M QLux NnlranjskJE Glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva občine Cerknica LETO ni. OKTOBER 1964 ŠTEVILKA 10 KOMUNISTI o spremembah in dopolnitvah statuta ZKJ Na nedavnem sestanku aktiva Zveze komunistov pri ob¬ činskem komiteju ZKS so razpravljali o spremembah in do¬ polnitvah statuta ZKS in o programu dela občinskega komi¬ teja do kongresa ZKJ. Sekretar občinskega komiteja ZKS Franc LEVEC je v uvodu povedal, da so zahteve o spremembi dosedanjega sta¬ tuta ZKJ prišle do izraza predvsem v predkongresni aktiv¬ nosti ZK. Sklepi tretjega in četrtega Plenuma so tudi že na¬ kazovali, da je nujno spremeniti organizacijske oblike in način delovanja organizacije ZK predvsem kar je v zvezi z njeno vodilno idejno politično vlogo v naši družbi. Jasno je postalo, da je potrebno na ZK gledati kot na živ organizem, ki se mora na znotraj razvijati in izpopolnjevati vzporedno z razvojem družbenih odnosov. Med razpravo so se dogovo¬ rili o bistvenih vsebinskih vprašanjih delovanja Zveze komu¬ nistov, o katerih bi kazalo razpravljati s celotnim članstvom ZK v občini ob priliki diskusij o statutu ZKJ. Predvsem so ocenili vlogo ZK v sistemu socialistične demokracije in kako ZK v komuni organizirati, da bi bila čim bolj uspešna in kako v sedanjih prilikah tretirati Zvezo komunistov, da bo predstavljala še nadalje gibalno silo družbenega razvoja. V sistemu socialistične demokracije se človek čedalje bolj uve¬ ljavlja kot subjekt družbenega razvoja, zato so ugotavljali, kako postavlja to dejstvo statut. Razprava je tekla tudi o najbistvenejših vprašanjih v komuni. Osvetlili so probleme v zvezi z gospodarskim sistemom in tozadevnimi ukrepi, o vstopu v blagovno menjavo in odstopanju od centralnega planiranja, o prehodu iz ekstenzivnega k intenzivnemu go¬ spodarjenju, nagrajevanju po delu itd. Na osnovi zaključkov bo sestavljen program dela do Vin. kongresa ZKJ in organizirana razprava o predlogu in dopol¬ nitvah statuta ZKJ. D. M. Priprave za občinski praznik in kulturni leden so v polnem teko V tednu kulturnih prireditev Cerkniške občine od 10. do 18. ok¬ tobra se bo zvrstila vrsta kul¬ turnih prireditev domačih in tu¬ jih društev. Glavna prireditev bo odkritje spominske plošče skla¬ datelju Francu Gerbiču in otvo¬ ritev muzeja v njegovi rojstni hi¬ ši. Poleg družbenopolitičnih orga¬ nizacij, društev in občinske skup¬ ščine bo sodelovala tudi Glasbe¬ na matica iz Ljubljane. V tednu kulturnih prireditev bodo prired¬ be v vseh večjih krajih komune. Predvajani bodo razni filmi, go¬ stovala bo kulturno umetniška skupina Franc Marolt iz Ljublja¬ ne, klubski večeri, prireditve po¬ kaži kaj znaš, koncerti godbe na pihala, delavske športne igre v Starem trgu, otvoritev nove šole in pošte v Cerknici in zabavne prireditve. Te prireditve bodo da¬ le praznično obeležje 19. oktobru, občinskemu prazniku. NA OSNOVI POROČILA SEKRETARJA TOV. FRANCA LEVCA PRIOBČUJEMO SE NEKAJ RAZPRAV IZ KONFERENCE IZ DELA PREDKONGRESNE KONFERENCE OBČINSKEGA KOMITEJA ZKS CERKNICA tega načela. Uresničevanje tega je v sedanjem razvoju neprecenljive važnosti, s tem se ustvarja mate¬ rialna osnova in stimulacija. V celotnem kompleksu delitve pro¬ duktov družbenega dela je notra¬ nja delitev najobčutljivejša točka ustvarjanja stimulacije in pro¬ dukcijskih odnosov, ki pa je od¬ visna od globalne delitve produk¬ ta med gospodarskimi organizaci¬ jami. V našem podjetju smo za¬ čeli iskati poti v prakso. Za prak¬ so smo postavili kot konkretiza¬ cijo splošnih načel naslednje pra¬ vilo, da naj bo vsak nagrajen po POLAK NADA je poudarila, da je nujno potrebno začeti voditi načrtno kadrovsko politiko tudi v družbenih službah, predvsem v šolstvu. Tako nenačrtno »kadrova¬ nje v šolstvu ima posledice in vpliva na slab učni uspeh učen¬ cev. Nadalje je poudarila, da se mora hitreje razvijati samouprav¬ ljanje v šolstvu. To zlasti ovira premalo razvita materialna baza, tako da je vloga samoupravnih organov neizrazita ob nagrajeva¬ nju po delu. METOD RUDOLF. Eno izmed osrednjih vprašanj sedanjega raz¬ voja gospodarstva in družbe je uveljavljanje načela nagrajevanja »vsakemu po vloženem delu«. To vprašanje je sedaj tako aktualno in zaradi tega bi morali biti -ko¬ munisti prvi nosilci izvrševanja obsegu in kvaliteti dela, odvisnost osebnega dohodka naj bo od ti¬ stega dela in tistega področja, na katerem dela in na katerega ima vpliv. Lotili smo se tega, da smo postavili pravilnik o delitvi oseb. dohod, in našli tudi ustrezne rešit¬ ve, ki so našle odmev celo na re¬ publiškem plenumu sindikata, po¬ sebno kar se tiče dela normircev. Tam so bile podane ideje, ki so samo podprle naše prizadevanje k uresničitvi načela »vsakemu po njegovem delu«. Vendar čez noč se ne da postaviti sistema, ki bi brezhibno tekel. S tem novim na¬ grajevanjem režijskih delavcev na »Brestu« smo prepričani, da bo¬ mo postavili nagrajevanje na viš¬ jo stopnjo in zainteresirali ljudi za napredek, ko smo vezali od¬ visnost osebnih dohodkov na nji¬ hovo delovno področje. S planom se predvidi delitev dohodka, ko se pokažejo skupne obveznosti, se za poslovne enote določi obračun- (Nadaljcvanje na 2. strani) Pogled na bolnišnico »Franjo« pri Cerknem. Članek o vtisu iz izle¬ ta aktiva ZB Kovinoplastike Lož berite na 5. strani Rezultati analize po periodičnem obračunu gospodarskih organizacij Analiza periodičnih obračunov gospodarskih organizacij za prvo polovico letošnjega leta odkriva na splošno ugodne ekonomske rezultate. Gre predvsem za uspehe industrije, id je znatno povečala svojo proizvodnjo in ustvarila 83 % vsega narodnega dohodka, svoje dosežke pa od lani povečala za 43 % in presegla tekoči plan za 3 %. Celotni narodni dohodek, ki je znašal 1.790 milijonov di¬ narjev, je bil višji od pretekle dobe za 37 %, s čimer je bil letni plan realiziran z 52 %. Delitveno razmerje med osebnimi dohodki in skladi je bilo v splošnem isto kakor v letu 1963; znašalo je 73 : 27. Rentabilnost vloženih sredstev je bila od lani višja za 26 %, ekonomičnost je porasla za 9 %, produktivnost dela pa se je dvignila za 32 %. Našteti podatki so v glavnem odraz industrijskih podjetij, medtem ko jih je nekaj iz drugih pa¬ nog izkazalo vidno slabše rezultate kot lani. Dve panogi sta bili celo pasivni, to sta kmetijstvo in gostinstvo. Izguba se nanaša na nekrite osebne dohodke v višini 14 milijonov din. Medtem ko se je izguba v kmetijstvu pričakovala, pomeni v gostinstvu presenečenje. Detajlna analiza posebne komisije, ki se bo za to panogo naknadno izdelala, bo odkrila posredne in neposredne činitelje ekonomskega neuspeha in nakazala ukrepe za izhod iz tega položaja. UsD 2 GLAS NOTRANJSKE Naraščanje noninalaih ggng), »KOVINOPLASTIKE« LOŽ osebnih dohodkov Dinamika družbenega razvoja je letos bistveno vplivala na ra6t osebnih dohodkov zaposlenih. V letu 1963 je znašal povprečni osebni dohodek 32.000 din, letos pa se je v prvem polletju gibal med 33.000 in 39.000 din. Že v ju¬ liju je to povprečje doseglo zne¬ sek 43.900 din, s čimer se pribli¬ žujemo povprečju razvitejših pod¬ ročij. Posebni podatki na račun podražitve nekaterih prehrambe¬ nih artiklov bodo to povprečje še povečali. UsD Industrijska proizvodnja do konca avgusta Industrija je v zadnjih letih do¬ segla! itako stopnjo razvoja, da vedno znova ugotavljamo nove dosežke in visoka prekoračenja rezultatov iz prejšnjih obdobij. Ko govorimo o uspehih te pano¬ ge, mislimo predvsem na Brest Cerknica in Kovinoplastiko Lož, katerih ekonomski pokazatelji igrajo odločilno vlogo v celotnem gospodarstvu občine. V osmih mesecih letos je koli¬ činska proizvodnja industrijskih izdelkov visoko nad proizvodnjo v istem obdobju lani; gre za 24 % porast. Letni plan je dosežen s 73 %, to je 6 % preko načrta za to obdobje. Posebno se je letos po¬ spešila izdelava raznih izdelkov iz plastičnih mas v kovinski stroki in večjega pohištva v lesni. UsD na zagrebškem velesejmu Na zagrebškem velesejmu se je med drugimi proizvajalci predsta¬ vilo tudi podjetje »Kovinoplasti¬ ka« Lož s svojimi znanimi in no¬ vima proizvodi. Okusno urejen izložbeni prostor z bogatim asortimanom, ki ga je aranžiral uslužbenec Kovinopla¬ stike brez pomoči valesejmskih aranžerjev, je napravil prijeten vtis na domače in inozemske in¬ teresente. Podjetje »-Kovinoplastika« Lož kot stalen razstavljalec na doma¬ čih velesejmih, je na letošnjem doseglo skoro nepričakovan re- Proizvodnja tudi v gradbeništvu Prav na dosegu je že čas, ko bomo tudi v gradbeništvu pričeli govoriti o proizvodnji. Mnoga podjetja te gospodarske panoge v Sloveniji že resno uporabljajo ta izraz. Tudi v Cerkniškem »»GRA¬ DIŠČU« so, da bi jih ne prehitel čas, resno v letošnjem letu pri¬ čeli razmišljati o novih oblikah gradenj, predvsem stanovanjskih. Odločili so se, da že v letošnjem letu storijo v tej smeri prve ko¬ rake. Zbori volivcev na Rakeku, kot da so jih vzpodbudili; odlo¬ čili so se, da na Rakeku zgradijo 9-stanovanjski blok za prodajo — svoj proizvod za tržišče. Priprav¬ ljalna dela so v polnem teku in že konec meseca septembra bomo KOLEKTIV CZP KOČEVSKI TISK SE PRIDRUŽUJE Čestitkam K OBČINSKEMU PRAZNIKE Kako se izvaja plan investicijskega vlaganja v BRESTU videli prve delavce, ki se bodo lotili del na tem objektu. Loka¬ cija je posrečena, poleg bloka Po¬ slovne zveze na Rakeku. Ome¬ njeni blok, doslej kot da je sa¬ meval, bo dobil svojega soseda z devetimi novimi stanovanji za po¬ trebe Rakeka. Pri navedeni gradnji nastopa gradbeno podjetje v istočasni vlo¬ gi investitorja in izvajalca. Hi¬ trost prodaje stanovanj bo odvis¬ na v prvi vrsti od kvalitete izvr¬ šenih del, dalje posrečenosti izbi¬ re tipa stanovanj in končno tudi ■potreb po stanovanjih, ki jih ima¬ jo interesenti na Rakeku — to so predvsem in v prvi fazi podjetja na Rakeku. V letu 1965 bo torej tudi gradbeništvo direktno poka¬ zalo svoj proizvod, ki po predvi¬ devanjih ne bo osamljen, saj se predvideva postopen prehod na tak način gradnje v širšem obse¬ gu, kar je od kolektiva gradbene¬ ga podjetja vsekakor pohvalno glede na potrebe, ki jih vsako¬ dnevno čutimo v pomanjkanju stanovanj. Tudi v gradbeništvu torej no¬ ve Oblike dela — proizvodnja, si¬ cer brez tekočega traku, ki 'bo dala novo obliko produkta na trg: zgrajena stanovanja, ki bodo pri¬ vabila zadovoljen nasmeh na lice stanovalca — občana — proizva¬ jalca. kordni prodajni uspeh svojih pro¬ izvodov gradbenega in pohištve¬ nega okovja. Že na samem velesejmu je bilo opaziti, da je to podjetje največji proizvajalec gradbenega in pohiš¬ tvenega okovja in edini proizva¬ jalec modernega tipa okovja, ki se uporablja za suho montažna okna na domačem tržišču. Po zaslugi marljivega kolektiva v pogledu kvalitetnih razstavlje¬ nih artiklov so imeli predstavniki »»Kovinoplastike« Lož na velesej¬ mu polne roke dela s sklepanjem pogodb. Da se je to podjetje uveljavilo na domačem /tržišču s svojimi kvalitetnimi proizvodi, nam zgo¬ vorno pričajo številke sklenjenih pogodb na tem velesejmu od 5. do 20. septembra. Samo na vele¬ sejmu je bilo sklenjenih pogodb v rednosti preko 1.000,000.000 di¬ narjev za gradbeno in pohištveno okovje, kar je rekorden uspeh v primerjavi sklenjenih pogdb v le¬ tu 1963 za tekoče leto v vrednosti 300,000.000 dinarjev. V navedeni vsoti pa ni vštet znesek pogodb in zaključnic pla¬ stične proizvodnje, s katero se »»Kovinoplastika« iz leta v leto bolj uveljavlja in nase navezuje farmacevtsko, kozmetično in osta¬ lo industrijo zaradi kvalitetnih plastičnih izdelkov ter pravočasne dobave. S plastičnimi proizvodi predvideva doseči že v tekočem letu za 600,000.000 dinarjev reali¬ zacije. V prihodnjem letu 1965 pa predvideva doseči za 30 % večjo realizacijo. Omembe vreden uspeh zagreb¬ škega velesejma za »»Kovinoplasti¬ ko« je tudi v tem, da si je prav na letošnjem zasnovalo pot v mednarodno delitev dela s tem, da je pristopilo k obdelavi večjih zaključkov za specialno pohištve¬ no okovje za inozemsko tržišče. Iz dela predkongresne konference občinskega komiteja ZKS Cerknica V mesecu marcu letos je po znanih finančnih rezultatih lan¬ skega leta sprejel CDS plan inve¬ sticijskega vlaganja za leto 1964. Vsebina plana ni v kapitalnih povečavah delovnih prostorov in strojnih zmogljivostih, ampak v izpopolnjevanju obstoječega sta¬ nja v smislu modernizacije. Pla¬ ne investicijskega vlaganja so iz¬ delale PE in jih tudi obravnavale na svojih DS. Pri obravnavi pla¬ nov investicijskega vlaganja je bil moto vsem diskusijam eko- nomsikorentabilitetni račun, ki predvideva zvišanje proizvodnih zmogljivosti po vseh poslovnih enotah. S predvideno nabavo mo¬ dernejših proizvajalnih sredstev se kolektivi kombinata obvezuje¬ jo, da bo dosežen plan proizvod¬ nje za leto 1964 ter da bodo vla¬ gali maksimalne napore za njego¬ vo prekoračenje. Nabava nove strojne opreme je v teku. Nekateri stroji že služijo svojemu namenu, drugi pa bodo dobavljeni v četrtem tromesečju. Pri realizaciji plana investicijske¬ ga vlaganja se pojavljajo dolo¬ čene napake, ki jih bomo morali v bodoče odkloniti. Ena izmed bistvenih napak je nepravočasno naročanje in naba¬ va materiala in koordinacija de¬ la. Zaradi tega prihaja do poja¬ vov prezasedenosti oziroma tre¬ nutnega zatišja v posamezni gru¬ pi za izvajanje dela. Mnoge tehnične rešitve so po¬ manjkljive, kar se seveda odrazi kasneje v proizvodnji. Včasih je ■temu vzrok nezadostno poznava¬ nje problema, včasih pa na hitro napravljen projekt. Precejšnje težave povzroča na¬ bavljanje materiala, ker ga pri¬ manjkuje na tržišču. S tem se onemogoča izvajanje del po dolo¬ čenem redu. Mnogokrat se čuti nezaintere¬ siranost posameznih strokovnih kadrov v PE za reševanje proble¬ mov v zvezi z investicijami, kar zopet negativno vpliva na izvr¬ ševanje nalog. Verjetno bo potrebno napraviti tudi določene organizacijske spre¬ membe, da se taki pojavi odklo¬ nijo. Zaradi slabega koordinacijskega dela se pojavlja, da je v prvi po¬ lovici leta izvršenih komaj 30% vseh potrebnih del in je zato v drugi polovici preobremenjenost z delom očitna. Ker je izvršitev plana, plana proizvodnje v naj¬ tesnejši povezavi z izvrševanjem plana investicijskega vlaganja, je potrebno njegovi izvršitvi posve¬ titi vso pozornost, ravno tako kot vsakemu neposrednemu proizvod¬ nemu problemu. Franc Hvala (Nadaljevanje s 1. strani) sko ceno kot merilo za poslovno uspešnost. To se pravi, da so de¬ jansko tri kategorije delitve: ne¬ posredni efekt dela, efekt dela EE in poslovne enote. Vendar smo pri tej uvedbi nagrajevanja režijskih delavcev že naleteli na nekatere kritike, kar pa ne daje podpore k naprednejšim stremljenjem. JOŽE TELIC. Padanje kmetij¬ ske proizvodnje lahko zasledimo v zasebni proizvodnji, veča pa se proizvodnja v socialističnem sek¬ torju. To je brez dvoma tudi za¬ radi bolje urejenih notranjih od¬ nosov v kmetijskih zadrugah. Se¬ veda je še vrsta slabosti in ne¬ pravilnosti v sarmi kmetijski or¬ ganizaciji in to tudi izven kolek¬ tiva, kakor so administrativno določena ukrepi, neurejeno tržišče. Navedeno je bilo, da je v občini le še 34 % individualnih kmetij¬ skih proizvajalcev, če pa bi ugo¬ tavljali, koliko jih je, ki so spo¬ sobni za intenzivno delo, bi bilo število nedvomno precej manjše. Lahko bi govorili 'le o 20 % delov¬ ne kmečke sile. Ta problem je zaskrbljujoč in naša organizacija si prizadeva, da bi bilo delo z in¬ dividualnimi kmet j iškimi proizva¬ jalci čim boljše. Le-ti naj ne bi proizvajali samo za sebe, ampak tudi za tržišče. TONE PLOS. V obdobju pred¬ kongresne aktivnosti je zlasti važ¬ no, da sklepe, ki si jih zadamo in sprejmemo, tudi dosledno izvr¬ šujemo. Da sklepe izvajamo, je pomembno ne samo za organiza¬ cijo ZK, ampak za ves družbeni razvoj. Tudi tisti, ki niso člani ZK, od organizacije nekaj priča¬ kujejo. Tovariša iz »»Kovinoplastike« hi dopolnil v tem, da bodo pomanj¬ kljivosti v našem podjetju od¬ pravljene tekom dveh let. Štipen¬ diramo precej štipendistov. Tako 'bo podjetje v kratkem delno iz¬ polnjeno s strokovnimi kadri, ko pa bo dogotovljena gradnja nove tovarne, se bodo uredili in kon¬ centrirali tudi notranji odnosi. GLAS NOTKANJSKE 3 ZELENO ZLATO ZAPIS O OBISKU NOVINARJEV PRI GOZDARJIH V SNEŽNIKU IN CERKNICI Gozdno gospodarstvo Postojna Ima na področju cerkniške občine dva večja gozdna obrata: gozdni obrat Cerknica in gozdni obrat Snežnik. Obiskali smo oba obrata z željo, da nam povedo o svojih uspehih in živ¬ ljenju delavcev. V obratu Snežnik smo zmotili obratovodjo ravno v času za¬ sedanja obratnega delavskega sveta. Pozanimali smo se za dnevni red za¬ sedanja. Pojasnili so nam, da obrav¬ navajo priporočila ZIS o podražitvi ter probleme izvrševanja planskih ob¬ veznosti in gibljivi del osebnega do¬ hodka za delavce, ki so plačani po času. Napotili so nas, naj obiščemo revir Leskovo dolino in se tam pogo¬ vorimo z delavci in odgovornimi ljud¬ mi o njihovih problemih in težavah. Da bi bila slika obrata bolj jasna, smo še prej povprašali tov. Darija Za- puška, ki je pomočnik šefa obrata, da nam pove nekaj o življenju in delu na obratu. Med drugim nam je tov. Darijo Zapušek pojasnil, da gra¬ dijo v Starem trgu upravno stano¬ vanj ski blok, ker imajo sedaj velike težave s poslovnimi prostori. Stavbo gradi »Gradišče« Cerknica, katero bo do roka dogradila. V kolikor bodo za¬ kasnitve, bodo zaradi obrtniških del. Poleg tega gradijo tudi dve stanova¬ nji v kooperaciji s trgovskim pod¬ jetjem »Škocjan«. Vsa sredstva so zagotovljena iz lastnih skladov pod¬ jetja. Ker nas je zanimalo, kako so uspeli s podružbljanjem gozdov, nam je tov. Darij povedal, da na tem pod¬ ročju niso dosegli najboljših uspehov. Kljub temu, da imajo kooperanti bolj¬ še ugodnosti pri prodaji lesnih mas, smo zajeli le okrog 15 % površin. Vzrok je v tem, da smo s koopera¬ cijskimi pogodbami začeli šele no¬ vembra lanskega leta. Poleg tega pa so lastniki nezaupljivi. Čeravno so nekateri lastniki z nami v pogodbe¬ nih odnosih za prevoz lesa že vrsto let, se kljub temu niso odločili, da bi svoje gozdove dali v kooperacijski od¬ nos. Največ pogodb smo podpisali za dobo od 5 do 10 let. Pri tem lastniki sami sekajo, padle sortimente pa pre¬ peljejo do kamionske ceste ali na ža¬ garske obrate. Da bi bil razgovor po¬ polnejši, nam je tov. Zapušek pove¬ dal še o planu in planskih dosežkih. Letos so imeli plan poseka precej vi¬ sok. Posekati morajo 23.800 m 3 iglav¬ cev in ravno toliko listavcev. Plan bo predvidoma izvršen, če bodo vremen¬ ske prilike ugodne. Poleg tega pa imajo težave tudi z delavci. Domačih delavcev nimajo, zato najemajo se- zonce. K temu je povedal še to, da bodo imeli za okrog 2.000 m 3 bukovih drv izpada od planirane količine. To pa zato, ker so stroški spravila večji kot pa bi bila prodajna cena. Po razgovoru s pomočnikom šefa obrata smo obiskali še delovišče Les¬ kova dolina in povprašali tov. Danila Stefančiča, kakšno je življenje v Les¬ kovi dolini. »Ravnokar sem prišel iz oddelka, kjer sem odkazoval posek za prihod¬ nje leto. Življenje v našem revirju je pač gozdarsko. Delavci imajo lepo urejen dom, to je stanovanje in pre¬ hrano. Kolikor mi je poznano, se kar dobro počutijo. Sicer pa so vse dni v gozdu, ker želijo zaslužiti čim več. V poletnih mesecih zaslužijo povpreč¬ no od 60 — 80 tisoč mesečno. Ta nji¬ hov zaslužek seveda ni omejen na ure. Za deževne dneve, oziroma dne¬ ve v zimskem času, ko ne morejo de¬ lati, pa dobijo določen znesek nado¬ mestila. Poleg tega dobijo še terenski dodatek. Včasih imamo težave. Najbolj od¬ daljeno delovišče je 12 km. V takih primerih imamo področne menze. Naš avto jim dostavlja hrano. Ostali de¬ lavci pa se hranijo v domu. Hrana je zelo dobra, zato pa tudi precej draga. Za tri tople obroke in dve do¬ bri malici moramo odšteti 17.500 din mesečno. V skrbi za delavce smo poizkušali, da bi v domu namestili televizijski sprejemnik, vendar se nam to ni ob¬ neslo, ker je bil zelo slab sprejem. Na vsak način pa bi bilo koristno, če bi podjetja ali katera druga institucija od časa do časa obiskala naš revir z ozkim kino projektorjem. Na ta na¬ čin bi naši delavci imeli tudi potrebno kulturno razvedrilo.« Tov. Štefančiča smo prosili, da nam omogoči razgo¬ vor z enim od delavcev. Takoj nam je pokazal grupo in jih pobaral, naj bi eden od njih odgovoril na nekaj vprašanj. Vabilu se je odzval tov. Mi¬ livoj Djurič in nam takoj pojasnil, da sicer slovensko dobro razume, pro¬ si pa, če bi lahko na vprašanja odgo¬ varjal v svojem jeziku. Tako ga bo¬ do razumeli tudi njegovi sodelavci, ko bodo časopis čitali. Razgovor je po¬ tekal prijetno. Kar prisluhnite: Ali bi nam povedali, kako dolgo ste že tukaj ? - Ja sam došao ovde 1960. godine i pošto se mi ovdje svidja, odlučio sam, da ostajem tu. Na katerem delovnem mestu največ in najraje delate? — Najviše radim kao sekač sa motor- nom žagom, koja meni i mojim dru- govima olakšava ovaj teški posao, a i produktivnost je puno viša. Danas ne možem zamisliti sekača bez motorne žage. Upoštevajoč vaš način življenja in dela nas zanima, kakšne težave imate pri tem? — Smatram, da je meni kao i mojim drugovima najteže to, što nemarno nikakve razonode. Ako očemo posje- titi bioskop, treba, da se dobro nape- šačimo do Starog trga, to je 15 km. Ni j e dosta bolje onome, ko ji ima to- čak, pošto ga mora natrag gurati, j er je kroz uz brdo. Zanima nas še, kakšne povprečne osebne dohodke imate, kako jih po¬ trošite, pa še en veseli dogodek v tem kraju, kateri vam je ostal najbolj v spominu nam povejte? - Da vam pravo kažem, stvar je u torne, kako radimo toliko i zaradimo. Od toga su još ovisni i uslovi rada. Prosečno zaradim oko 50.000 din. A vjerujte mi, najveseliji sam bio tada, kad sam pmmio 97.000 dinara. Priznati vam moram, da zaradjeni no va c pu¬ no lakše potrošim nego zaradim. U mom rodnom kraju, to je Mladikovina kod Tesliča, čeka ju na moje teško zaradjene pare moj otac, majka i že¬ na, od ko j ih sam primio vrlo srdačno pismo, kad sam im od onih 97.000 dinara poslao 65.000. Naš život ovde u tim šumama je vrlo težak. Želio bi ja i ostali moji drugovi, da se pone- kad u našem domu organizuje kakvo veselo veče ili kulturno predavanje, da bi tako i mi šumaii imali vezu sa dogadjajima u kultumom životu u svijetu. Tovarišu Milivoju smo se za pri¬ jetni razgovor lepo zahvalili. Ker pa zahvala ni dovolj, smo obljubili, da bo morda tudi ozkotračni projektor Delavske univerze Cerknica kdaj ob¬ iskal njihov dom v Leskovi dolini. Sef gozdnega obrata Cerknica tov. Stane Sega nas je prav toplo sprejel; ker pa je imel nujne zadržke, je pred¬ stavil revirnega gozdarja Karla Mli¬ narja, naj nam opiše življenje in delo na gozdnem obratu Cerknica. Tov. Mlinar, da ne bomo sitnarili s podrobnimi vprašanji, nam dovolite, da jih po vrsti naštejemo: Kakšna in kje so vaša delovišča? Koliko imate zaposlenih delavcev na vašem obratu? Kako imate urejeno prehrano za vaše delavce? Kakšne splošne probleme imate? In še to nas zanima, kako ste izvedbi podružbljanje oziroma koope¬ racijske odnose in kako boste izvršili plan sečnje? »Z ozirom na specifične pogoje na¬ šega obrata imamo zelo heterogena delovišča. Poleg vzgajanja in reševa¬ nja nasadov pod Slivnico, kjer smo v prejšnjih letih vložili mnogo inve¬ sticij, imamo tudi druga delovišča. V Temnem žlebu vrh Javornika v višini nad tisoč metrov pa izvršujemo posek iglavcev in listavcev, ki ima ppleg iz¬ koriščanja tudi vzgojni namen. Tako ima naš obrat dvojno nalogo. Temu je krivo to, ker imamo v sestavu ne¬ katere komplekse, ki so v preteklosti imeli zaradi svojstvene vzgoje eno- drobne značaje. Zaradi tega delamo na gotovih področjih goloseke, ker tako pridobimo naravno in umetno vzgajanje izbranih drevesnih vrst. Na drugo vaše vprašanje vam lahko povem, da nas je na našem obratu zaposlenih 75 delavcev, ki so sami do¬ mačini iz okolice Žile, Bezuljaka in Dobca, poleg tega so tudi drugi teh¬ nični in administrativni kadri v glav¬ nem iz okolice Cerknice. Ureditev prehrane je na našem obratu organizirana na ta način, da imajo vse delovne skupine od 10-15 delavcev na delovišču urejeno kuha¬ nje toplih obrokov. Kjer so manjše skupine, si pa delavci preskrbijo hra¬ no sami. Delavci plačajo prehrano po lastni nabavni ceni. Vse stroške ku¬ hanja in ostalo režijo pa plača pod¬ jetje. Z ozirom na to, da nimamo stal¬ nih delovišč, imamo s prehrano precej velike težave. Pri sečnji kakor tudi vzgoji moramo pač upoštevati vremen¬ ske prilike, letne čase kakor tudi po¬ goje vzgoje in eksploatacije, zato se česrto selimo iz nižinskih na višinske predele in obratno. O problemih sem vam načelno že odgovoril. Kot dopolnilo vam lahko povem to, da so zaslužki naših de¬ lavcev nekoliko nižji od zaslužkov de¬ lavcev obrata Snežnik. To pa je za¬ radi tega, ker imamo pri nas zapo¬ slene pretežno domačine, ki pa niso najbolj disciplinirani. Razumljivo je, da imajo naši delavci doma košček obdelovalne zemlje in rep ali dva v hlevu in prav zato v največji sezoni najraje izostajajo z dela. (Nadaljevanje na 4. strani) To je ena izmed zadnjih operacij dela, ki jo opravljajo gozdni delavci v Leskovi dolini Upravno stanovanjska stavba Gozdnega gospodarstva v Postojni Foto Urbas 4 GLAS NOTRANJSKE Sodobnejša organizacija — boljši standard Problemi tehnike se v proizvodnji ne morejo več reševati brez istočasnega obravnavanja ekonomike in organizacije. Gospodarska organizacija, proizvodna enota, pa tudi posame¬ zen proizvajalec se mora v svrho naprej določenega uspeha celotnega poslovanja nujno podrediti načelom ekonomičnosti in racionalnosti Da bi dosegli realizacijo omenjenih načel, je potrebna dobra organizacija. Tega se je kolektiv KOVINOPLASTIKE dobro zavedal. Saj je imel že v začetku svojega razvoja primerno organiza¬ cijo proizvodnje. Zelo hiter razvoj podjetja v težkih pogojih pa ni vedno dopuščal izpopolnjevanje organizacije. Ni eno¬ stavno, niti lahko prilagajati organizacijo pogojem »r a z m e - tanosti«, v kakršnih KOVINOPLASTIKA dela že 10 let. Kolektiv je, že dolgo časa brez tehnične inteligence, napravil ogromne uspehe v razvijanju svojega podjetja. Letni plan je hitro porastel preko 2 milijardi, število zaposlenih se je dvig¬ nilo na ”150, gradnja nove tovarne je v polnem razmahu. Toda kolektiv želi naprej k novim uspehom. Že dalj časa vodijo razprave, kako vskladiti ogromne ma¬ terialne faktorje, ki so angažirani v proizvodnji in kako še bolje vskladiti proces z ljudskimi izkušnj ami . Praksa posa¬ meznikov ni več dovolj za vzdrževanje harmoničnega sode¬ lovanja vseh proizvodnih sil. Vodenje na temelju rutinsko priučenih sposobnosti nima več efekta za reševanje vse bolj kompliciranih organizacijskih problemov. Vodijo se priprave za organizacijo sodobnega tehničnega sektorja, v katerem naj bi sodeloval močan konstrukcijsko-tehnološki oddelek ter novo ustanovljeni oddelek za študij dela, standardnih časov in notranjega transporta. Poleg tega pa se stremi za stalnim izpopolnjevanjem si¬ stema nagrajevanja. Kolektiv se zaveda, da je nedvomno naj¬ pomembnejši činitelj, ki usmerja voljo in napore proizvajalca v produktivnejše delo ter hkrati vzpodbuja njegovo inicia¬ tivo, način oblikovanja osebnih dohodkov. Za efektivnejše delo v tej smeri pa se bodo morale razne službe posluževati modernejšega opravljanja svojega dela ter mehanografije. Prav bi bilo, da delovne organizacije prila¬ gajajo svojo organizacijo proizvodnje in poslovanja uporab¬ ljanju mehanografije. V Ljubljani že zelo uspešno deluje me- hanografski center, v katerem je vključeno sedem večjih go¬ spodarskih organizacij. Verjetno bi bilo prav, da se tudi v notranjskem bazenu razmišlja o sličnem mehanografskem centru. Vse to so razmišljanja, ugotovitve in uspehi vztrajnega kolektiva KOVINOPLASTIKE, ki kljub raznim težavam sme¬ lo koraka k novim ciljem in delovnim zmagam. TIK) Kako se je^ustvarila poslovna uspešnost po poslovnih enotah in kako se je razdelila Ob zaključku II. tromesečja 1964 smo napravili obračun po¬ slovanja po posameznih poslovnih enotah BRESTA. S tromesečnimi akcijskimi plani se namreč za vsako poslovno enoto planira pre¬ ko obračunskih cen interni doho¬ dek poslovne enote. Obračunske cene (to so planske lastne cene, (Nadaljevanje s 3. strani) Po sklepu občinske skupščine je tu¬ di naš obrat prevzel podružbljanje gozdnih površin v zasebnem sektorju. Začeli smo v oktobru lanskega leta. Ugotavljamo, da gre podružbljanje hitreje v višinskih kakor pa v nižin¬ skih predelih. Od skupnih 2.148 ha smo sklenili pogodbe za kooperacijo že 21 % z ozirom na površine. Letos je naš obrat imel planiranih 11.600 m’ poseka iz splošno družbenega sektorja in 35.317 m* iz zasebnega sek¬ torja. Posek bo do konca leta gotovo Izvršen. Težko pa je reči, če bo do¬ seženo tudi spravilo gozdnih sortima- nov. Zvedeli smo nekaj novic od prede¬ lovalcev našega zelenega zlata. Na ZELENO ZLATO povečane za določen odstotek, ki se dobi po pokritju obveznosti kombinata) tvorijo osnovo za vrednotenje ustvarjene proizvod¬ nje, ki predstavlja interni celotni dohodek poslovne enote. Od tega internega celotnega dohodka se odštejejo vsi stroški, ki so na¬ stali v obračunskem tromesečju, upoštevaje zneske reklamacij. Ta¬ ko se dobi poslovna uspešnost. Ustvarjeno poslovno upešnost de¬ le delavski sveti poslovnih enot po merilih, ki jih sami predpišejo. Poslovne enote so tako en del po¬ slovne uspešnosti namenile za sklade, drugi del za osebne do¬ hodke. Del za osebne dohodke so delili še na sredstva za skupne službe, na sredstva za pokritje izgube DUR-a in na sredstva za povišanje življenjskih stroškov. Ostali del se razdeli med člane poslovne enote po vloženem delu za tisto obdobje, za katerega ve¬ lja obračun. PE — Cerknica je pu¬ stila sredstva nerazporejena, med¬ tem ko so ostale PE sredstva raz¬ poredile. V tem mesecu so izpla¬ čale za osebne dohodke TP Marti¬ njak in Tovarna ivernih plošč Cerknica, medtem ko bodo ostale PE to storile v prihodnjih mese¬ cih. RM Kaj pravijo delavci na Brestu o prvi prosti soboti Na osnovi temeljite analize in daljših priprav je centralni upravni odbor LIK BREST Cerk¬ nica na seji dne 28. 8. 1964 spre¬ jel sklep, da imajo prvo prosto soboto dne 29. 8. 1964 zaradi iz¬ polnjenih pogojev nslednje delov¬ ne enote kombinata: TP Cerknica, TP Martinjak in Tovarna lesnih izdelkov TLI Stari trg. Ostale poslovne enote bodo ime¬ le skrajšani delovni čas tedaj, ko bodo izpolnile za to potrebne po¬ goje. Člani poslovnih enot, ki so pro¬ sto soboto že imeli, so ta sklep sprejeli z velikim veseljem. V raz¬ govoru so posamezniki povedali tole: JOŽE DRENIK — delavec v montaži: »Jaz in ostali delavci v montaži smo se zelo trudili, da postavljeni plan kar najbolje iz¬ polnimo. Prva prosta sobota je meni in ostalim delavcem dala veliko pobudo, da pri delu še bolj pohitimo. Postavljeni plan se bo dal izpolniti, čeravno ni lahek. Važno je, da bomo redno preskrb¬ ljeni z elementi iz ostalih eko¬ nomskih enot. Prosta sobota mi je prišla zelo prav, saj sem jo po¬ rabil za osebna opravila, v glav¬ nem pa za počitek v družini.-« VALCl OBREZA — delavka v nanosu površin: »Delo z laki ni ravno prijetno in je ves teden ze¬ priborimo še letos drugo prosto soboto v mesecu.« MILOŠ TOMŠIČ — strugar v pogonskem servisu: »Menim, da je začetek z eno prosto soboto v mesecu zelo pozitiven, saj bo ta¬ ko imel delavec vsaj en dan v mesecu prost za razvedrilo in osebne opravke. Jaz sem sicer moral tisto prvo soboto delati, ker je bilo nujno delo, dobil pa sem v ta namen prosti dan v prihod¬ njem tednu, ki mi je zelo prav prišel. Jaz in moji sodelavci de¬ lamo še bolj vestno v upanju, da tako ustvarimo pogoje, da se še bolj skrajša delovni tednik.« JANEZ KEBE — delavec v II. strojni: »Prve sobote sem bil in sem je zelo vesel, saj bomo jaz in moji letniki imeli še več mož¬ nosti za rekreacijo, posebno še tedaj, ko bo nastopila snežna ode¬ ja in ne bo doma dela.« NADA LOVKO — delavka v furnirnici: »Kar se tiče vprašanja plana smo mi v furnirnici na te¬ kočem, saj ga redno presegamo; zato smatram, da smo zaslužili prvi prosti dan v mesecu. Prosta sobota je nam materam zelo pri¬ pomogla, da si uredimo svoje go¬ spodinjstvo že v soboto in nam je nedelja res na razpolago le za po¬ čitek in razvedrilo.« Tako povedo tudi ostali člani kolektiva, ki so s svojim trudom Nakladanje pisalnih miz za Sovjetsko zvezo lo dolg. Prve proste sobote sem se jaz in ostale sodelavke razve¬ selila, saj je prišla kar nenadoma, čeprav se je o tem veliko govo¬ rilo. V skupini, kjer delam, se vse trudimo, da bomo plan kar bolje izpolnile z upanjem, da si pripomogli do začetne realizacije še enemu ukrepu k izboljšanju standarda delovnih ljudi. Člani poslovnih enot, ki potrebnih po¬ gojev še niso dosegli, se trudijo, da jih dosežejo čimpreje. BOŠT Izobraževanje privatnih kmetovalcev Posamezni kmetovalci pa tudi zadruga se zanimajo za izobraže¬ vanje privatnih kmetov. Delavska univerza in kmetijska zadruga sta pripravili programe, ‘kjer je pred¬ videno, več predavanj po večjih centrih. Tako na Uncu, Graho¬ vem, Starem trgu, Novi vasi, Caj¬ narjih in drugod. Ta predavanja naj bi bila v obliki razgovora, kjer ibodo sodelovali priznani strokovnjaki in drugi odgovorni ljudje. Področje, kjer. je največ zanimanja so: živinoreja, sadjar¬ stvo, mlekarstvo, izkoriščanje kmetijske mehanizacije, koopera¬ cijski odnosi in drugo. Nekateri privatni kmetje so iz¬ razili željo, da bi organizirali tu¬ di predavanja O ravnanju z mo¬ tornimi žagami in kosilnicami, saj se iz dneva v dan število teh strojev veča. Zainteresirani so predvsem, ‘kako se ti stroji vzdr¬ žujejo pa tudi sodobne metode dela s stroji. GLAS NOTRANJSKE -5 Vtisi z izleta aktiva ZB »Kovinoplastike« Lož Člani aktiva ZB »Kovinoplastike« Lož polagajo vcncc pred spome¬ nikom padlih borcev in talcev v Dragi. Aktiv ZB pri podjetju »Kovi¬ noplastika« Lož je te dni organi¬ ziral za svoje člane ZB izlet po sončni Primorski in zeleni Go¬ renjski. 13. septembra 1964 v zgodnji jutranji uri smo se z av¬ tobusom podjetja SAP Ljubljana odpeljali iz Loške doline. Cilj na¬ šega izleta je bil obisk bolnišnice »Franja« v Cerknem in obisk »Drage« in Begunj na Gorenj¬ skem'. 2e takoj po prihodu v Cerkno smo se ustavili pri spomeniku padlih borcev ter položili venec in počastili žrtve fašizma z eno¬ minutnim molkom. Od tod smo krenili proti partizanski bolnišnici »Franja«, ki je bila cilj našega izleta. Ogledali smo si vse prosto¬ re, v katerih so se zdravili ranje¬ ni borci in čakali svobode inva¬ lidi. Saj človek vsega tega ne mo¬ re verjeti, da so toliko nesebič¬ nega truda vložili ti ljudje pri gradnji bolnišnice, na takem mestu in pod takšnimi pogoji, za streho in počitek ranjenim borcem. Pri¬ sluhnil sem pogovoru naših čla¬ nov ZB: »Kje so neki sedaj ti po¬ žrtvovalni ljudje, ki so prestali to¬ liko gorja, strahu in trpljenja?« Ali so dobili vsaj delno zadošče¬ nje za svoj veliki trud? Ali so morda ostali nekje pozabljeni? Velike potrebe po osnovni šol¬ ski izobrazbi v naših delavskih organizacijah narekujejo, da or¬ ganizira Delavska univerza več oddelkov osnovne šole za odra¬ sle. Delovne organizacije in nji¬ hovi organi samoupravljanja se zavedajo, da brez osnovne šole član kolektiva ne more napredo¬ vati v strokovnem izpopolnjeva¬ nju, prav tako pa ne more biti dober upravljalec, če nima osnov¬ nega znanja. Zato bo za naši dve največji podjetji »BREST« in »KOVINOPLASTIKO« organizira¬ na osnovna šola v samem podje¬ tju. Ce bo zadostno število pri- javljencev, bo organizirana šola tudi na Rakeku ni v Novi vasi. Nadaljevala se bo tudi večerna ekonomska srednja šola II. letnik in II. letnik tehnične srednje šo¬ le — lesni oddelek pri »BRE¬ STU«. Poleg tega pa bodo še šo¬ la za starše, šola za življenje, po¬ litična šola, sindikalna in mla- Na željo številnih podjetij ter velikih potreb po izobraževanju bo v letošnji sezoni cela vrsta različnih tečajev. Po večjih krajih, kjer bo dovolj interesentov, bodo organizirali kuharsko gospodinjske tečaje, te¬ čaje za krojenje in šivanje, teča¬ je za bolničarje prve pomoči in druge. Delovna organizacija »Gradišče« pa se zanima za specializirane te¬ čaje v gradbeništvu, kjer bodo delavci pridobili potrebno znanje in tako tudi primerne kvalifika¬ cije. Kmetijska zadruga je naro¬ čila tečaje za živinorejce in tečaj za traktoriste. Za traktorski bodo začetniški za pridobitev kvalifi¬ kacije in nadaljevalni za delo s Te, tako »svete« prostore smo za¬ puščali in se spuščali nazaj v do¬ lino Cerkna, ali naše misli so še vedno hitele nazaj v temne glo¬ bočine in sotesko, kjer teče in šumi mrzla voda in poje žalo- stinko nepozabljenim tovarišem, ki so za vedno ostali v trdi kraški zemlji, ki pa je le slovenska. Skozi Tolmin — Kobarid — Bo¬ vec smo se ustavili pred dolino Trente, kjer smo obiskali člane našega aktiva ZB tov. Toneta Žnidarščia, ki je tu na triteden¬ skem okrevanju. Po prisrčnem pozdravu in stisku rok smo kre¬ nili preko Trente in Vršiča v pre¬ lepo Gorenjsko. V Dragi smo ob spomeniku padlim borcem in talcem položili venec ter počastili njihov spomin z enominutnim molkom. Nato smo se vračali v Begunje in si ogle¬ dali muzej NOB. Z občudovanjem smo ogledovali sledove grozodej¬ stva po celicah, kjer so trpeli in bili mučeni borci za svobodo. Kdor dvomi, kaj smo morali pre¬ stati za svobodo, katero sedaj uži¬ vamo, naj si ogleda spomenike in muzeje, ki so trajna priča zloči¬ nov okupatorja ter umazanih iz¬ dajalcev. Saj ne more nobeno pe¬ ro opisati, kaj človek Občuti ob dinska šola (za sredstva organiza¬ cij). Zaradi velikih potreb na na¬ šem območju pa bo organiziran tudi oddelek pedagoške akademi¬ je. Navedene šole bodo posredo¬ vale znanje zelo različno. Osnov¬ ne, ekonomske in tehnične bodo imele redna predavanja po nekaj¬ krat na teden v popoldanskem in večernem času. Politične in druge bodo vezane na ciklus predavanj, ki bodo po določenem vrstnem re¬ du. Pedagoška akademija pa bo imela predavanja nekajkrat v mesecu, strnjeno pa v zimskih in tudi v poletnih počitnicah. Ne¬ dvomno pa bodo vse te oblike za¬ htevale veliko individualnega štu¬ dija. Izpitne komisije zahtevajo isto znanje kakor za redne šole, saj morajo biti enakovredne. Vsi, ki se zanimajo za posamezne šo¬ le, program ali podobne informa¬ cije, se lahko obrnejo na Delav¬ sko univerzo v Cerknici, kjer vam bodo postregli z vsemi podatki. kmetijskimi strojnimi priključki. Tečaje bo lahko obiskoval vsak, ki ima veselje. Gostinska podjetja in turistična zveza pa želi več tečajev v gostipski stroki, turi¬ zmu za turistične vodiče in tudi Taborniki so pospravili šotore, počitniški domovi se zapirajo. Ko¬ nec je torej sezone oddihov in do¬ pustov. Začela se je druga sezona. Sezona oddiha in počitnic in sezo¬ na šolanja oziroma izobraževanja sta si podali roke. Vendar ni ta sezona samo za tiste, ki hodijo v spominu na prestano trpljenje. Čudim se le enemu: kako more¬ mo dopustiti, da v te kraje, pre¬ pojene s slovensko krvjo, pusti¬ mo, da zaidejo še vedno nemški krvniki, ki so bili morilci žrtev, ki so morale dati tako mlada živ¬ ljenja za svobodo našega naroda? Tovariši! Vse premalo cenimo naše žrtve, vse prehitro pozablja¬ mo na prestano gorje. Mislim le to, da nobena še tako plačana usluga nam od nemških zločincev ne odtehta ene same kaplje slo¬ venske krvi, prelite za svobodo. Drobne novi Člani kolektiva si bodo lahko nabavili najnujnejše artikle za ozimnico v obratnih menzah. Za organizirano dobavo in izdajo ozimnice bo skrbela Delavska re¬ stavracija. Do nedavnega je za ozimnico skrbel sindikat, kar pa ni njegovo delo. Gasilska ekipa iz tovarne po¬ hištva v Cerknici je pred kratkim sodelovala na okrajnem prvenstvu gasilskih ekip in zasedla med in¬ dustrijskimi ekipami tretje mesto, kar je pohvale vredno, še posebno ob dejstvu, da na tekmovanju ni bila sodobno opremljena. Ob priliki podražitve nekaterih prehrambenih artiklov so samo¬ upravni organi sprejeli sklep, da se kot nadomestilo za povečane življenjske stroške izplača meseč¬ no vsakemu članu kolektiva po 2500 din. jezikovne tečaje. Tako bo letos tečaj italijanščine in nemščine za trgovske in gostinske delavce. Tu¬ di druga podjetja 6e zanimajo. Zato se nam obeta vrsta možno¬ sti, da izpopolnimo svoje znanje. redno šolo, ampak tudi za odra¬ sle. Delavska univerza je za let 06 pripravila obsežen program iz splošnega, strokovnega in družbe¬ nega področja izobraževanja. Pra¬ vilno in potrebno je, da te pro¬ grame objavimo, da bodo z njimi seznanjeni vsi občani. Na poti iz Begunj smo si nato za kratek čas ogledali še letališče »Brniki«, čeravno že v mraku in se preko Ljubljane vračali nazaj v Loško dolino. Naj se na kraju v imenu vseh borcev - udeležencev izleta zahva¬ lim vodstvu podjetja in sindikal¬ ni podružnici »Kovinoplastike« Lož, ki sta z razumevanjem omo¬ gočili izlet našim članom ZB, ki nam bo za vedno ostal v spomi¬ nu, posebno pa še spomeniki bor¬ cem, ki so nas spremljali na vsej P°ti- Lado Žnidaršič ce iz Bresta Ukrepe, ki so jih podvzeli za skrajšani delovni čas, so že za¬ čeli realizirati po posameznih po¬ slovnih enotah. Tako so imeli že v avgustu prosto soboto v TP Cerknica, TP Martinjak in TLI Stari trg. Edino Bazenska žaga v Cerknici ni še dosegla pogojev za skrajšani delovni čas. Skupne službe pa bodo imele skrajšani delovni čas šele takrat, kadar bo¬ do po vseh poslovnih enotah ustvarjeni pogoji. Za sedaj je prosta šele ena so¬ bota v mesecu, vendar so vse ak¬ cije usmerjene k cilju popolne uveljavitve 42-umega tednika. V skladu s pravilnikom o de¬ litvi čistega dohodka in osebnih dohodkov so po vseh poslovnih enotah delavski sveti sklepali o razdelitvi poslovne uspešnosti. Le¬ ta je različno dosežena po poslov¬ nih enotah. Sredstva iz poslovne uspešnosti so delavski sveti go¬ spodarsko razdelili tako, da so del sredstev namenili za osebne do¬ hodke, nekje 50 %, drugje 60 %, vse ostalo pa v sklade, s kate¬ rimi samostojno razpolagajo po¬ slovne enote. V novi blok pri Tovarni po¬ hištva Cerknica so se že vselili stanovalci. Blok je bil zgrajen v rekordnem času, v primerjavi z ostalimi stanovanjskimi grad¬ njami v občini. Komisija, ki je imela nalogo zbrati izmed 42 pro¬ silcev 13 stanovalcev, ni imel« lahke naloge, kajti večina prosil¬ cev ima neprimerne stanovanjske razmere. V bodoče bo verjetno potrebno več vlagati v stanovanj¬ sko izgradnjo. Taf Sole, ki jih bo organizirala DU Tečaji v letošnji sezoni Konec in začetek sezone 6 GLAS NOTRANJSKE Brestovi gasilci na raportn pred pričetkom tekmovanja Foto Bost GASILCI SO TEKMOVALI OTROCI NA LETOVANJU V KOPRU Gasilska zveza okraja Ljubljana je dne 6 . 9. 1964 priredila okrajno tekmovanje prostovoljnih gasil¬ skih društev in industrijskih grup v treh disciplinah: štafetni tek, prevladovanje ovir in trodelni mokri napad. Iz naše občine sta se tekmova¬ nja udeležili dve društvi: PGD Unec in BREST Cerknica. V zelo hudi konkurenci se je PGD Unec plasiral na 1 . mesto. Brestovi tekmovalci pa so v industrijski grupi dosegli tretje mesto. Naj omenimo, da bi se Bresto¬ vi tekmovalci lahko še bolje pla- — Podjetje za ceste Grahovo je pričelo z nadaljevalnimi deli gradnje ceste Loška dolina — Lo¬ ški potok. Cpravni odbor gozdne¬ ga sklada je iz svojih sredstev namenil 5 milijonov za izvajanje nadaljnjih del te ceste. — Na pobudo Krajevnega odbo¬ ra SZDL Loška dolina bodo do občinskega praznika 19. oktobra uredili javno razsvetljavo v Ložu in Starem trgu. Skupno bodo na¬ mestili 12 živosrebmih luči: 4 lu¬ či v Ložu. 6 v Starem trgu in po eno v Pudobu in Iga vasi. Skupni stroški bodo znesli nad milijon di¬ narjev, ki jih je prispeval UO sklada pri Kraj. odboru SZDL in občinska skupščina. — Kmetijska zadruga Cerknica namerava urediti v Zadružnem domu v Iga vasi specializirano kmetijsko trgovino za živinorejce in kmetovalce. V njej bo mogoče dot;., vse potrebno za živinorejo in poljedelstvo. — Člani Lovske družine Lož — Stari trg so napravili dve visoki preži. Erno prežo bodo postavili na knežko in eno na podcerkavsko polje, ob krajih, kjer je stalni prehod volkov, divjih prašičev in ostalih roparic. Preže so člani lov¬ ske družine napravili s prosto¬ voljnim delom. — Trgovsko podjetje »Nanos- Postojna ureja v Starem trgu sa¬ mopostrežno trgovino. Trgovina — prehrana se je iz dosedanjih pro¬ storov začasno preselila v dom radi nepopolne opremljenosti uni¬ forme. Iz razgovora s tekmovalci smo ugotovili, da so se podobnega tek¬ movanja prvič udeležili: potožili pa so se na zelo slabo in zasta¬ relo opremo, saj so si morali tik pred začetkom tekmovanja opre¬ mo in orodje izposojati od ostalih društev. Dejstvo je, da imajo gasilci Bre¬ sta zastarelo in neekonomično brizgalko, ki več ne ustreza hitri intervenciji, zato bi bilo vseka¬ kor potrebno tudi v ta namen vlo¬ žiti potrebna finančna sredstva. BOŠT TVD »-Partizan«. Poleg nove sa¬ mopostrežne trgovine prehrane bo tudi delikatesa. — V podjetju »Kovinoplastika« Lož so z 10. septembrom zaklju¬ čili sezono letovanja. V času od julija do septembra meseca sta letovala v počitniškem domu Sel¬ ce pri Crikvenici skupno 202 čla¬ na kolektiva s svojci, 5 članov je letovalo po liniji počitniške zveze Velika livada na severo-zahodni strani nove šole v Cerknici — ta bo svečano odprta za občinski praznik — je bila glavna tema posvetovanja o rekreaciji in špor¬ tu v organizaciji Obč. sindikal¬ nega sveta. Na tej livadi so predvidena raz¬ lična športna igrišča za rokomet, odbojko, proste vaje, nogomet in nekatere atletske panoge. V sklo¬ pu dograditve nove šole bo do¬ končno obliko dobilo le igrišče za mali rokomet, ki bo imelo beton¬ ski zgornji ustroj. Ostala igrišča in naprave pa bo¬ mo pričeli urejati spomladi in to največ z mladinskimi akcijami, ki bodo organizirane kot lokalne mladinske delovne akcije. Na tak način se bo za Cerknico pridobilo važen objekt, ki ne bo služil samo mladini šole, ampak istočasno vsem članom delovnih Občinski odbor Zveze prijate¬ ljev mladine občine Cerknica je v letošnjem letu, tako kot pretekla leta, organiziral letovanje šolskih otrok na morju. Kljub temu, da so v začetku nastopile težave gle¬ de finančnih sredstev, je z razu¬ mevanjem in nesebično podporo nekaterih članov naše zveze DPM, zdravstvenih delavcev ter neka¬ terih članov drugih organizacij, pobuda za to akcijo zaživela. Res je, da so se same priprave neko¬ liko zavlekle, to pa zato, ker ni bilo pravočasno rešeno vprašanje finančnih sredstev. S tem, da je določeni del sredstev prispeval Zavod za socialno zavarovanje Cerknica k dotaciji Občinske skupščine, ki jih je namenila Ob¬ činski zvezi DPM, pa je bilo vpra¬ šanje letovanja rešeno v toliko, da je odbor pohitel s pripravami. Dne 23. 7. 1964 je odšla skupina 96 otrok na letovanje za 21 dni v Koper. Vsi otroci so bili, skup¬ no z 10 vodiči, nastanjeni v Di¬ jaškem domu v Kopru. Tovariš Jože Udovič, študent medicine, je bil v koloniji upravnik in je te¬ densko poročal, kako poteka le¬ tovanje. Iz teh poročil je bilo raz¬ vidno, da so bili otroci nad vse zadovoljni ter ni bilo opaziti do¬ motožja. K zadovoljstvu je gotovo pri¬ spevalo lepo vreme, pester dnev¬ ni red in kar je vse pohvale vred¬ no, dobra organizacija ter trud in iznajdljivost vodičev, saj so bi¬ li nekateri že tretjič in celo če¬ trtič z otroci cerkniške občine v koloniji. v Zadru, 11 članov pa je podjetje poslalo na tritedensko okrevanje na morje in v višinske kraje. — Krajevna skupnost Loška dolina je organizirala v bivših prostorih podjetja »Remont« v Podcerkvi izdelovanje cementne strešne opeke. Opeko bodo lahko kupovali občani po zmerni ceni. S. B. organizacij, ki si bodo želeli športnega razvedrila za sebe ali za svoje otroke. Se posebej je pohvalno to, da se je pristopilo k reševanju tega vprašanja ob po¬ stopnem prehajanju delovnih ko¬ lektivov na skrajšani delovni čas, s čimer so podani pogoji za zdra¬ vo in koristno razvedrilo ob pro¬ stem času, ki ga je pri tem ved¬ no več. Prav tako je potrebno na nek način aktivno vključiti našo mladino v določeno akcijo, kjer svoje mlade moči sprošča v druž¬ beno koristne namene. Ob takem načinu dela pri urejanju določe¬ nega družbenega objekta tudi de¬ lovne in družbene organizacije jne morejo ostati indiferentne, če/bo potrebno k temu primakniti kak¬ šen dinar sredstev. / Skratka, akcija je zastavljena pravilno in prav gotovo ne bo ostalo le pri besedah. -as. Otroci so skupaj s svojimi vo¬ ditelji pripravili veseli večer, ki je odlično uspel. Program je vse nastopajoče otroke kakor tudi gledalce navdušil tako, da so še več takih uspelih zabavnih pro¬ gramov izvajali do konca letova¬ nja. Kolonijo je obiskal tudi lut¬ kovni oder iz Kopra. Za večino otrok je bilo to prvo doživetje, saj so lutke videli prvič. Konec drugega tedna letovanja v Kopru so imeli »dan kolonije«. Dopoldne so organizirali tekmovanje sku¬ pin »med dvema ognjema«. Tek¬ movanje v plavanju pa jim je onemogočilo precej razburkano morje. Zvečer so priredili oddajo »pokaži, kaj znaš«, ki je prav le¬ po uspela. Štirje najboljši izva¬ jalci, katere je izbrala komisija, so dobili nagrado. Prav tako pa sta bili nagrajeni zmagovalni sku¬ pini »med dvema ognjema«. Za veselo razpoloženje ob veče¬ rih je skrbel s svojo harmoniko gojenec Tone Žnidaršič. Predzad¬ nji in zadnji večer so otroci, skupno s svojimi vodiči, plesali ob zvokih harmonike na ploščadi pred dijaškim domom. Dne 13. 8. 1964 dopoldne pa so odšli, porjaveli od sonca, z novi¬ mi doživetji razpoloženi domov. U. B. Kako je uspela rekreacija Z organizacijo centra za rekre¬ acijo v Novigradu smo brez dvo¬ ma rešili osnovno vprašanje po¬ trebnega oddiha Brestovih delav¬ cev. Sedaj, ko je poletne sezone ko¬ nec in ko analiziramo, kako je uspela rekreacja članov kolekti¬ va, lahko z zadovoljstvom ugo¬ tavljamo, da je popolnoma uspe¬ la, saj je skupno s člani družin letovalo kar 252 delavcev. Sicer je to število napram številu, zaposle¬ nih v kombinatu, še vedno nizko. Ugotavljamo pa, da je letovalo pretežni del tistih članov kolek¬ tiva, ki imajo večje osebne do¬ hodke. Sicer osebni dohodki niso osnovni vzrok, da ne bi mogli naši delavci letovati, saj imamo primere, ko so v letošnjem letu letovali tudi delavci s štiri ali pet¬ člansko družino, s povprečnimi dohodki. Večji vzrok je v tem, da naši delavci niso tega navajeni, po drugi strani pa še pretežna večina delavcev izkorišča letni do¬ pust za kmečka opravila. Zaradi tega bo potrebno v pri¬ hodnje, da bodo sindikati storili nekaj tudi glede tega vprašanja in sicer tako, da bo tudi ta dela¬ vec deležen rekreacije in regresa. Dejstvo, da je v letošnjem letu letovalo 252 delavcev in njihovih družinskih članov, nam mora dati misliti, da bomo pod podobnimi pogoji tudi v letu 1965 organizi¬ rali, če že ne na istem kraju, pa kje drugje, letoviščni kraj. KJ ZANIMIVOSTI IZ LOŠKE DOLINE Rekreacijsko- športni center že prihodnje leto <5LAS NOTRANJSKA RAKOV ŠKOCJAN -NACIONALNI PARK? Za večino ljubiteljev naravnih znamenitosti je Rakov Škocjan -nacionalni park. Tudi turistična literatura in dnevni tisk ga ob¬ ravnavata kot nacionalni park. Leta 194”. je bil Rakov Škocjan proglašen kot zaščitena znameni¬ tost. Pozneje so bili nekateri po¬ izkusi in pripravljen material, da se ga proglasi za nacionalni park, vendar je po 1” letih naziv ostal nespremenjen. Naziv "-nacionalni park« je prav gotovo zelo dobra turistična vaba, ker imamo v Sloveniji le en tak park — Triglavska jezera. Pred kratkim je bilo posveto¬ vanje (o tem je pisal dnevni tisk in poročal radio) o bodoči turi¬ stični ureditvi Rakovega Škocjana ter o odpravi nekaterih pomanj¬ kljivosti. Poleg predstavnikov Skupščine občine Cerknica in Občinske turi¬ stične zveze so se posvetovanja udeležile občinske politične orga¬ nizacija in strokovni poročevalci. Člana Jamarskega kluba iz Fo- stojne sta poročala o možnosti ureditve Zelških jam za obiske in predložila idejni program. Dolgo dolgo 200 m. Kupili naj bi večji čoln z motorčkom, ki bi poganjal čoln (za 10 — 15 ljudi) in obenem osvetljeval pot po jami. Na ta na¬ čin imajo urejeno zelo obsež¬ no jamo na Češkem, medtem ko bi to bilo v Jugoslaviji edinstve¬ no, da se obiskovalcem nudi vož¬ nja s čolni po podzemeljskem je¬ zeru. Celotna investicija bi stala okrog dva milijona, kar bi se po¬ plačalo v dveh letih. Tako bi TD Rakek končno dobilo stalen vir dohodkov in bi Rakov Škocjan dobil še eno posebnost. Dela so lahko napravljena v enem me¬ secu. Kot je videti na sliki — orisu jam, so Zelške jame dolge in bi se njihova ureditev razdelila po fazah. Ko se poplača ena faza, se napravi druga itd. Južni rov, dolg nekaj nad 500 metrov, je zelo lepo zasigan, ven¬ dar zahteva za ureditev precej več sredstev kot jih zaenkrat pre¬ moremo. Pričakovati je, da bo Rakov Škocjan večje weekend naselje. Sedaj je narejenih ali se delajo -časa smo govorili o ureditvi Zel¬ ških jam, ker bi bila investicija zelo hitro poplačana z inkasira- nim denarjem od vstopnic. Pred¬ log je naslednji: v I. fazi bi se naredilo stopnišče pri vhodu pod Malim naravnim mostom, dvigni¬ 14 hišic, od tega 9 privatnih. Ko bodo načeti in sploh ves program ureditvs. Rakovega Škocjana na¬ red, pc bi ustanovili Rakovčani počitniško skupnost, katera bi razpisala pogoje gradenj in kon¬ trolirala izvajanje. Lokacijski — Turistično društvo Rakek je postavilo zelo okusno in veliko tablo na Uncu za Rakov Škocjan. Marsikdo zavije po novi cesti in se po nekaj sto metrih znajde na ozki in zelo slabi cesti ter ustavi nekaj časa pred velikokrat zaprtimi rampami. la pot na posameznih mestih, se napravil še en most in pristanišče (glej sliko) pri vhodu IV. Do tam namreč sega podzemeljsko jezero, globalni prostor za zasebne vvee- kende pa naj bi bil na mestu, kjer se že gradijo in stojijo zasebni vvcekcndi. r lepo zasigan, dolg več kot 500 m. Silno pogrešamo avtokamping. Le-ta naj bi bil nekaj sto metrov daleč od hotela. Načrti bodo kma¬ lu nared. Na posvetovanju je bilo govora o stanju cest, pluženju v času zimske sezone; nadalje o različ¬ nih pomanjkljivostih v markaciji, založbi slikovnega vodiča in po¬ dobno. Sprejete sklepe pa bodo zadolžene organizacije mogle iz¬ vršiti do roka. Zaključek posvetovanja je bil tak: komisija, ki bo sestavljena iz predstavnikov Skupščine obči¬ ne Cerknica, Občinske turistične zveze, Zavoda za spomeniško var¬ stvo Ljubljana, Zavoda za urbani¬ zem, Jamarskega kluba Postojna in Gostinstva Cerknica bo izdelala ureditvene načrte in ves program bodoče turistične izrabe Rakovega Škocjana, vključno predlog za re¬ žim gospodarjenja ter ga predlo¬ žila Skupščini občine Cerknica najkasneje do 1. novembra. Na podlagi tega elaborata pa bi za¬ prosili za proglasitev Rakovega Škocjana za nacionalni park kot drugi tovrstni park v Sloveniji. ŠPORT # ŠPORT • ŠPORT • ŠPORT % ŠPORT • ŠPORT Cohoslovaški namiznoteniški igralci na Rakeku Največji športni dogodek v ob¬ čini Cerknica je bil prav gotovo nastop češkoslovaških namizno¬ teniških igralcev in igralk »Sla- vija« iz Prage ter državnega ekip¬ nega prvaka »Olimpije« iz Ljub- jane na Rakeku. Nastopili so v medsebojnem dvoboju v naši telovadnici. Dvo¬ rana je bila polnoštevilno zasede¬ na z vnetimi privrženci tega špor¬ ta. Gledalci so uživali ob izredno efektnih potezah igralcev in igralk, saj so se odlikovali v iz¬ redni tehniki, borbenosti in du¬ hovitosti igranja. Najbolj je gledalce ogrel dvo¬ boj med najboljšim češkoslovaš- škim teniškim igralcem Stanekom in našim Verkom. Po končanem nastopu je pri¬ pravil TVD »Partizan« Rakek sprejem za vse nastopajoče in funkcionarje v Rakovem Škoc¬ janu. Naslednji dan so si ogledali le¬ pote Rakovega Škocjana, nad ka¬ terim so bili vsi izredno presene¬ čeni, prav tako nad gostoljubnost¬ jo strežnega osebja »Rakov Škoc¬ jan«. Nastop teh igralcev in igralk je bil velikega propagandnega zna¬ čaja za razvoj tovrstne panoge športa v okviru dejavnosti pri TVD »Partizan« Rakek. Gledalci so bili zelo zadovoljni in si želijo še takih in podobnih nastopov. J. M. »Glas Notranjske« Izhaja mesečno — Izdaja ga občinski odbor SZDL Cerknica — Urejuje ured¬ niški odbor — Glavni in odgovorni urednik: Dane Mazi — Člani uredni¬ štva: Franc Tavzelj, Slavko Brglez, Slavko Tomič in Milan Strle — Teh¬ nični urednik: Janko Novak — Korek¬ tor: Janez Lavrenčič — Tisk: CZP »Kočevski tisk« Kočevje — Letna na¬ ročnina 240 din — Rokopisov in risb ne vračamo 8 GLAS NOTRANJSKE Bili smo na Vršiču Že ste čitali o 6-letnem poslova¬ nju TP »ŠKOCJAN« Rakek; prav za to obletnico je komisija pri SP podjetja pripravila anketo, iz katere je bilo lahko ugotoviti, ali so člani kolektiva zaniteresirani za interno zabavo ali izlet. Rezultat ankete po eni strani ter letni čas sta odločila, da je bil organiziran izlet. Kljub vsem možnostim, da se izleta udeleže vsi člani kolektiva, je bila udeležba le 40 %, ker so nekateri že bili na Vršiču. Na pot smo se odpeljali v ne¬ deljo, 13. 9. 1964 zjutraj. Avtobus nas je odpeljal proti Ljubljani, iz Ljubljane pa na Gorenjsko, kjer smo si kot prvo ogledali rojstno hišo dr. Franceta Prešerna v Vrbi. deni pa smo obstali pri 12 bara¬ kah, ki so lepo ohranjene. Tudi v njihovi notranjosti je lepo ureje¬ no, tako da obiskovalec lahko vi¬ di, kaj vse so imeli kljub vsem nevarnostim, ki so jim takrat pre¬ tile. Kakor smo že povedali, nas je čas preganjal, da smo se kaj kma¬ lu odpeljali proti domu. Izlet se da hitro opisati v ne¬ kaj besedah, toda težko je bralcu pokazati tisto, kar se vse vidi. Za veselo razpoloženje je poskrbel tov. Bogomir Modic, ki nas je povsod spremljal s harmoniko; igrane in pete pa so bile največ pesmi, ki jih je skladatelj sesta¬ vil prav za kraje, ki smo jih to¬ krat obiskali. D. L. Skupina članov kolektiva, ki so se udeležili izleta na Vršič JEZERO NA VOLČJEM Jezero na Volčjem je že skoraj polno; manjka dobrega pol metra, pa bo čisto polno Na sliki je videti del mogočnega jeza v obliki trapeza, ki je zadržal vodo na 2 ha površine Turistični delavci so že pripravili predlog za ureditev jezera in ga bodo posredovali strokovnjakom, ki bodo naredili načrte Del tega predloga vam posredujemo. Debelejša bela črta kaže mesto, kjer naj bi stal bife. Kopališče se bo raztezalo od bifeja ob jezu, pri¬ stanišče za čolne pa v prelepem zalivčku na drugi strani bifeja (tanjša bela črtaj Jez je treba nekoliko dvigniti, da bi se zvišala površina jezera in ure¬ diti cesto čez jez ter tako omogočiti dostop na drugo stran jezera, kjer naj bi bil bodoči avtokamping. Določen je prostor (seveda, to je zaenkrat samo predlog) za gradnjo vveekendov J | | | j Kopališče in pristajališče bo treba posuti s peskom, da bi voda ostala vedno čista Za napeljavo vode in elektrike pa ne bo večjih izdatkov, ker se naha¬ jajo priključki v neposredni bližini j | 11 I j j j | | : ' Tudi to je vredno omeniti: lovci so navdušeni! Nekaj divjih rac se že nekaj časa zadržuje ob jezeru (upajmo, da to ni »lovska raca«) Turističnemu društvu bodo pomagali Elektrožaga, Gozdno gospodar¬ stvo in starešine JLA Velike Bloke, posebno pa (lahko rečemo do¬ mačin) major Danilo Mohor Šport o šport ZlDdjjfl jj|] P 0f BZ NK R8!(6!{ SF01,T « Lepo vreme nam ja omogočalo, da smo lahko opazovali okolico, kjer nas je peljal avtobus. Že v Kranjski gori smo. se ustavili ter z zanimanjem ogledovali visoke gore. Naj mimogrede omenimo, da smo tu srečali med drugimi mnogo tujih turistov. Odpeljali smo se naprej po zelo strmi, ovinkasti cesti na Vršič. Tu smo se ustavili za dalj časa ter si po malici ogledali Tičarjev dom, nekateri pa so se povzpeli tudi višje ter gledali res lepo oko¬ lico. Nekateri, ki so bili že kdaj prej v teh krajih, niso kazali tolikšne¬ ga zanimanja, povsem nasprotno pa je bilo s strani udeležencev izleta, ki so prvič obiskali Vršič. Čas, ki nam je bil določen, nas je preganjal in po enournem po¬ stanku smo nadaljevali z vožnjo do izvira Soče, kjer so se skoraj vsi povzpeli prav do njenega iz¬ vira. Od tu smo se brez postankov odpeljali na kosilo v Log pod Mangartom; od tod smo nadalje¬ vali pot proti Cerknemu. Tu in tam smo se še ustavili, si ogledovali zanimivosti, ki so za tiste kraje zgodovinski spomeniki, toda žal ni bilo nikogar, ki naj bi dal podroben opis tistega, kar smo videli. Iz Cerknega smo se odpeljali do vasice Novaki, kjer smo po peš-poti odšli do bolnišnice »Fra¬ nja«. Pot, ki nas je peljala do partizanske bolnišnice, je dokaj 6krita in nismo 6e čudili, da je sovražnik ni našel. Nemalo začu- Ni redek primer, da neko moštvo izgubi tekmo na tujem terenu in potem isto moštvo pre¬ maga istega nasprotnika na svo¬ jem igrišču. Vendar to ni pravilo. Rakek je zmagal v Postojni z re- zutatom 1 :5 in izgubil z istim moštvom na svojem terenu s 5 :1! Vse to se je zgodilo v enem tednu. V Postojni je Rakek igral zelo resno in je popolnoma zaslužil zmago. Rezultat je nekoliko pre¬ tesen, to pa zaradi slabo razpolo¬ ženega vratarja, ki ni imel sreče. Na Rakeku pa je bilo obratno. Postojna je bila boljši partner in zasluženo zmagala. V športu je osnovno — športno vedenje. Tega nekateri igralci Ra¬ keka na drugi tekmi niso upo¬ števali. Mlakar — strelec petih golov na obeh tekmah je moral zapu¬ stiti igrišče [zaradi nešportnega vedenja. Poraz od boljšega nasprotnika je treba sprejeti športno, kot to naredijo Prešeren, Benčina in Otrin, ki so lahko za zgled. Ena akcija Rakovčanov je bila vzrok neljubemu dogodku. Koro¬ šec je »vlekel« žogo po desni stra¬ ni proti nasprotnikovemu golu. Desni krilec je štartal precej ne¬ rodno in zadel z glavo Korošca v ramo ter si pri tem poškodoval no6. Tekmovalci Postojne so »vdrli« v igrišče, zahtevali izključitev, v tem primeru nedolžnega Korošca in napadli sodnika. Sodnik je bil mnenja, da po ta¬ kem vzdušju ne bo nadaljevanje tekme normalno, zato je tekmo zaključil nekaj minut pred izte¬ kom regularnega časa. Kdo je kriv za poraz Rakeka, ki je samo teden dni prej premagal istega nasprotnika na tujem igrišču? Igralci Rakeka so sposobni, da dosežejo dobre rezultate, posebno sedaj, ko je na izbiro veliko igral¬ cev, vendar pogrešajo delo svoje¬ ga odbora. Nekaj časa sta delo odbora opravljala le dva človeka, sedaj celo samo eden. Ali bo po¬ tem ta šport dosegel svoj cilj? Najbrž ne! Moštvo Postojne in Rakeka pred tekmo. iOLAS NOTRANJSKE 9 NEKROLOG JARMILI GERBIČEVI gradu 1. 1908 je bil navzoč tudi srbski kralj Peter I. s prestolo¬ naslednikom Djordjem, s člani vlade ter diplomatskim zborom in ji osebno čestital. Pokojna Lili Gerbič je bila tu¬ di priznana operna pevka in je z velikim uspehom pela naslovno vlogo pri prvi slovenski izvedbi Dvoržakove opere «-Rusalka«. O uspehu prve slovenske »Rusalke« so priobčili nad vse laskave kri¬ tike nemški, češki in srbski časo¬ pisi. Slovenski kritik pa je zapi¬ sal: »Rusalka ni samo pela, tem¬ več tudi živela z vso svojo du¬ šo... Do izrednega uspeha pa ji je pripomogla tudi njena lepa vnanjost in rast, kakor tudi iz¬ borna šola glasu in muzikalna na¬ darjenost. Njen glas je, kolikor se more po tej skozi in skoz li¬ rični partiji soditi, za vsako sred¬ nje veliko gledališče prav dovolj močan, v srednji legi gorak in mehak, sposoben v vsaki legi vsa¬ ke modulacije.« Poleg petja se je udejstvovala še kot glasbeni pedagog in v svoji pevski šoli vzgojila več priznanih pevcev. Kljub visokim letom se je do konca živo zanimala in sodelovala pri pripravah za ureditev muzeja in pa vgraditev spominske plošče na rojstni hiši svojega očeta v Cerknici. Žal pa ji ni bilo dano, da bi dočakala in se mogla osebno ude¬ ležiti odkritja, ki bo v oktobru le¬ tos. Po kratki bolezni je nepriča¬ kovano preminula. Kot slovensko kulturno delavko jo bomo ohranili v najlepšem spominu! Janez Vidrih Anton Kebe V soboto, 22. avgusta 1964, je rna Bokalcah v visoki starosti 88 Ilet umrla profesorica Jarmila Lili ■Gerbič, operna pevka in glasbena Po končanem šolanju na praš¬ kem konservatoriju je kot mlada pevka v 1. 1901 do 1908 nastopala na številnih koncertih v Pragi in pedagoginja, hčerka našega cerk¬ niškega rojaka, pokojnega sloven¬ skega skladatelja, ustanovitelja slovenske opere, vodje Glasbene Matice in priznanega glasbenega pedagoga, Frana Gerbiča. drugih čeških mestih, poleg tega pa tudi v ožji domovini, v Trstu, Gorici in Ljubljani. V tem času je z velikim uspehom nastopala tudi na Dunaju in v Beogradu. Na novinarskem koncertu v Beo¬ Pokojna Jarmila Gerbič, priznana operna pevka in glasbena pedagogi¬ nja, hčerka cerk¬ niškega rojaka Fra¬ na Gerbiča. Cerkničan, prof. Fran Gerbič skladatelj in ustanovitelj slovenske opere Slovenska glasbena dejavnost, tako iproduktivna kot reproduktivna, je bi- 3a pred koncem 19. stoletja zelo ne- Cerkničan prof. Fran Gerbič bogljena. To dejavnost so predstavljali takrat izključno nekateri posamezni¬ ki. Omejevala se je na področje vo¬ kalne glasbe, to se pravi zborovskega petja in samospevov. O orkestralni glasbi skorajda ni bilo govora. Pre¬ hod iz 19. v 20. stoletje pomeni za Slo¬ vence prvi, čeprav še zelo nezanesljiv korak k zavestnemu orkestralnemu muziciranju. Vodilnim ljudem takrat¬ nih prosvetnih društev, ki so delovali v Ljubljani, »Glasbena matica«, »Či¬ talnica« in »Dramatično društvo«, se je porodila posrečena zamisel, da po¬ vabijo v Ljubljano in zaupajo glas¬ beno vodstvo in pouk v vseh treh prosvetnih organizacijah profesorju lwovskega konservatorija Franu Ger- biču, Slovencu, takrat že priznanemu glasbenemu pedagogu in skladatelju. Ta odločitev in pristanek Frana Ger¬ biča, da se vrne v domovino, je viden mejnik v razvoju slovenske glasbene tvornosti. Petega oktobra letos bo minilo 124 let, ko je prijokal v Cerknici na ta svet bodoči skladatelj, učitelj glasbe, operni pevec - tenorist in ustanovitelj slovenske opere Fran Gerbič. V 77. letih svojega življenja (5. 10. 1840 do 29. 3. 1917) je posredoval tako mladini kot raznim pevskim zborom in orke¬ strom obilico svojega obsežnega glas¬ benega znanja, duha in neuklonljive volje. V soboto, 10. oktobra 1964 se bomo oddolžili velikemu vzgojitelju in organizatorju z odkritjem spomin¬ ske plošče in stalnim muzejem v nje¬ govi rojstni hiši na Taboru v Cerk¬ nici. Fran Gerbič je obiskoval osnovno šolo v Cerknici. Že kot otrok je po¬ kazal izredno glasbeno nadarjenost. Pel je v cerkvenem zboru in bil sploh navzoč povsod tam, kjer se je kakor¬ koli muziciralo. Kasneje na ljubljan¬ ski normalki so ga sošolci, kot nava¬ ja sam v svoji avtobiografiji, zaradi izredno lepega petja imenovali »Slo¬ venska grlica«. Življenjska pot ga je po končani gimnaziji peljala na konservatorij (vi¬ soka glasbena šola) v Pragi na Češ¬ kem, kjer je študiral glasbo od leta 1865. do 1867. Že v času študija je Ger¬ bič izdal svoje prve skladbe, sicer še precej enostavne, vendar pa polne mladostnega žara in po melodični strani dovolj samonikle. Takoj po končanem študiju v Pragi, konser¬ vatorij je končal z odliko, je sprejel mesto tenorista pri češkem gledališču v Pragi. Iz Prage je odšel v Zagreb in bil devet let član zagrebške opere. Eno leto je bil nato angažiran v Ulmu (Nemčija), od tam pa je odšel v Lwov na Poljskem, kjer je pel eno leto. V tem zadnjem letu se je Gerbič tudi odločil, da kot tenorist za vedno za¬ pusti odrske deske in se posveti pe¬ dagoškemu delu. Zaposlil se je kot učitelj solopetja na lwovskem konser¬ vatoriju. Kot solopevec tenorist je bil Fran Gerbič nedvomno prvi sloven¬ ski pevec svetovnega formata, o če¬ mer priča nešteto laskavih kritik pov¬ sod, kjer so ga imeli priliko slišati. Poleg izrednega glasovnega materiala je Gerbiča odlikovalo precizno pozna¬ vanje gledališkega dela in dolgoletna ŠPORT Pnenstvo v I. razreda !\IPL se je začelo Rakek : Elan (N. mesto) 3:0 p. L V prvi prvenstveni tekmi je NK Rakek zmagal 3 :0 p. f. v Novem mestu. Novomeščam niso imeli dovolj registriranih igralcev, zato je sodnik končal tekmo pred za¬ četkom, kar je pomenilo zmago Rakeka. Moštvi sta se sporazumeli za prijateljsko tekmo, ki se je kon¬ čala 1:1 (0:1). Gol za Rakek je dosegel Uršič Branko proti koncu tekme. Čonda, Benčina, Kubat, Koro¬ šec, ing. Vengust, Majstronovski, Mišič Brenko, Smolida, Mlakar, Pešeren (Arko), Stojkovič. Tekma je bila zelo ostra, ker je sodnik dovolil grobo igro. Igrišče pa tako, da si želimo še večkrat igrati na takih igriščih. Nagradna križanka Zaradi obsežnosti materiala tokrat ne objavljamo nagrad¬ ne križanke. Upamo, da vas bo možno razveseliti v prihodnji šte¬ vilki. Med pravilnimi rešitvami je žreb naklonil nagrado naslednjim reševalcem: 1. nagrado 2.000 din dobi Da¬ nica Rožanc, Martinjak 16; 2. nagrado 1.000 din dobi Jer¬ nej Malovrh, Cerknica; 3. nagrado 500 din dobi Janko Sežon, Martinjak 9. izkušenost. Vsekakor pa si je v teh letih pridobil tiste dragocene izkušnje in spoznanja, ki so kasneje botrovala ustanovitvi slovenske opere in s ka¬ terimi si je priboril tako častno me¬ sto med slovenskimi glasbeniki. To je bil Fran Gerbič leta 1886, ko je prejel vabilo, da prevzame vodstvo glasbene dejavnosti v Ljubljani. Va¬ bilo so mu poslali predsedniki uprav¬ nih odborov »Dramatičnega društva« dr. I. Tavčar, »Glasbene Matice« Fr. Ravnikar in »Čitalnice« dr. K. Blei- weis. Po prihodu v Ljubljano je pre¬ vzel mesto učitelja in vodje društvene šole pri Glasbeni matici, mesto pevo¬ vodje zbora Čitalnice in mesto kapel¬ nika pri Dramatičnem društvu. Naj¬ več svojih vzgojiteljskih sposobnosti je Gerbič posvetil Glasbeni matici, saj je na tem področju deloval preko 30 let. Poleg tega je poučeval še na uči¬ teljišču in vodil zbor pevskega društva »Ljubljana«. Kako resnično veliko in obširno Je bilo Gerbičevo znanje, kako mogočno je bilo njegovo hotenje, da svoje zna¬ nje posreduje vsem in na vseh pod¬ ročjih, nam precej jasno po¬ kaže celoten pregled njegovega dela. Skupek vseh velikih in malih dejav¬ nosti nam da štiri osnovna področja dela, ki jih je popolnoma suvereno obvladal: 1. vzgojitelj (učitelj glasbe na Glasbeni matici in učiteljišču); 2. reproduktivni umetnik (solopevec, zborovodja in dirigent; 3. skladatelj; 4. organizator (slovensko gledališče). Čeprav so si vsa ta področja nekje zelo blizu, je vendar vsako po svoje popolnoma samostojno in vsako tudi sila odgovorno. (Nadaljevanje prihodnjič) Mizarsko podjetje GABER STARI TRG priporoča svoje izdelke in ob tej priliki čestita vsem poslovnim sodelavcem, ostalim kolektivom in vsem občanom k občinskemu prazniku Kolektiv podjetja »GABER«, Stari trg VODNA SKUPNOST CERKNICA Vsem poslovnim sodelavcem in vsem občanom česti¬ tamo k občinskemu prazniku in priporočamo svoje usluge Kolektiv vodne skupnosti Cerknica Lesno - kovinska industrija JELKA RAKEK S svojimi izdelki opremljamo vse vrste trgovin, samo¬ postrežbe, blagovnice, šole, gostinske lokale in hotele. Vsem občanom pa čestitamo k njihovemu prazniku Kolektiv »Jelka« Rakek GRADIŠČE Cerknica Izvajamo vsa gradbena dela kvalitetno in v kratkih delovnih rokih, že letos začnemo z gradnjo stanovanj za tržišče, kar bo v perspektivi naša osnovna dejav¬ nost. Kolektiv čestita občanom k njihovemu prazniku Kolektiv »Gradišča Cerknica e OSTII ST 10 CERKNICA Kofiekftiv gostinskega pod¬ jetja. Cter&mfea s svojimi ©brati čestita vsem obča¬ nom sa občinski praznik fin se priporoča Občinska turistična zveza Cerknica 'IjuriltUkna dtultoo @erJt*iea čestita vsem občanom sa občinski praznik. Obenem priporoča ogledi vseh turi¬ stičnih zanimivosti vabi vse turiste z letnim in zimskim športom ter tu¬ rističnimi zname nitostmi Vsem občanom č estitamo za občinski praznik Brivsko - frizerski salon ( TjUM&Ut CERKNICA Vsem gostom ter vsem občanom čestitamo za občinski praznik Turistično društvo Rakek čestita vsem občanom in ljubite¬ ljem naravnih lepot k občinskemu prazniku in vas vabi v Rakov Škocjan BBotsSj® - rosfflisifc« sate SIMIČA K CERKJNtCA šm,qtw. ■sanmi sa ffJiaarok i>n » Btnfr- tpntt&ai KrajtAn MIH ALOJZ Vehke Bloke žsžgBj&a MMim ©fožzm am ssa im ZSE GOSTILNA SLAVC LAZE (Mimogrede mas obiščite,, postregli trans boam© s pristnimi vini in dobro jjedooa. Všečni cerkniškim občanom > so praznik GOSTILNA JERŠIN Velike Bloke Cenjenim gostom nudimo domače specialitete, pristna kraška in vi¬ pavska vina. Vsem čestitamo za praznik Gnezda rm Utodojsi vu8»m gjz^tžnn ifri ©iiKtimsmi zra ofc&rraHii pnmriffc. ffriiftorraraa 3* s® crbittH, K«fr wmi n cto/namlmi spoaitri5totemii im Ojfcti® Tmriatiima dtultUMU Stati trg fFtiiiprafrafflffl obleci mjss častita) tsami e&čtomami Ifc (pnaanniHuj GOSTILNA ANTONČIČ PODREBER Gesaiita vsetm llion c&corrcrm Obememi in ©sto- za dbomkjj praznik, na obisk GOSTILNA VELIKI VRH Svojim gostom in vsem občanom čestitamo za občinski praznik in se toplo priporočamo Turistično društvo Žlice Mttfc vwtoi me FpiijijttoJTi n«^tok;. skfi&i grttmoSh&e ile dhmaffife 3j#**- (Bldftoto). (zbraznami rme za pncecnik COTEM Modic beloSka hmjca. $wrj/hn ©bjajtaurdkranr im u-usim ca&ranf- m?im čsfafttam® Ifc pmaa- rriRm iim se RtnifpaiKKBBnn© a dtonaral- rrrii spurajditetarmi irr jpniatoo piijjBK® Tiristično drušlvo BLOKE - NOVI 1IS s® pmipaaTOČai z zunsAdiim šjpantoom, dir- samjjerm iim srafiaBjaBi. Sollidma pire- Hrmamo iim premec: strni so presifarb- I Ijjemo TjurittHaa drultojj vobii v zgodovinski Leč in ogled ranazejjo ljudske resolucije. Vsem ©b- čajimoo čes ti taroo zo praznik DBUIlSflfJI UlIVEKli ♦ Cerknim čestita vsem občanom sa hphov praznih