Dr. Ivan Anton Scopoli. V spomin stoletnice njegove snirti. Spiaal Fran Kocbek. (Konec.) 5. Književnost o Scopoliju. Od kar je Scopoli ostavil Kranjsko, pozabilo se je tu skoraj njegovo ime. V novejšem času šele nam je osobito prof. V. Voss podal obširen životopis in oceno njcgovih del, katero smo tudi porabili za naš spis. Da-si je mnogo pisateljev pisalo o Scopoliju, ipak je njegovo življenje le malo opisano. Redko zvemo, kedaj in kje je živel slavni prirodoslovec; včasi pa si celo nasprotujejo razni podatki. Nekateri pisatelji so tudi nekatere neresnice prevedene od Daponte-ja daleč razširili. Vse to je napotilo prof. V. Vossa, da je s posebno ljubeznijo studiral Scopolijevo življenje, primerjal razne podatfc ter pozvedel mnogo novih iz pristnih virov. Na ta način sestavil je temeljite spise, zi koje mu mora biti vsak hvaležen. Nastopne vrstice sodržujo književnost o Scopoliju v redu, kakor je ista nastala. 1. Baldinger E., Biographien jetzt lebender Aerzte. Jena 1768, Bd. I., St. 4, p. 160. Baldinger je Scopolijev vrstnik ter je opisal njegove doživljaje do bivanja v Idriji. 2. De Lucca, das gelehrte Oesteneich, Wien 1778, Bd. I., St. 2., p. 123. Ta je ponovil po Baldingeru znana poročila in je je nadaljeval do časa, ko je Scopoli odišel v Ščavnico. 3. Scopoli J. A., BVitae Meae Vices" v tretjem delu njegovih MDeliciae Florae et Fannae Insubricae", Ticini 1788, p. 79—87. 4. Maironi Daponte, Elogio storico d. Sig. Gio. Ant. Scopoli. Bergarao 1811. M. Daponte je Scopolijev učenec in prijatelj ter je ta obširen životopis objavil % let po Scopolijevi smrti. V podlogu spisa rabili so mu dogodki, katere je Scopoli sar napisal (nVitae Meae Vices"). To delce je bilo tiskano za raznih političnih nemirov i je v Avstriji zelo redko. Bogata dunajska vseučiliščna knjižnica ga nima. 5. Hormayr, Archiv fiir Geographie, Historie etc. Wien 1816, p. 439. Hormayr prinesel je kratek posnetek Dapontejeve knjižice. 6. Petruzzi, Laibachcr Wochenblatt 1818, Nr. 32. Sonet. 7. Freyer H., Biographisches iiber Scopoli. ,,Floraa XXIII. letnik, priloga, z 2, pg. 57. Regensburg 1840. 8. Graf R., Scopoli's Naturanschauung. Oesterr. bot. Wochenblatt 1853, p. CA— 206, 210—211, 217—219, 325—327. Sodržuje mnogo latinskih citatov iz aFlora Carniolica". 9. Desehmann C, Einiges iiber die naturwissenschaftlichen Forscbungen infrain. Jahresheft (I) des Vereines d. krain. Landes-Museums. Laibach 1856, p. 1 — 11. Ta sestavek poudarja Scopolijevo važnost za Kranjsko. 10. Egger, Verhandl. d. k. k. zoolog.-botan. Gesellschaft in Wien, 1851, 150. Ima le kratek zapisek o Scopoliju. 11. Hagen EL Stettiner antomolog. Zeitschrift, 15. letnik 1854, p. 81.^ov°ri o ,,Entomologia Carnialica". 12. Dr. Schiner R., Verhandl. d. zoolog.-botan. Gesellsch., 1856, p. 4Govori o dipterih nEntomologie". 13. Zeller P. C, Stettiner entomol. Zeitschrift, 1856, XVI, p. 233. Govori o lepidopterih sEntoraologie". 14. Wurzbach v. C, Biogragh. Lexikon, 33. del (1877), p. 210. 15. — Joannes Antonius Scopoli. Lebensbild eines osterreichischen Naturforschers. Laibacher Schulzeitung, 1880, p. 353 -360. 16. Voss W., Joannes Antouius Scopoli. Lebensbild eines osterreicbischen Naturforschers und dessen Kenntnisse der Pilze Krains. — Verhandl. d. k. k. zoolog.-bot. Gesellsch. 1881, p. 17—52 (z faksimilom). 17. Delaiti Carlo, Della vita e degli scritti di Giovanni Antonio Scopoli, cenni di Guglielmo Voss; Publicazione fatta per cura del civico Museo Roveretano. Rovereto 1884. To je po Delaiti-ju v laščino preveden Vossov spis. 18. Voss W., Versuch einer Geschichte der Botanik in Krain. I. Hiilfte. 1884. p. 7 — 17. 19. Lenski Vlad., Pesem nDr. Ivanu Antonu Scopoliju" itd. nSlov. Narod" 1888, št. 133. 20. 0 Scopolijevi stoletnici. nSlov. Narod" 1888, št. 142. 21. Voss W., Die Scopoli-Feier zu Idria. Oesterreichische bot. Zeitschrift 1888, p. 279-281. Meseca septembra se je tudi v Cavalese na južnem Tirolskem, v rojstvenera kraji dra. I. A. Scopoli-ja, svečano razkrila marmorna doprsnica v večni spomin.