNO VABLJENI! ESLOVENiA LIBRE Editor y director: Miloš Stare REDACCION Y ADMINISTRACION: RAMON L. FALCON 4138 1407 BUENOS AIRES ARGENTINA Teléfono: 6 9 - 9 5 0 3 Uredniški odbor: Miloš Stare, dr. Tine Debeljak, Slavimir Batagelj in Tene Mizerit Correo Argentino Central (B) FRANQUEO PAGADO Concesión N9 5775 TARIFA REDUCIDA Concesión NV 3824 Registro Nacional de la Propiedad Intelectual N9 L419.886 Naročnina Švab. Slovenije za 1. 1980: za Argentino $ 88.000.—, pri pošiljanju po pošti $ 93.000.—; ZDA in Kanada z avionsko pošto 40 USA dol.; obmejne države Argentine 35 USA dol.; Avstralija 60 USA dol.; Evropa 43 USA dol.; ZDA, Kanada in Evropa z navadno pošto 35 USA dol. TALLERES GRAFICOS ‘‘VILKO’, S.R.L., ESTA-DOS UNIDOS 425, 1101, BUENOS AIRES. T. I. 362-7215 ♦ * * KREDITNA ZADRUG A ■•SLOGA" * o. s. BME. MITRE 97 RAMOS MEJIA T. S. 658 - 6574 654 . 6438 VSAK DAN OD 15. DO 19. URE ◦ D SOBOTAH OD 16. DO 19. URE PODRUŽNICA: SLOVENSKI DOM - SAN MARTIN CORDOBA 129 - T. E. 755 - 1266 TOREK IN ČETRTEK OD 18. DO 20. URE Prof. dr. JUAN JESUS BLASNIK j ! \ ■ specialist za ortopedijo in travmatologijo s ■ » MARCELO T DE ALVKAR 1241, PRITL, ! s ; : CAPITAL FEDERAL T. E. 393-3536 ■ j * Ordinira v torek, četrtek ln soboto [ Š od 17 do 20. Zahtevati določitev ■ ■ 5 ; ure na privatni telefon 666-4366. s : jasa«« «■«■■■H**e*BfflB»l«»B*IB®H*SBB«1f««M«BBMBBB« JAVNI NOTAR FRANCISCO RAUL CASCANTE Escribano Público CANGALLO 1642 BUENOS AIRES pritličje, pisarna 2 T. E. 35-8827 .•■■»•■■■■■■■■■■■■•■»•■■•■■•aaaBaaaaaflBasviRMaaiMaM I i \ Dr. MIHAEL STARIHA \ SPLOŠNA KLINIKA S B : specialist za krvne bolezni [ E : • i Ordinira v ponedeljek, torek, če- • » trtek in soboto. Predhodne prijave ; po T. E. 628-0943. E Zapiola 2402 Castelar S BBaaaaiBaaaaaaaaBiBaaBaBBaaiaaaaaaaaaaaaaaa» Prosimo, ne odlašajte s poravnavo naročnine! TUDI VAS PRIČAKUJEMO NA PRIJATELJSKEM KOSILU IN BOGATEM ŽREBANJU NA SLOVENSKI PRISTAVI V CASTELARJU V NEDELJO, 30. NOVEMRRA, DA Z ZDRUŽENIMI MOČMI PODPREMO SLOVENSKO RADIJSKO ODDAJO VABITA: ZEDINJENA SLOVENIJA IN MEDORGANIZACIJ- SKI SVET. MMiBBBBBBBBBBBBBSBflBBBBBKBBSBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBSBBBBBBBBBBBBBBNBBBBl i PRAVNO-POKOJNINSKA SVETOVALNICA ŽE DELUJE B OBRNITE SE NA NASLEDNJE ODVETNIKE; DR. VITAL AŠIČ — DR. JANKO BRUMEC — DR. JOŽE DOBOVŠEK. ZA ČLANE JE POSVET BREZPLAČEN. BaBBBBBBBBUaB BOB——BBBOBBBB— ZAVETIŠČE „DR. GREGORIJA ROŽMANA“ MARTIN FIERRO 4262 — SAN JUSTO Camino Cintura — Višina „Escuela Mecánica“ DNE 7. DECEMBRA OB 11.30 URI SV. MAŠA ZA VSE POKOJNE ODBORNIKE IN ČLANE ZAVETIŠČA (10, obletnica smrti predsednika Musarja) Prosimo, da prinesite s seboj jedilni pribor Organización Eslovena T. E. 651-5885 INMOBILIARIA HIPOLITO YRIGOYEN 2946 - S. JUSTO 0. E. vam nudi naslednje priložnosti za investicijo: 1. Ramos Mejia: vila s telefonom, cena $ 320.000.000. 2. San Justo: hiša v centru s telefonom, cena $ 145.000.000. 3. Bariloče: zemljišče, 6 kvadrov od centra, z odobrenim načrtom za 400 m2, cena $ 90.000.000. Pred vsako kupčijo, najemnino ali prodajo nudimo nesebično posvetovanje, IBBBBBBBBBX Sta«» 3 LJUBLJANA — FAO (Mednarodna pstanova za prehrano) je ugotovila, da 'bi Jugoslavija mogla pridelati hrane vsaj za 80 milijonov ljudi. Realnost pa je drugačna, ker jo mora uvažati. LJUBLJANA — Bogoslovci iz slovenskih škofij imajo svoje Cirilsko društvo, kateremu je v prejšnji poslovni dobi predsedoval Stane Gerjolj, Protektor pa je bil dekan bogoslovne fakultete dr. France Perko. Izvršni odbor društva je sklical za 20. oktobra občni zbor, na katerem so odborniki poročali o zunanjem in notranjem delu. Pri volitvah, ki so potekale mimo, •brez vznemirjanj pa tudi brez iskanj, so bogoslovci izvolili nov odbor, ki mu predseduje Janez Celar, slušatelj tretjega letnika. Ljubljana — Bojan stih je hotel kupiti knjigo korespondence med Marxom in Engelsom, ki so jo izdali v sedmih zvezkih v Parizu. Ni je mogel, ker so mu rekli, da je uvoz iz zahodnih držav prepovedan in mu vljudno priporočili, naj poskuša kupiti v vzhodnih državah. Toda tam doslej teh pisem še niso objavili. Štih se je skliceval na dejstvo, da je Jugoslavija podpisala nekdaj deklaracijo OZN o človekovih pravicah, pa še Helsinške sporazume, a knjige le ni mogel kupiti... BOROVNICA — Borovničani so 19. oktobra praznovali 150-letnico župne cerkve. Ker se je prva cerkev iz trinajstega stoletja rušila, je bilo treba misliti na novo, večjo, ki so jo začeli graditi leta 1829 in jo že naslednje leto dokončali. Borovničani so se za slovesnost pridno pripravljali z misijonom. Slovesna maša škofa Leniča z dvanajstimi somatševalci pa je izzvenela v mogočno zahvalo. So za jubilej pripravili tildi posebno razstavo pod naslovom: Borovnica včeraj, danes, jutri. Na jubilejni dan je močno odmevalo po okolici. O-sem skupin pritrkovalcev — iz Preva-lja, Dragomerja, Velike in Male Ligoj-ne, Bevk, Vrhnike (sv. Pavel in sv. Trojica) in iz Borovnice so veselo pritrko-vali in se merili kar vse dopoldne. Posebno ubrano je pritrkovala skupina iz Dragomerja, kar pa seveda ni bilo nič čudno, saj jo vodi profesor glasbe. LJUBLJANA — Zadnja knjiga Krajevnega leksikona Slovenije je izšla v začetku oktobra. Ta četrta knjiga je obdelala Podravje in Pomurje in zaključila obsežno delo z uradnimi, topografskimi, zemljepisnimi, zgodovinskimi, gospodarskimi in turističnimi podatki. V začetku tega leta je o Krajevnem leksikonu zapisal prevajalec Janko Moder, da je dragocena, vendar draga zakladnica podatkov in da bi potrebovali za vsakdanjo rabo poceni in kratek priročnik. Roman Savnik je oktobra pripomnil, da bi bila dolžnost opisati tudi slovensko ozemlje izven državnih meja. LJUBLJANA'— V moderni galeriji je 27. oktobra priredil koncert kvintet Dunajskega krožka, ki goji pesem 8» Sl€>W no slovensko državo“, je pa to zelo razumljivo, ker nimajo zaupanja v ta" različna gibanja in njihove vodnike. Ljudje zaupajo možem, ki so se odlikovali z resnim in stvarnim delom za slovenstvo in v boju proti komunizmu. Jeza je zlasti mnogo svojega žolča izbruhal zoper dr. Antona Korošca. Očita mu politično ignoranco, politično preračunanost in misel na osebno kariero. Dalje trdi o njem, da ni imel niti koncepta vsaj za federativno ureditev Jugoslavije. Jeza torej ne ve ali noče vedeti za Slovensko deklaracijo (Koroščeve punktacije) iz leta 1933, v kateri se zahteva več kot samo federacija. Naj omenimo še veliko Jezovo obrekovanje slovenske Cerkve, da namreč domača Cerkev direktno podpira vse to, kar dela komunistični režim in z njim kolaborira. Zakaj pa so bili potem slovenski škofje in premnogi duhovniki zaprti, celo zažgani (škof Vovk), kaznovani, če pa so kolaborirali z režimom? Vsem Slovencem in tudi drugim je dobro znano, kako se duhovščina doma komuni stiieinemu režimu upira, kakšne težke boje ima z njim, kaj piše, kaj govori in kaj dela, Kakšno pa je stališče slovenske duhovščine v zamejstvu in zdomstvu, pa je razvidno iz pisanja vsega slovenskega verskega in tudi ostalega protikomunističnega časopisja v Evropi, v obeh Amerikah in v Avstraliji. Še prav posebno sramotni so Jezovi stavki, v katerih .piše o nizki demokratični in kulturni ravni mnogih slovenskih duhovnikov. Zavračati take absurdnosti . je popolnoma nepotrebno, kakor je tudi nepotrebno zavračati nesmiselne trditve, da je naivna politika, ki jo je navdihovala, slovenska Cerkev, povzročila vključitev Slovenije v balkansko državo, povzročila izgubljeni plebiscit na Koroškem, pripeljala do tega, da je bila Slovenija pahnjena, v drugo svetovno vojno in razdeljena, pripeljala do izselitve, do streljanja talcev, do državljanske vojne, do množičnih pokolov in do komunistične diktature. — Ali ni tako pisanje višek demagogije! Z napadi in obrekovanji slovenske duhovščine se bavi še eno „gibanje“ za slovensko državo, 'gibanje, ki izdaja v Švici „Slovenski glas“. V drugi letošnji številki tega lista obrekuje neki Drevenšek slovensko duhovščino na podoben nesmiseln načifi,' kot to piše Jeza. Gre pa Drevenšek še dalje in izjavlja,, da je še vedno bolje, da se republika Slovenija osamosvoji v sedanjih’ republiških mejah pa čeprav pod slovenskimi komunisti kot da bi ostala še nadalje v sklopu Jugoslavije. — In še to piše Drevenšek, da bi bil razpad Jugoslavije velik udarec za slovenske Jugoslovane, posebno pa za duhovščino. Ali se je treba čutiti, da so ljudje prepričani, da je tako pisanje v zavestni ali nezavestni službi komunističnega režima, ki želi razbiti enotnost slovenske. protikomunistične emigracije. Rudolf Smersu V URUGVAJU so imeli plebiscit. Kot pred časom v Čilu, je vlada predložila narodu naj potrdi ustavno prisotnost oboroženih sil na vodstvu države. A niso imeli toliko sreče kot Pinochet v ¡Čilu. Večina je glasovala proti vladnemu predlogu. Glasovanje se je izteklo takole: 42 odstotkov za vladni predlog, 58 odstotkov pa proti. Vprašanje je sedaj, kako bo vlada prebavila poraz, in še, kako bo izpeljala demokratizacijo, za katero se je plebiscitno' izrekel urugvajski narod. FRANCOSKA vlada je doživela političen poraz na delnih parlamentarnih volitvah, šlo je za sedem poslanskih mest, od katerih so socialisti dobili štiri, radikali enega in vlada 'e dvoje sedežev. To je bil zadnji volilni poizkus pred predsedniškimi volitvami. Tempirana bamba Poljsko delavsko gibanje od avgusta dalje dela velike preglavice , Sovjetom. Ti zaenkrat zaradi splošnega položaja ne vedo, kako naj bi nastopili in napravili red na Poljskem, da bi preveč ne odmevalo po svetu in da bi se „bolezen“ ne širila drugam^ Afganistan je Poljakom precej pripomogel, da morejo svobodnejše razpravljati s svojo komunistično vlado in zahtevati določene svoboščine, o katerih v drugih satelitskih državah morejo komaj sanjati. Celo v takoimenovani neuvrščeni Jugoslaviji, ki po svetu prodaja svojo zavoženo samoupravljanje, ni mogoče ustanoviti svobodnega, od partije neodvisnega sindikata. Mnogi se vprašujejo, ali bo kaj odmeva v sami Sovjetiji. Nekoliko gotovo. Tako so pred kratkim v Tallinu, v baltski Estoniji, ki si jo je Sovjetska zveza priključila avgusta 1940 skupaj z Le-tonsko in Litvo po sporazumu z nacistič-■ no Nemčijo iz leta 1939, izbruhnile demonstracije. Se nikakor ne morejo primerjati s poljskimi stavkami, toda že dejstvo, da so bile te~"protisovjetske demonstracije na ozemlju, ki je direktno pod Sovjeti, da misliti. Oblastniki v Tallinu so tudi previdno ravnali z demonstranti, in jim niso takoj nataknili nelepke „huligan“. Toda gesel, s katerimi so leta 1968 v Pragi, Čehi pošiljali Ruse domov, v baltskih deželah, ki so jih Sovjeti okupirali pred 40 leti, še ni 'bilo slišati. Ti šibki poskusi znova prebujajoče zavesti seveda ne bodo za zdaj prinesli kakega novega momenta v življenju Estoncev, med drugim tudi. 'zato, ker sovjeti izvajajo tam hudo rusifikacijo z metodami, sličnimi nacističnim: s prisilnim preseljevanjem, z načrtnim premeščanjem izobražencev in s postavitvijo sebi zvestih na ključne, položaje. , Dogodki v Tallinu pa gotovo vsebujejo eksplozivno silo, ki jo je težko oceniti, ker ne gre le za socialne izboljšave, ampak za pojave nacionalizma,'ki so ga zatirali 40 let. Razume se, da se Sovjetija boji take tempirane bombé, ki lahko vsak čas eksplodira, kjerkoli v njenem imperiju. Zadnje dni je središče pozornosti opazovalcev in javnega mnenja postala zunanja argentinska politika. Troje važnih točk bi si ogledali na tem področju. Najprej zasedanje Organizacije ameriških držav (OEA) v Washingto-nu. Že v zadnji številki smo omenili težave, ki jih je imelo argentinsko predstavništvo. Mimo tega, kar naj bi bilo prvotno sklenjeno, je ameriško zastopništvo predložilo osnutek izjave, v katerem naj bi se obsodilo države kjer se kršijo človečanske pravice. Obsodba naj bi bila izvedena na podlagi poročila posebne komisije, ki je izvedla raziskovanja v nekaterih državah. Med temi je bila tudi Argentina, ki menda v poročilu ni bila najlepše ocenjena. Stvar je, da bi bila podobna izjava, kot jo je predvideval ameriški osnutek, krivična. Najprej, ker bi bile imenovane kot „kršiteljice pravic“ le nekatere države, prav tiste, ki so sprejele (ali kot Argentina) povabile zadevno komisijo. Potem, ker je delo te komisije bilo večkrat pristransko, ker pač ni upoštevala temeljnega dejstva, da se je določena država, v tem primeru Argentina, nahajala v pravi vojni proti notranjemu sovražniku; in v tej vojni je večina naroda, in dokler je bila na oblasti tudi ustavna vlada, podpirala vojaštvo in ne gverilce. Žrtve, ki so bile na vladni strani komisija sploh ni vzela v poštev, številne in nedolžne smrtim žrtve raznih atentatov komisijo nišo zanimale, tudi ne 'ugrabitve, o katerih je vlada komisiji predložila zadostno dokumentacijo. In končno, je osnutek predvideval le „človečanske pravice“, ki so kršene v državah, ki imajo notranje probleme^.z gverilo. Nič pa ..le govori o drugih problemih (npr. položaju črncev v ZDA, ali pa stanje vlad, ki uradno dovoljujejo splav, ki je pač kršenje najosnovnejše pravice, do življenja še nerojenih otrok). Tako se je branila Argentina, ki je proti ameriškemu osnutku predložila lastnega, v katerem je predvidela „priporočila“ za spoštovanje pravic, ni bilo posamezne omembe ali obsodbe nobene države. Polemika je dolgo tekla in zakulisni pogovori iso se vrstili v dolgo noč. Končno je prodrla argentinska teza, katere osnutek je bil soglasno sprejet na zasedanju. S tem je Argentina končala poglavje „človečanskih pravic“, vsaj kar se tiče na ameriški ravni. Kaj podobnega se bo goto- vo odvijalo na zasedanju organizacije Združenih narodov v Ženevi, vendar Argentino je bolj skrbel ameriški foruin, ne pa evropski. Drug zanimiv predmet našega opazovanja je angleški diplomatski korak glede Malvinskega otočja. Angleški državni podtajnik za zunanje zadeve, Nicholas Ridley, se je mudil v Buenos Airesu in na Malvinskih otočjih. Argentinski vladi je prinesel angleško ponudbo za rešitev spornega problema, kajti Argentina zahteva naj ji Anglija vrne suverenost nad otočjem, ki so ena zadnjih britanskih kolonij. Eden izmed predlogov predvideva, da Anglija prizna suverenost Argentine nad otočjem, a da ga da v najem Angliji za nadaljnjih 25 let. Seveda argentinska vlada na te predloge s.ploh ni odgovorila. Petindvajset let ni kratka doba, in Anglija bi medtem pač izpraznila vse bogastvo petrolejskih ležišč, ki se nahajajo v otoškem podzemlju in zlasti „podmerju“. Zanimivo pa je ob tem, da so angleške predloge zavrnili zlasti rnalvin-ski prebivalci, ki hočejo še nadalje biti [>od angleško krono, in pa manjša skupina, ki želi na otokih ustanoviti samostojno državo. Eni in drugi so izžvižgali Ridleya, ko se je poslovil od otočja. In š.e zadnja snov. V začetku tega tedna so vsi časopisi v en glas izrazili prepričanje, da je mejni problem med Argentino in Čilom že rešen. To prepričanje je izzval . skoraj gotov (sevejda tajen) papežev poziv, ki bo še letos popeljal v Rim zunanja ministra obeh držav. Obenem pa izjava argentinskega primasa kardinala iPrimateste, ki je na povratku iz Čila (bil je papeški legat na čilskem evharističnem kom-gresu), izrazil željo, da bi sveti oče za božič „podaril bratskima narodoma prekrasni dar miru“. 'Za tem se je pričelo govoriti že o datumu, kdaj naj bi bil ta mir podpisan. Nekateri so pokazali na 8. januat, ko bo poteklo točno dve leti, kar je na papeževo pobudo in po trudu kardinala Samoreja bil podpisan kompromis, po katerem sta državi sprejeli papeževo posredovanje in tako preprečili gotovo vojno. Seveda so datumi in pogoji le ugibanja. Res pa je, da so vsi polni optimizma in blage volje. Mir, dokončni mir, če Bog da, ni daleč. lUiiiiHinimiNimiiHniiiiiuiiiiiiiiuiiniiiliiiiiiniiniiuiiiiiiiiimiiiiniiMiiHiiiiHiiii Državljanska vojna v Salvadorju VISOKO ŠTEVILO... (Nad- s 1. str.) ' ljavna, ker je pevka-natakarica imela čisto legalno' izstavljeno zdravniško spričevalo. Kaj naj bi se moglo storiti proti takim zlorabam? V raznih podjetjih so marsikaj poskusili: kazni za neizpolnjeno normo, nagrade za čim manjše število izostankov zaradi bolezni in podobno. Poleg tega so poskusili nadzorovati o-bolelega z obiski na domu. Pa tudi z internimi bolniškimi sobami v podjetju samem, za zdravljenje lažjih oboljenj. Četudi so ti poskusi v posameznih primerih 'delno uspeli, na splošno hi bilo nikjer opaziti, da bi bil tako razširjen in penavaden pojav „bolovanja“ v upadanju. NEPRODUKTIVNA PODJETJA „Od zgoraj“ rohnijo in opozarjajo ter apelirajo na lojalnost in razum. V okviru strogih ukrepov za doseg-o stabilizacije v gospodarstvu, poudarjajo na prvem mestu nujnost zvišanja produktivnosti; le tako, pravijo, bi bilo mogoče zaustaviti divje naraščanje inflacije,, kateri je dala zvezna vlada letos junija še poseben pospešek. Kažejo na nujnost sodelovanja vseli in na vseh delovnih mestih kot neizogiben pogoj za uspešno rešitev iz sedanjega položaja. Tu pa tiči del političnega ozadja „jugosTo- Večkrat smo že poročali o vedno hujših spopadih levičarskih in desničarskih skupin v Salvadorju. Državo vodi vojaško-civilna Junta, v kateri imajo vedno močnejši vpliv desničarski vanske bolezni“: delavci vedo pravtako dobro kot politiki, da v Jugoslaviji še vedno obstojajo takoimenovane „politične“ tovarne in da jih zidajo še danes — ¡kljub vsem lepim besedam o . racionalizaciji. Ne-racionalno in ne-gos-podarsko organizirana in načrtovana pi'odukcija v takih tovarnah ne more Vzbuditi pri delavcu niti moralnega niti fizičnega interesa. Delavec tudi ve, da bo slabo plačan. Povprečna plača delavca je med 4500 in 7000 dinarjev, pri čemer pa delavec tudi ve, da svojega delovnega mesta ne more izgubiti. V marsikaterih podjetjih ne pomeni delavčeva prijava, da je obolel dejansko nič drugega, kakor le uradna zamenjava delovnih mest, ne da bi pri tem produktivnost podjetja kaj trpela. Da ' morajo „zdravi“ delavci delati več, se izravna s tem, da se bodo tudi oni ob svojem času poslužili pravice „bolovanja“. „Mi ne moremo zahtevati od delavcev večje zavzetosti, če istočasno niso nagrajeni' z dodatki in premijami“ poudarjajo v javnosti y zadnjem času razni visoki partijski in sindikalni funk- ’ tionarji. Kako naj bi se to izvedlo, pa ne povedo. Kot posledica inflačije in administrativnih mer za stabilizacijo bodo najprej prizadete plače delavcev. To pomeni, da bodo morali pasove bolj zategniti. Istočasno pa kljub prizadevanju, da bi to preprečili, stevi'o brezposelnih raste. „Bolovanje“ ki ni nič drugega kot možnost postranskega ali „črnega“ dohodka, služi kot nekak' ventil za ublažitev sile razmer. To pa seveda pomeni, da 'bo ta svojska „jugoslovanska bolezen* mogla še nekaj časa ostati neozdravljiva. Dopis iz Beograda Neue Zürcher Zeitung, 20. nov. '1980.— vojaški elementi, če je do nedavnega še prevladalo mnenje, da je možen kompromis do nekaterih levičarskih elementov, je sedaj jasno, da je vlada sklenila frontalen boj vsem podtalnim gibanjem. (Ta gibanja priav|zaprav nis» nič „podtalna“. Gverila nastopa v vedno večjem številu. Uspelo ji je razširiti štiri velika zaklonišča, in sedaj uporablja te predele, ki jih imenuje „Svobodni Salvador“, v najčistejšem stilu „svobodnega ozemlja“, kjer trenira svoje čete in pripravlja vedno močnejše sunke proti vladnim oddelkom. Pretekli teden se je položaj še poostril. Vrhovni politični (in verjetno tudi vojaški) štab upornih sil je zasedal v prostorih nekega katoliškega zavoda v,1 prestolnici. Tja so vdrle desničarske sile, kakih sto' mož, ugrabile kakih dvajset ljudi in jih odpeljale neznano kam. Naslednji dan so našli sedem trupel, ubitih glavnih vodij gverilskih organizacij. Vlada je takoj obsodila „grozni zločin“, a salvadorska nadškofija je izjavila, da je skupina, ki je vdrla v katoliški zavod bila uradnih sil. Vojaška komanda pa je takoj ukazala naj ostrejšo pripravljenost vseh sil, kajti pričakujejo veliko gverilsko ofenzivo kot odgoVor na umor levičarskega vodstva. Dogodek pa je tudi zaostril nasprot-stva znotraj vlade. Tam si stojijo nasproti skrajni vojaški elementi, in pa nekateri bolj umirjeni, kot polkovnik Majano in pa Civilisti. Zabeležiti je še, da se je polkovnik Majano nahajal na potovanju v inozemstvu, medtem ko se je izvedel umor gverilcev. Vendar prve dni nihče ni prav vedel, kje se nahaja. To je povzročalo zaskrbljenost umirjenih krogov, kajti prav nekaj dni prej je polkovnik Majano denunciral skrajno desničarski komplot, katerega namen naj bi bil atentat na njegovo življenje. V Salvadorju teče državljanska vojna — na življenje in smrt.