Štev. 26. V Mariboru 26. junija 1884. Tečaj XVIII.
Li^t IJ udst v u v p od u k.
»kaj a »»ak četrtek in velja » poštnino vred in v Mariboru s pošilja njem na dom is celo leto 3 *ld., za pol let« 1 eld. 00 kr.. za četrt leta 80 kr. — Naročnina se pošilja opravništru v dijaškem semenišča {Kn*benseminar>. — /)ei«?.niki tiskovnega (irnitva 1-),ivajo list brej. poaefcn" naročnine
Posaniesne liste prodaja knjigar Novak na velikem trgu po 5 kr. —
Rokopisi se ne vračajo, neplačani listi se ne sprejemajo. Za oznanila ni plačuje od navadne vrstice, če se natisne enkrat 8 kr dvakrat 12 kr., trikrat 16 kr
Z mesecem julijem začne „Slov. Gospodar" drugo polletje; prosimo torej p. n. naročnike, ki so samo za pol leta bili naročnine poslali, naj ponovijo naročilo o pravem času, da ne pride nered v priposiljanje.
Tudi novi naročniki se sprejemajo. Do konca leta znaša se naročnina 1 jI. 60 kr., do 1. oktobra pa 80 kr.	«j
Naročnina, nova in zaostala, naj se iJam pošlje po postnih nakaznicah.	J
Upra?iiištyo.
Volilni shod v Podsredi.
(Dne 22. jun. 1884.)
Med pokanjem možnarjev, sviranjem mu-zike pripeljali so se na treh vozih od Reichen-burga kandidat c. k. svetovalec g. Jerman, državni poslanec dr. Vošnjak, c. k. notar Vršeč grajščak Lenček, župan Zalokar in več gospodov v lepo ozaljšani trg Podsredo. Naroda je bilo vse polno zbranega, ki je došle z donečimi živijo-klici pozdravljal. Gostilna g. Alegrijeva, s čegar strešja 'plapolala cesarska zastava obdana od dveh slovenskih ter imela nad vho dom napis: živeli domoljubi naroda slovenskega, bila je pretesna za toliko ljudi. Takoj so bile mize zunaj pa je še bila neznosna gnječa.
Zborovanje se takoj začne: državni poslanec g. dr. Vošnjak spregovori prvič rekoč, da je on sklical volilni shod in priporoči gosp. c. k. notarja Vršeča za predsednika. čemur zbrani z živijo-klici pritrdijo. Ta pozdravi navzoče in pohvali, da se jih je toliko zbralo iz vseh župnij kozjanskega okraja, tudi iz brežiškega in sevniškega jih je mnogo bilo; kajti to kaže, da poznajo važnost novih volitev v deželni zbor. Naj torej pazljivo poslušajo, kar se bode govorilo!
Zatem poroča g. dr. Vošnjak najprej o državnem zboru ter omenja zlasti postave o posojilnicah, ki sedaj Slovencem marljivo pomagajo, da se izvijajo tujemu kapitalu in oderu-
i hom. Treba je še le, da vlada bogate hranilnice (šparkasse) priine ter jim zapove, od re-servnih fondov posojilnicam denarjev proti malim procentom na razpolaganje dajati. Zatem preide na sedanje volitve rekoč: sedaj volimo za deželni zbor v Gradec. Tam so do sedaj 23 let gospodovali nemški liberalci na škodo kmetom pa Slovencem. Zmiraj plačujemo vedno večjih doklad v Gradec, dobivamo pa od ondot le slabe postave. Tako ne sme iti naprej, izvoljen mora biti drug deželni zbor, kder bodo konservativci in Slovenci imeli večino, kakor na Kranjskem.
Tukaj so do lani tudi nemški liberalci razsajali. Toda lani smo jih vrgli in kmalu sklicali shod najodličnejših mož, da so se posvetovali, kako kmetski stan rešiti pogina. Skle-nolo se je, delati na to, da se ustavi trganje gruntov, prosto ženitovanje, prevelike dote, na-dalejšnje zadolževanje, nezmerno žganjepivstvo ; dalje razgovarjalo se je, kako kmetijstvo pov-zdignoti, o prikladali, pristojbinah, davkarskili eksekutorjih, ceneji soli za živino itd.
Ker na Štajerskem kmet v jednakih in deloma še hujših razmerah živi; zato je treba liberalce pri volitvah, kder le mogoče, spodri-noti. Zlasti Slovenci naj volijo le svoje ljudi, domoljudne može. Tedaj bode tudi v narodnem oziru na bolje šlo, kakor na Kranjskem. Volite torej le značajnega, neomahljivega Slovenca v Gradec. |Živijo!]
G. Trček predlaga, naj zbrani svojemu izvrstnemu, velezaslužuemu poslancu gosp. dr. Vošnjaku izrečejo svojo prisrčno zahvalo in popolno zaupanje. Narod pritrdi z navdušenim živijo-klicanjem.
Predsednik g. Vršeč poroča potem, da so domoljubi treh okrajev: brežiškega, kozjanskega in sevniškega, sklenoli, sedanjega poslanca (Sni-ileršiča) ne več za kandidata postaviti, ker je Slovencem pred volitvami dano bosedo v Gradci prelomil, ter k nemškim liberalcem potegnil. Da se nam kaj takšnega zopet ne zgodi, na-
svetujem novega kandidata, moža, ki naše okraje, naše potrebe dobro pozna, ki je sedaj popolnem neodvisen pa tudi voljen nas zastopati v Gradci, to je naš bivši okrajni komisar, sedaj umirov-ljeni cesarski svetovalec g. Jerman' |Gromo-vito živijo zadoni.]
G. Jerman razlaga potem svoje politične misli. Pravi v gladkej slovenščini: mnogo domoljubov mi je ponudilo, tukaj za poslanca v Gradec oglasiti se. Voljen sem častnemu pozivu ustreči, ker imam sedaj časa dovolj, sem neodvisen in tudi so mi razmere tukaj znane, ker sem mnogo let služboval in prepotoval te okraje kot okrajni komisar.
Ako me izvolite, vedite, da se držim in bodem držal narodno-kouservativne stranke ter prizadeval rane celiti, katere je nemško-libe-ralna stranka vsekala Slovencem pa kmetskim ljudem. Oni so mnogo žalili versko prepričanje ljudstva. Jaz se bodem temu upiral in zahteval zlasti, da se nedelje in prazniki svetijo in delavcem potrebni počitek privošči. V šolskih zadevah rečem, da se otroci preoblagajo v šolah s predmeti. Tako se pa zanemarjajo glavni predmeti in pogosto otroci naposled prav citati in pisati ne znajo. Učitelji temu niso krivi, ampak novi šolski red, od liberalcev upeljan. Tudi sem zoper čisto nemške šole za slovensko deco. Slovencem treba slovenskih šol, kakor Nemcem nemških. O takšnih šolah, kder slovensko deco v tujem, še nepoznanem nemškem jeziku poučujejo, da se sledeča prispodoba povedati: na mizi stoji skleda polna dobre jedi. nemški otrok ima žlico v rokah, slovenskemu pa dajo nož in kos lesa, naj si žlico naredi; preden si žlico izreže, najedel se je nemški otrok uže do sita. Sploh Slovenec naj ima slovenske šole pa v zadnjih letih se naj uči nemški jezik s pomočjo slovenskega. [DobroJ.
Volilni red je kmetom krivičen, a le mestom ugoden, ta sedaj komandirajo in sebi v korist vse obračajo. Občine so s posli preobložene in župani so dostikrat pravi trpini. Zahteva se od njih. česar se niso učili. Zato jim treba pisačev, kar zopet denarjev stane. Domovinska postava je tudi slaba. Naj bi se pre-naredila. da občine nebi plačevale za tistimi, ki se kam preselijo pa ubožajo; hlapci, dekle, delavci itd. bi naj tam, kder so 10 let služili, dobili domovinsko pravico, da jih nebi na stare dni rojstnej občini dopošiljali v oskrbovanje. Okrajni zastopi bi se naj celo odpravili ali vsaj prenaredili. Doklade občinske, okrajne in de-želske so uže močno napete in skoraj vse se nalaga gruntnim posestnikom. Vse to so nemški liberalci zakrivili in še posebno kmetske ljudi v dolgove in kremplje oderuhov spravljali. Naredili so postave ptičem, ribam, rakom in zverjadi v obrambo, na obrambo kmetskega stanu pa še mislili niso. Tci i se more konec
storiti, če pri volitvah povsod spodrinemo nemške liberalce in jihove kandidate.
To so moje misli v političnih rečeh in če me izvolite za svojega poslanca smete prepričani biti, da se bodem vselej tega slovenskega, narodnega in konservativnega programa držal. [Dobro, dobro, živijo.]
G. grajščak Lenček priporočuje zatem v iskrenih besedah izvoliti g. Jermana, ter na to uže sedaj pri odbiranji volilnih mož gledati. Slovenci naj trdno vkup držijo, kakor zvezane šibice. Vsako posebej kdor bodi prekrhne, vseh pa nihče ne more. Bodimo torej složni, spod-rinimo, izbacnimo povsod narodne izdajalce, Judeže, nemškutarje in volimo v Brežicah eno glasno cesarskega svetovalca gosp. Jermana. [Predlog se sprejme enoglasno in navdušenim živijo-klicanjem.]
Predsednik g. Vršeč sklene zatem zborovanje, ki je itak uže čez dve uri trajalo, v krepkih besedah izražajoč željo, da povsod zmagajo Slovenci!
Ta volilni shod je res bil sijajen. Hvala in slava vsem, ki so pripomogli k tolikemu uspehu. Zastopani bili so vsi trije okraji. Sedaj narod vč, kako imenitne so bližnje volitve, on spoznava, da mu je treba značajnega Slovenca poslati v Gradec, zvedenega pa tudi zgovornega moža. In vse te lastnosti najde v osebi g. Jermana in zato ga bode tudi volil. Bog živi bodočega poslanca slovenskega g. Jermana !
Vrli Smarijčani počastili so zbrane s telegramom: slava gospodom govornikom, boreči m se za svete pravice naše; bivši podsredniški kaplan pa: Vrli Podsredjani in vsi zbrani Slovenci, ravnajte se po zlatih besedah govornikov.
Aškrc!
Mil. gospod dr. Jakob Mišja, knezoškof ljubljanski.
Presvitli cesar so graškega kanonika in vodjo škofijske pisarne mil. g. dr. Mišjo imenovali za knezoškofa ljubljanskega. To je vesela vest za celi slovenski Stajer, posebno pa za lepo Mursko polje, kjer so se dr. Mišja 'M. juni ja 1838 v vesi Mavti, fare^ sv. Križa, od poštenih slov. staršev rodili Zalibog sta že oba, oča in mati rajna. Se prav mlad je bil Jakob sprejet v mladeniško semenišče v Gradci, od koder je obiskoval c. kr. gimnazij in ga 1. 1857 z izvrstnim uspehom dokončal; vseskozi je bil prvi med svojimi součenci. Že kot dijaka so ljirbeznjivega Jakoba rajni škof graški, grof Otokar Attems, zmiraj pri sebi imeli, šolske počitnice so z njim preživeli na škofovskem gradu Sekavi, in Murski poljanci se še radi spominjajo, da se rajni škof Attems niso nikdar v svoje ljutomerske vinograde peljali, da nebi
lit*!
ljubi Jakob sedel na njihovi strani. Ko je bil potem 1. 1857 v jeseni sprejeti v graško duhovno semenišče, so ga njegov največi dobrotnik škof Otokar poslali v Rim na visoke bogoslovske šole, v zavod Grermanicum, kjer je do 1. 1864 ostal ter se bogoslovskih in mo-droslovskih ved tako izučil, da je bil za doktorja sv. pisma promoviran. Za duhovnika bil je tudi v Rimu posvečen že 30. maja 1863. V domači fari je potem ponavljal sv. mešo na veselje svoje rodbine 1. 1864 meseca septembra. O kako smo pač veseli bili na tej primiciji. Neka mamica je rekla: Kako so pač lepi mladi gospod, da bi Jih človek kar gledal. Najpred so mladega doktorja nastavili za nadzornika v dijaškem semenišči v Gradci, kjer so učili latinski jezik in zgodovino, pa že za leto dni so jih škof Otokar imenovali za svojega dvornega kaplana, in sedanji graški škof Janez so jih odlikovali zaporedma s častnimi naslovi. Postali so 1. 1876 knezošk. konzistorijalni svetovalec, vodja šk. pisarne in izpraševalec pri župnijskih preskušnjah. L. 1879 so dobili zlati križec na prsi ter so postali kanonik graškega stolnega kapitelna.
Novo imenovani škof so poleg svojega prevelikega posla še vendar bili tudi pisatelj, ter so nedavno napisali tako znamenito knjigo glede gmotnega stanja duhovstva, da so jo morali kar trikrat zaporedoma natisniti. Tudi neko slovensko knjižico so pred leti izdali, katero so pa samo svojim najbližjim doposlali. Kratko rečeno: Dr. Mišja so izgledni duhovnik, vrl in zvest sin svete matere kat. cerkve, iz srca ljubeč tudi svojo slovensko mater, in močno pohlevnega in prijaznega obnašanja, tako da si vsako srce kar na mah pridobijo. Zategadeliz celega srca častitamo beli Ljubljani, da dobi tako odličnega pastirja. — Tudi „SI. Gospodar" se močno veseli tega imenevanja, ker so blagi gospod dr. Mišja tudi naročnik njegov. — Živeli knezoškof ljubljanski!! —
K.
Gospodarske stvari.
Kako z brejimi svinjami ravnati.
Brž v početku brejasti in dokler vlastnost brejih živali od drugih ločene postrežbe ne zahteva, smejo se breje svinje z drugimi svinjami v skupnem hlevu držati. Hlev mora pa dosti prostoren biti in suho ležišče podajati, da se živali ne gnjetejo in tako svojega zdravja v nevarnost ne stavijo.
Le če je svinjak dosti prostoren, se sme brejim svinjam v njem pokiadati, sicer se mora to pa zvunaj goditi. Ce vreme dopušča, naj se breje živali, kolikor le mogoče, na prostem puš-
čajo. Zmerno gibanje jim posebno dobro deje. V toplejših poletnih mesecih se smejo živali tudi pod milim nebom po noči puščati, če je le za to poskrbljeno, da imajo suho in prikladno ležišče. Ko pa brejast napreduje in se živalim že tudi poznati začenja, kar se v tretjem mesecu zgodi, prašiča postaja bolj težka in ne-ukretna, lena in rada poležava na lagodnem in nji pri ličnem ležišču. Tudi telesno se ne sme preveč prenapenjati. Ako je navada, da se svinje na pašo gonijo, morajo visoko breje prašiče doma obdržavati, ker jim vsi veliki telesni potrudi zelo škodujejo. Posebno pa to velja o takih prasicah, ki imajo prvokrat povreči.
Posebno obilnega krmljenja pa ravno ni treba in je navadno zadosti, ako je krma telesnemu blagostanju živinčet primerna. Prašiče se morajo tedaj srednje dobro krmiti, niti preveč, niti premalo se jim sme dajati.
Svinja je i ik bolj nagnjena k odebeljenju in če se jim preveč in predobro polaga, se debelé na račun mladičev. Ti se potem suhi in mali uležejo in k temu pride še neugodna okolnost, da se svinja manj rada in manjkrat buka. Pa tudi preslabo se živali ne smejo držati, ker se potem prenaglo porabijo, zelo izhuj-šajo in jim potem ko so povrgle, potrebnega mleka pomanjkuje, tako da so mladiči dostikrat v nevarnosti gladovanja.
Najboljša krma za breje svinje je po mnogih skušnjah, repa, krompir, pomije in mlečni odpadki, temu nasproti pa so krnpe in stročji sacl manje priporočati. Ce se hoče svinjam v času njihove brejosti iu takrat ko dojijo mladiče, kaj posebuo krepivnega podati, tako se najbolj priporočajo ovsene krupe.
Kar se kuhinjske pijače tiče, se mora pomniti, da ta pijača ne sme v sebi imeti soljenih mesenih ostankov. Mali darovi soli so svinjam pitancam koristni, breje svinje lahko po soli škodo trpijo in celo poginejo.
Nekteri polagajo brejim svinjam na dan vsaki po '/2 tilo turšične krupe in 1 kilo otrobov, zraven tega pa po zimi ostankov iz žga-njarij s pšeničnimi otrobi 'pomešane in pa pomije, po leti pa zeleno, kratko rezano rudečo deteljo.
Blizo 14 dni predno svinja povrže, se mora breja žival od drugih ločiti in v poseben hlev zapirati, ki mora potrebno lagodnost za visoko brejo svinjo in za pričakovano prasce podajati. Hlev mora za to dosti prostoren biti, mokre izločke dobro skozi spuščati in sploh suho in snažno ležišče podajati. Tudi korita ne smejo previsoka biti, da mora svinja lahko iz njih jesti. Svinja je o tem času navadno prav težka in neokretna, rada poležava in se ne sme veliko nadlegovati. Mora se z njo sploh
rahlo ravnati. Dobro je tudi, če se tisti, ki ji %
streže, veliko z njo peča, da se ga privadi in si potem, ko povrže, njegovo postrežbo bolj rada vzame. Hrana, ki se ji 14 dni pred po-vržbo daje, mora biti redivna, lahko prebavljiva in tudi na mlečne žile ugodno vplivajoča. Zato so posebno dobri vsi odpadki v mlekari-jah in vodiena pijača iz kuhanega krompirja in ječmenove krupe.
Konečno je še treba na to gledati, da se živali ne prenajedo, Zato se jim mora hrana v malih oddelkih polagati in če so živali trdega črevesa, — kar je pri brejih živalih rado — se jim mora brž ko mogoče pomagati, ker je tak stan škodljiv za mleko in mlade prasce. V tem slučaju naj se toraj kislega mleka z Glavberjevo solijo med hrano pomeša, da se živalim čreves redno odpre.
Najboljši pomoček zoper trtno bolezen.
Med raznimi sredstvi, ktere so poskusili, da bi trtno bolezen ozdravili in odpravili, je žvepljenje dozdaj še najboljše nasledke imelo. S tem, da so rabili in z njim trsovje posipali, so vinograde okoli glasovitega vinskega mesta Bordeaux-a na Francoskem, ktere je trtna bolezen med vsemi najhujše napadla bila, zopet popravili in krepke naredili, tako da zdaj toliko rodijo, kolikor poprej.
V poslednjih dveh letih je bila škoda, ktero je ta gliva napravila, prav velika in posebno zadnje leto je trs nekterili goric po ti glivi, ktera trtno bolezen provzročuje, silno trpel.
Ker se bolezen tudi po naših vinogradih sem ter tje pokazuje zlasti po brajdah ob zi-dovju, tedaj ne sme vinogradnik rok križema držati, ampak mora skrbeti, da se ti deželni uimi po mogočnosti v okom pride. Z vso silo jo treba proti ti bolezui delati in vse deležne lastnike na živo pomoč poklicati. Priporočamo toraj pred vsem drugim žvepljenje, ker je ta pomoček že skušnja kot gotovo sredstvo potrdila
Svetujemo toraj kratko pred cvetom trte prvikrat žvepliti zlasti tiste, ki so bile preteklo leto od te bolezni napadene. Pozneje, ko so jagode se že dobro razrastle, jih gre drugo-krat žvepliti in sicer vse trs, trte, mladike postranske poganjke, listje in grozdje, kjer je le kaj plesnobe zaslediti.
Kolikor natančnejše se to delo opravi, toliko gotovejši bode tudi vspeh.
Slednjič se mora še tretjikrat po žveplu seči, ako se še kaki sledi te bolezni pokazujejo in to takrat, ko postanejo jagode za grah debele in predno prozorne in svitle prihajajo.
Tako preganjana bode bolezen gotovo izginila in grozdje bode zorilo in dobrota vina ne bode trpela.
Žvepliti se pa mora o mirnem, toplem in brezmeglenem vremenu, ko je juternja rosa že preminila in se posušila. Žvepljenje kratko pred dežjem nima vspeha in se mora ponoviti.
Najboljša sorta žvepla je žveplovi cvet V prah stolčeno žveplo manj ugaja, ker ni tako drobno in delujoče.
Sejmi. 29. junija Gomilice, sv. Janž pri Arveži, sv. Peter pri Radgoni, Spodnja Pols-kava, Žreče, Reichenburg, Trnovci, Ulimje, julija sv. Ilj pri Slov. Gradci, Ptujska gora, Petrovče, Polenščak, Remšnik, Marija-Tinska, 3. jul. Maribor (konjski in goveji sejem), 4. jul. Maribor, Podplat, Rečica, Vuzenica, Videm, 6. julija Oplotnica, 7. jui. Vojnik, 8. jul. sv. Andraž v Susilah, sv. Juri na Pesnici, sv. Hema, Pišece.
Dopisi.
Iz mariborske okolice. (Koga bomo volili?) Vsakako može, ki bodo nas Slovence zastopali. Ne morejo toraj biti naši izvoljenci iz števila nemških liberalcev, kteri so že več ko enkrat dokazali, da le sebe in svoje zastopajo in le za se skrbijo. Kaki ptiči da so nemški liberalci, smo se že tudi dostikrat prepričali, po kajhah pa pozneje svojih poslancev iskati nočemo. Nas morejo naši moži zastopati, za tujce in nemškutarske petolizce ne maramo. „Hammer-Amboss" Schmiderer ni naš mož. On je tisti, ki je rekel: „da morajo Nemci kladvo ali „hamri" biti, ki po slovenskem ambosi naj udrihajo". Kdo je toraj nor, naj nemčurjem služi v „ambos", naj mu nemškutarsko kebljačo razbijejo, pametni Slovenci pa nečemo biti „ambosi." Schmiderer je tudi za poslanca popolnem nesposoben. V državnem in deželnem zboru je sedel kakor v prosi ded, ni zinol besede inači, kakor takrat, kedar je šlo Slovence zaničevati in sramotiti. Ce so Mariboržani s tako ničlo, kakor je Hammer-Amboss, zadovoljni, naj bodo, mi ne. — „Tajč in tajč" kričijo, kaj nam je s samim „tajč" pomagano, kdo bo od samega „tajč" sit in kako bo štibra plačana? Bode li naš najhujši sovražnik nam pomagal do naših pravic? Nemčurji nam čejo slovenski jezik popolnoma iz šol pomesti, da bi ljudje slednjič slovenski niti brati in po takem slovenskih knjig in časnikov citati ne mogli. Slovenski časniki pa ravno nemške liberalne lumparije razkrivljajo in pred sleparstvom svarijo. Volk ovcam za pastirja in Hammer-Amboss nam Slovencem za poslanca, to je vse eno. Naši možje so g. baron Godel, ki so se večkrat za nas potegnili in ravno tako g. dr. Radaj. Ta dva vsaj razumemo in onedva nas. Ta dva gospoda se ne sramujeta Slovenca biti in slovenski govoriti. Povsod, kder je šlo za naš prid, sta se
potegnila, Baron Godel razven tega pri svitlem cesarji mnogo velja in baron Godelnu so prvemu svitli cesar lani tukaj v Mariboru pred • škofovsko palačo roko v pozdrav podali. G. Radaja so svitli cesar tudi s svojim redom počastili. To sta toraj velavna moža. Za nem-čurske rogovileže pa se razun njih prijatelov: Judov nikdo ne briga in ne zmeni. Naši poslanci so toraj g. baron Godel in dr. Radaj. Ne dajmo se tedaj od nemčurskih sleparjev in bauernvereinskih tepcev in nemškutarskih peto-lizcev za nos voditi. Svoji k svojim! Živela naša poslanca g. baron Godel in g. dr. Radaj!
Iz Žetalj. (Živinski potni listi pa župani.) Večina slovenskih županov naših se je že predramila ter uraduje lepo slovenski, med meni znanimi najlepše: Sv. Florijanski, Stoperčki in Cajžek od Donačke gore. Ni pa bolj smešnega kakor živinski potni list od župana posilinemca podpisan, kateri še pravilno svojega imena podpisati ne zna; med temi se posebno odlikujeta^ Anton Očišnik v Dobrini in Anton Kolar v Žetalah. Kako se ti mučijo z nemščino, sami sebi v veliko težave in Slovencem v nečast, ko bi maral njihovo bedarijo popisavati, vse bi se smijalo, pa za zdaj opustim in mislim, da se poboljšata. Vse to sem imel priložnost gledati pri pregledovanji živinskih potnih listov. Kolar je svoje ime celo na nemško spremenil v neko „Koller", gotovo ni mislil na nemški ime konjske bolezni: „dumm koller". Slovenci bodite na slovenskih tleh — Slovenci!
Z Ribnice na Pohorji. (Patroni šul-ferajna. — Kr. šol. svet. — Neustrašen narodnjak.) V nedeljo 1. jun. je imel zgloglasni šulferajn svoj glavni zbor v Gradci. Z našega kraja so se podali tje otrobe vezat znani šulferajnarji, ki slišijo na imena : Gastei-ger, Zapečnik in Petrun. No, prvemu se ni čuditi ker je Nemec, a ostalima (in vsim takim) moramo le pomilovalno reči znane besede: Oče odpusti jim, saj ne vejo, kaj delajo. Bože odpusti vsim našim zaslepljanim odpadnikom, ki zapustivši svojo mater milo slovensko jo izdajajo nasprotnikom, — in razsvetli jih, da spoznajo že enkrat svojo zmoto! — Naš kr. šolski svet je tudi storil pred kratkim korak, ki se ga bo še sramoval. Pred nekaj tedni se je zbral k seji ravno v nedeljo med sv. mešo, tako da se niso mogli narodnjaki vsi vdeležiti, ter sklenil hopniti v koš šulfereijnski in našo deco „bolje" ponemčevati. To je korak vreden svojih mojstrov, kteri v nemškutarški rog trobijo, pa še nemški kaj prida ne znajo. Sramota jim ! — Pa vendar zraven teh nerodnosti imam še tudi kaj veselega poročati. V Hudem kotu sredi med najhujšimi nasprotniki našega jezika najde se tudi prav značajen in trden Slovenec namreč g. Forneci. Kot večletni naročnik in
priden bralec „Slov. Gospodarja" naučil se je že iz njega spoznavati zapeljive lisjake, nem-škutarje, zna se jih braniti in ne boji se jih. Čeprav sam med stotino nasprotnikov (glažn-tarjev in privandranih kamnosekov Nemcev,) vendar se ne ustraši jih, ter pri vsaki priliki krepko brani čast svojega jezika pred njega zasmehovalci. To vam je trdna straža, dragi rojaki, in častna izjema med prebivalci Hudega kota. Slava takim značajnim narodnjakom, a ničvrednim nasprotnikom sramota!
Slovensk narodnjak.
Iz Kanice. Zadnji „Gospodar" prinaša kratek dopis iz Kamce, s katerim se je dregnilo v sršenovo gnezdo. — Dolžijo mene podpisanega, kakor bi bil jaz pisatelj , kar pa ni res. (Potrdimo, da č. g. C. ni spisal ovega dopisa.) Da pa si nekteri napuhnjenci in neote-sanci ne bodo mislili, kakor da se podpisani njih in jihovih surovosti bojim, prijavim sledeče : „Kamško šolo obiskujejo izključljivo razun enega nemškega otroka le slovenska deca, ki nemški ali le malo večinoma pa nič ne razume. Povsod je materni, to je domači jezik podlaga poduku, inači se otroci le motijo, ničesar ne naučijo in niti materni niti tuji jezik prav ne razumejo in ne govorijo. Žali Bog pa pri nas v vseh važnih rečeh zapovedujejo le Mariborčani, in to taki, ki naših občinskih pa tudi šolskih razmer ne poznajo. Od Seidl-novih časov sem se naši možje povsod od meščanov voditi in napeljavati dajo, namesto da bi sami premislili, kaj in kako je treba in prav. Šolski načelnik pri nas je tujec Zwetler, ki o šolskih rečeh ničesar ne razume, pol občinskega zastopa je tudi iz mesta vzetega in tako mora uboga Kamca plesati, kakor jej v Mariboru godejo nemški liberalci. Vsak pameten mora spre videti, da to ni prav, če drugi v naših zadevah zapovedujejo. Iz celega kamškega šolskega sveta in iz celega kamškega občinskega zastopa pa le eden ima, in to le enega otroka v šoli. Takim je lehko vse eno, ali se otroci kaj naučijo ali ne. Zoper učenje nemškega jezika se nikdo neupira,le učiti se mora, kakor je prav. Učiteljev naših nikdo ni vprašal, kaj oni mislijo o vpeljavi nemščine kot učnega jezika. Sad šulvereiuskega rogo-viljenja se prikazuje. Kdor je pameten in pošten, kakor pridni Jelovčani, ta se ne da od mariborskih nemčurjev za nos voditi, Jelovrani so enoglasno zahtevanje dr. Mallyja odbili. Kamški šulvereinerji pa se naj gredo še poštenja učit, da bodo ljudi vsaj na cesti pri miru puščali.	Ivan Cagran.
Iz Brežic. (G. dr. Srebre) nam je z ozirom na dopis iz Brežic v zadnjem „Slov. Gosp." doposlal dopis, v katerem osobne napade v njem zavrača in obsodi ter dostavlja „nam je znano, da je vsak vinogradnik pri
tukajšnjej davkariji osebno prejel njemu odmerjeno odškodnino za po trtnej uši uničeni vinograd ; dalje nam je znano, da je g. Snider-šičev vinograd se ravno tako zalival s hudičevim oljem kakor drugi in da je celó na svoje stroške si preskrbel več tege žveplokislega ogljika." Opomnja. To more zelo resnično biti, pa vendar še druga govorica pripovedovati; tako je n. pr. lani govorica, se vé bosa, razglašala se, kakor bi nekdo tam od hrvatskih Judov bil 50.000 fl. obečanih dobil, ako po trtnej uši uniči vinograde brežiškega okraja. Nam se torej zdi, da naš dopisnik ni hotel druga, kakor poročati o govorici, katero je čul pripovedavati. Prosimo ga pa, naj nam reč podrobneje poroča. Sicer pa bode vsak lehko priznaval, da so Slovenci po pravici razjarjeni na g. Snideršiča, ker se je dal kot slo-vensko-narodni kandidat 1. 1878 v Gradec voliti, pri Slov. Gospodarji sam pismeno podpo-pore prosil, a kmalu potem svojo besedo prelomil ter prestopil k nemškim liberalcem in sedaj kandidira celo kot pristaš Slovencem na smrt sovražne stranke. Toliko politično vetr-njaštvo mirno trpeti, tega ne stori noben zdrav narod, noben pošten politični list, dobič-karije ali kaj podobnega pa mu ne očitamo.
Iz Ptuja. Na sv. Cirila in Metoda den t. j. 5. julija ob 7. uri bode v slovenskej cerkvi na Ptuji velika meša, pri katerej bodo oudotne slovenske pevke in pevci peli sledeče pesni: Mikložičeva meša. Kot uloge se bodo pele: 1. pri gradúale in benediktusu A. Ne-dved: Marijina čast, samospev za sopran in troglasni ženski zbor. 2. Pri ofertoriji: Dr. Fr. Liszt: Y slavo sv. apostolma Cirilu in Metodu. 3. D. Jenko: Molitev. — Na Hajdini ondotni nadučitelj V. Kocmut, načelnik nemškemu učiteljskemu društvu, otrokom nemščino pše vže v prvem šolskem letu. Okrajni šolski svet hoče zategadelj svojo dolžnost storiti. Sicer pa se godijo čudne stvari, kajti nadučitelj menda nema druzega posla, — kot tože-vati se. Čuden mož, pa mu bode že odkljen-kalo.
Politični ogled.
Avstrijske dežele. Svitli cesar pa ce-sarjevič obiščeta Pulj (Polo) in Trst, da si ogledata velike vaje našega vojnega brodovja. Zbranih je 6 oklopnic in mnogo ladjic za tor pede. Deželno brambo so tako razvrstili, da šteje sedaj v 22 regimentih 82 bataljonov, tretji regiment je štajerski (Gradec), četrti šta-jersko-koroški (Celovec), peti je kranjski (Ljubljana). — Za Štajersko namerava ministerstvo izdati jezikovno naredbo, ki bode uradnikom zaukazovala, kedaj imajo slovenski uradovati. — Volitve nemškim liberalcem delajo mnogo
preglavic; za mesto Ptuj so postavili dolgoje-zičnega Aussererja iz Sevnice, ker se Pisk ne upa, za Bistrico pa imajo tri kandidate: Ru-delna, Tomschegga in Ehmerja, za Celje se ve Nekermana, za Maribor pa Reiserja pekerskega, če Hammer-Ambossa nemškutarji Slovencem usi-lijo, če ga pa Slovenci zavržejo, kandidira v mestu. No, Slovenci smo tudi uže pripravljeni.
—	Ubogo Gališko, kder so v zadnjih 10 letih blizu 30000 kmetij po sili prodali (tožniki so zvečinoma Judi uderuhi), zadela je grozna ne sreča. Strašni nalivi so reke in potoke napeli, da je nastala silna povodenj. Mnogo mostov je voda vzela, ceste razdrla, vasi, njive, travnike pokončala, mnogo živine in ljudi je mrtvih. Nesreča je neizmerna. Cesar so 8000 fl. v pomoč poslali. — V Zagrebu so se hrvatski poslanci zopet grdo zmirjali drug druzega, zlasti Starčevid je magjaronsko stranko grozno napadal. — V Trebinjah v Hercegovini blagoslovili so novo katoliško cerkev. Papež so jej darovali lepih podob.
Vnanje države. Mir baje ni tako zagotovljen na vse strani, kakor ljudje obče verujejo. Nekatere straši novica, da se avstrijsko-nemška zaveza ni zopet podaljšala na 5 let in Bismark baje zopet močno vleče na rusko stran.
—	V Novgorodu so Rusi napali Jude, jih mnogo pobili in hiše izropali in potem sežgali. — Ru-munski dijaki so ministra Bratianija, ki je Avstriji saj nekoliko še prijazen, na ulici v Bukareštu napali, da je komaj tepenju všel.
—	Freimaurerji belgijski so v šolah krščanski nauk prepovedali, na kar so katoličani svoje otroke izvzeli in za nje na lastne stroške osnovali šole. Tako je 100 freimaurerskih šol bilo praznih in 500 imelo komaj 3—5 učencev, za kar je država plačevale 4 milijone. Sedaj so pri volitvah katoličani zmagali in freimaurer-skim šolam je konec storjen. — V francoskem mestu Toulonu je umrlo 20 ljudi za kolero, katero so ladije iz Kitajskega semkaj zateple.
—	Angleži in Francozi so se zastran Egipta porazumeli; prvi zapustijo deželo 1. 1888 pa Francozi ne smejo se nje polastiti. Zato pa Angleži oči zatisnejo, da so Francozi zopet velik kos zemlje, Kambodžo v Aziji pograbili. — Mahdi maršira proti Dongoli. Pravijo, da žene 30000 divjih zamorcev in Arabov seboj. '
Smešnica 26. Slovenska deklica pride k svojemu strijcu na Nemško služit. Neki dan stojita obadva pred hišo. Solarčki gredo mimo iz šole in se pogovarjajo se ve nemški. Reče s trije dekletu: ali te ni sram, glej, tako mali otroci pa uže znajo nemški, ti pa ne! „Kaj bo me tega sram, saj pa ti slovenski ne znajo" mu ponosno zavrne slovensko dekle.
Verženski.
Razne stvari.
(Volilni shod) skličeta g. dr. Radaj in dr. •Gregorje v Racah pri g. Požegarji v nedeljo 29 t. m. ob 3. uri popoludne za celo gornjo Dravsko polje in bližnje Pohorje. Naj se volilci obilno vdeležijo, da bodo vedeli prav voliti, kmetskemu ljudstvu v pomoč, Slovencem na čast!
(Pri sv. Lovrenci v Slov. goricah) zboruje tamošnje pol. društvo in obhaja ob enem volilen shod v nedeljo 6. julija t. 1. popoludne ob 3. uri.
(Od sv. Lovrenca v puščavi) nam pišejo, da je pri sv. Antonu nad Ribnico lesni trgovec Muri ljudem marburški „bauernverein" prekrstil v „Golztag" in da bo še edenkrat „Golztag", katerega se naj udeležijo, sicer bodo morali žage predelati in druge vrste les rezati. Bil je pa 12. t. m. le shod lesnih trgovcev, ki so prosili južno železnico, naj „refakcije" odpravi in za vse jednake tarife lesovinam nastavi. Delajo se priprave za nov shod pa še ni določeno kde!
(V Gornjem Sčavniškem dolu) nameravajo baje Angleži pokupiti slatinske studence ter velika kopališča prirediti. Želeti bilo bi, da bi raje domač podjetnik to storil, če je upanja na dobiček.
(Graj š čin o v Loki) je kupil dunajski baron Wächter za 30.000 fl. '
(Od cesarja potrjeni so) okrajni načelniki in^jih namestniki g. dr. Geršak v Or-moži, g. Culek v Središči, g. Snidršič in Delcot v Brežicah, g. Franc Lenček na Blanci in g. Medic v Sevnici.
(Mariborska čitalnica) ima 3. jul. t. 1. ob 8. uri zvečer občni zbor, ker njeni predsednik g. Jenko odide kot vodja železniške štacije k sv. Jurju ob južni železnici.
(Novo železnico) od Slatine do južne železnice želi mnogo ljudi napeljano nad Smarije.
(Umr 1) je pri sv. Ilji v Slov. goricah pridni poštar, Slovencem vdani g. Svati.
(Ravnatelj) vinorejskej šoli je imenovan g. H. Kaiman.
(Steze pregleduje) Hammer - Amboss, sedaj pri sv. .Jakobu v Slov. goricah, sedaj v Racah na Dravskem polji. Ce Schmiderer misli, da naši ljudje ne vedo, kam pes taco moli, je pač ubog na duhu. Uže dolgo je okrajnemu za-stopu načelnik, je li do sedaj bil za slabe steze gluh in slep? Kako pa, da sedaj na enkrat čuje in vidi? Oj, Hammer-Amboss, kako smešen vendar si!
(Volilni shod) v Globokem pri Brežicah je v nedeljo 29. t. m. ob l/i4. uri popoludne pod milim nebom dovoljen. Volilni shodi bodo kmalu tudi pri sv. Martinu na Poliorji, Rušah, sv. Lovrenci v puščavi, Jarenini in Makolah.
(Ker treznega zdravnika) v Svičini nimajo, je mož porodnici s škarjami dete iz-rezal.
(Slovenski uradujejo) občine Frau-heim, Morje, Loka, J esence. Živile.
Listnica uredništva: G. P s Štange: Vaš dopis bi tiskovno pravdo nam nakopal, g. dr. I dopis zastrau železnice nam za takrat prepozno došel , isrotako dopis od sv. Ilja in od Device Marije v puščavi itd. Dopisi iz Dobrove, Gornje-radgonskcga okraja, Makolj, Rač in Podsrcde prihodnj.č. Mozirsko svečanost popišeun, brž ko nam volitve prostora pustijo. Hvala vsem!
V L Leon-ovi zalogi
se bodo dobivale:
Velike egiptovske
sadjarske bukve
po starih egiptovskih in arabskih pismih.
Ka 230 strani bodo obsegale: Predgovor, — uprava avstrijsko-ogerske številne loterije, — na kaj se mora pri stavbi posebno paziti? — Dobitki in razna srečkanja — štempeljnina za dobitke — loterijski cenovnik ali tarifa — tablica, ki kaže koiiko amb in trn obsegajo 90 številk. — 2800 razkladanj sanj z dotie-niini številkami za srečkanje — za 90 številk sanje v po d ob ali — kazalo srečnih in nesrečnih dni — tablica ki kaže, ktere številke se morajo staviti in razlaganje sanj v podobah.
JVajnovejši ntifis
pomnožen z številnimi, podučnimi napeljavami in s prerokovanjem iz zvezd ali z mesečnim listom za oba spola. Velja mamo 30 kr. mehko vezana. D^ST Po posti 5 Ur. več. Kdor se jih deset naroči, dobi 11. ¡»o vrh. -^sei
Pri Jan. Leonu v Mariboru
šolske ulice 2,
se dobiva papir in kouverte za pisma z lepim natisom
„Pozdrav z Maribora"
tudi v nemškem jeziku. 3« kunuutitr «« 1A /;»•.
Tiska se pa tudi, Se kdo 50 pisem in 50 kouvertov naroči, pozdrav od vsacega kraja.
Prostovoljna prodaja
kmečkega posestva na Stanovskem, obse^ajo-čega 23 oralov hoste, njiv in travnikov. Hiša in gospodarsko poslopje v dobrem stanu; vse po nizki ceni. Za živinorejce posebno prilično.
Več pove Jože Detiček, po domače Rilil v Poličanah.	2—3
Loterijne številke:
V	Trstu 21. junija 1884: 80, 89, '24, 5, 64
V	Linci „ „	82, 45 78, 53, 1
Prihodnje srečkauje: 5. junija 1884
Podpisana si dozvoljujeta slavnemu občinstvu naznaniti, da sta gostilno pri slonu (Elefantu) štv. ¿9. v Gornji Radgoni opustila in sta v svojem lastnem poslopji štev. 19 v Gornji Radgoni (prej Lukovnak) novo gostilno začela. Kakor do sedaj bode vedno najna skrb popotnikom in drugim gospodom gostom vselaj z najboljšim, z starim in novim vinom, pivom in pa tudi z izvrstno hrano po prav nizki ceni postreči. Opomniti še morava, da so v najnem novem poslopji veliki prostori, posebno so pa konjski hlevi prav prilicni.
Gornja Radgona 23. junija 1984.
Janez in Marija Ms. Učiteljske službe.
1.	Tri podučiteljske službe pri šoli za Ptujsko okolico. III. plačilnega razreda;
2.	ena podučiteljska služba na Hajdini, IV. plačilnega razreda, prosto stanovanje;
3.	ena podučiteljska služba v Cirkovcah, IV. plačilnega razreda, prosto stanovanje.
Prosilci nemškega in slovenskega poduče-vanja zmožni naj svoje prošnje do 20. julija t, 1. pri dotičnem, krajnem šolskem svetu vložijo.
Okrajni šolski svet v Ptuji
dne 12. junija 1884.
Predsednik: Preinergteiii.
J,
T
Žalostna i.ena, dve hčeri, zot in vsa rodbina se presreno zahvalijo za obilno vdeleženjc sprevoda pokojnega, povsod mnogo spoštovanega gospoda
Jatiez-a Karriinai-a,
posestnika kmetije in uilina v Pušencih blizo Ormoža, kateri je 66 let star, previden s svetimi zakramenti, po dolgi bolezni na "20. dan junija 1884 mirno v Gospodu zaspal.
Naj v miru počiva.
Helena Kardinal,	Amalija Kardinal,
vdova.	hčer.
Doroteja,	Franc Skerlec,
oraožena Skerlec.	zet.
Lepa hiša
v prijazni vasi Ci rklj e na Gorenjskem, poleg cerkve, pripravna za trgovino ali krčmo posebno pa za gosp. deficiente, z 1 oralom vrta se pod prav ugodnimi pogoji proda.
Tudi se daje v najem na več let več oralov zraven pripadajočih travnikov, njiv in goj-zdov. — Več se izvč pri lastniku Valentinu Bajt, trgovcu pri Novi Štifti, pošta Gornjigrad, Stirsko.	2—3
äS Mlatiliilce. m
% slamoreznice in žitočistilne stroje prodaja po strogo fa-briški ceui
J. C. Demscher
Železnike, (Oberkrain.)
Gospodarske mašine
priporoča
J.
* V
(Kötsch, Südbahn, Steiermark),
liilatilnice, ročne pa tudi da jih druge sile gonijo, s posebno napravo za čisto mlačenje, za kar je 1 delavca treba, trijere, ki izvejajo kokol, grašico, grah vsake kdlikosti. rezne mašine najnovejšega stroja, koruzolušnike, škropilnice za gnojnico, drozgalnice, preše za droži, samopisne tiskarnice, orodje vsake vrste, šivalnice, izvrševanje iznajdeb, izdelovanje vsakojakih modelov.
dsss- Popravila ¡>o ccih. Poroštvo •t teta za rtiafso tu ti h to.
3-10
Ifristelj in aa'oinik tisk. kat. društvo. Odgov. nrednik L. Kordoš. Tiak J. Leon a v Mariboru. (Odgov. Lav. Kordež.)