štev. 5. PoStnfn« plačana v gotovini. Ljubljana, dne 29. januarja 1936. Leto XVIII. KMETSKI LIST Izhaja vsako sredo. Naročnina: letno 30 Din, polletno 15 Din, za inozemstvo letno 50 Din. Inserati po tarifi Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. Plača in toži se v Ljubljani. Ure;tuistv! ni uprava je t Ljubljani v Kolodvorski uL št 7. Telefon inter. 5t 32-5!» Račun pri poštni hranilnici št. 14.194. Skozi borbo v svobodo Mladina mora vedeti, kaj hoče Nič ni lažjega kakor otepanje s praznimi, puhlimi gesli, ki sicer vabljivo zvene, ki pa so po vsebini brez jedra in ne pomenijo nič drugega kakor varanje samega sebe in okolice. S takimi praznimi gesli hoče danes marsikdo zakriti svojo duševno revo in premotiti druge, da bi v njem videli in priznavali močno voditeljsko osebnost, ki bo znala premagati vse težave sedanje dobe in povesti narod v boljše dni. Prej ali slej se izkaže praznina, potem pa pride nejevolja in razočaranje vseh onih, ki so nasedli puhlim besedam. Iz takega razočaranja se rodi jeza in nezaupanje, ki se polagoma izprevrže v zanikavanje in odklanjanje vsega obstoječega, v obsojanje vsega veljavnega. Zlasti mladina, ki itak ljubi skrajnosti, se nagiblje k temu. Kakor hitro ni vse tako kakor si je ona v svojih sanjah zamislila, meni, da more edino odklanjanje vsega obstoječega prinesti ozdravljenje in izboljšanje. Ta pojav ni od danes niti od včeraj, ampak je star kakor človeški rod. Razlika je le v tem, da v urejenih, rednih in zdravih razmerah zrelejši rod tako početje mladine gleda kot naraven in do neke mere zdrav pojav, ki lahko tudi v zrelem rodu obudi marsikako oslabelo in dremajočo misel v novo življenje ali ji pa vsaj pomaga do hitrejšega in krepkejšega razvoja. V zdravih razmerah, pravimo. Naša doba, naš čas in naše razmere pa so bolne do kraja. Bolne so tako, da stojimo ob torišču vsega našega javnega življenja kakor ob postelji na smrt bolnega človeka. Preteklost -- irda šola V tem tiči jedro. Z bolnikom je namreč treba drugače ravnati kakor z zdravim človekom. Kajti danes ni bolan samo en rod, danes so bolna cela pokolenja in mladina ni izvzeta. Sicer je ona nemara odpornejša in se te bolezni niti ne zaveda, vendar pa je v zmoti, ako misli, da je zdrava. Bolezen namreč, ki nas je zajela, je dedna kakor je dednih v nas toliko drugih dobrih in slabih lastnosti. Ta bolezen je toliko hujša, kolikor slabši so javni zdravniki, ki jo zdravijo. Ne, saj sploh ne zdravijo, temveč socialne rane celo povečavajo, ker tiče zdravniki globlje v tej bolezni kot narod sam. Življenje je urejeno tako, da je samo v sebi večno povezano. Bodočnost izvira in temelji v prošlosti in minulost je nosila kal bodočnosti v svojem naročju. Iskati trenutka, ko bi z minulostjo prekinili kakor z nečim, česar ni nikoli bilo, je nesmiselno in zgrešeno. V dobrem in slabem smo mladi dediči in potomci starejših in z nobenim dejanjem ne moremo tega zabrisati, niti zatajiti. Nikomur zato ni v prid, ako mladina skuša rede ali nevede nasilno pretrgati vsak stik s tradicijo in na slepo iskati novega. V meglenem iskanju ni rešitve, v zanikavanju povezanosti sedanjega s prošlim ni nikoli ozdravljenja. To vodi samo v razsulo, v propast in v tratenje in uničevanje sil, ki nam jih že itak primanjkuje. Komur je iskreno pri srcu blaginja ljudstva, komur je res mar napredek in dvig slovenskega podeželja, ta bo priznal, da s samim nesmiselnim zanikavanjem nc bomo prišli nikamor razen v anarhijo, ki si je nihče ne želi. Treba je le resno in mirno, brez strasti in sovraštva pogledati resnici v obraz in se lotiti dela. Vse drugo je prazna beseda. Kdor pa hoče delati, mora najprej svoje naloge razumeti. To delo ne sme obstojati v nesmiselnem preganjanju onih, ki si pomagati ne morejo, t * rt.',«., s. Sit Spo znanje izvira; iz zemSi pe Ako bi se vrtnarskega dela lotil človek, ki ga ni vešč, bi napravil več škode kakor koristi. Prav lahko bi se mu zgodilo, da bi odstranil marsikaj, kar je življenja še zmožno in za uspeh na vrtu važno, pustil pa bi nemara to in ono, ki je na videz sveže, v resnici pa bolno in gnilo. Zato pa tudi vsakdo ve in priznava, da se je treba za tako delo prej učiti. Za rušenje, požiganje, uničevanje vsega, kar je dobrega in koristnega, se seveda ni treba ničesar učiti. Kakor s tem, tako je z vsemi drugimi deli, le za eno delo nekateri nočejo priznati tega splošno veljavnega pravila: za javno delo v človeški družbi, za delo torej, ki ima nebroj panog in je najbolj mnogostransko, razcepljeno in polno odgovornosti. Ljudje se hlastno zalete zdaj v to, zdaj v ono smer, nazadnje pa izgube vero vase in v življenje ter postanejo slabiči brez prave notranje življenjske sile. To je zlo, ki se ga mora obvarovati vsaj naš kmetski pokret. Naša mladina, že izza svojih najnežnejših let vajena trdega, težkega dela in boja za obstoj, vajena življenja v spoštovanju in priznavanju naravnih zakonov, ve, da samo mirno delo z jasnim ciljem pred seboj doseže uspehe. Na udarce, ki jih narod prejema, bo odgovoril odločno in dostojanstveno, kakor krivične« zasluži. Lakota lomi značaje Življenje nc pozna in nc priznava nenadnih skokov. — Nobenega razvoja ni mogoče nasilno pretrgati. Celo tedaj, ko se to v socialnem ali gospodarskem pogledu navidezno dogaja (n. pr. ob revolucijah), je ta pretrganost samo — navidezna. Kajti tudi kali revolucij so vselej nastajale v prejšnjih, navidezno mirnih razmerah in so torej le nujna posledica tega, kar je bilo pred njimi. Kdor tega ne uvideva in ne priznava, samo dokazuje, da nc razume življenja. Brez razumevanja pa ni mogoče delati. Eden največjih stebrov katoliške cerkve, ustanovitelj frančiškanskega reda Frančišek Asiški je zapisal v pravila svojega reda: »Velike reči smo obljubili, še večje so nam obljubljene. Spolnjujmo te, hrepenimo po onili.£ Nekdaj skromna, maloštevilna skupinica je danes močan red, razširjen po vsem svetu. To je pač zadosten dokaz za tehtnost in veljavnost takega načina dela, kot ga je Svojim priporočil omenjeni svetnik. Zavedati se je treba dolžnosti, zavedati se je treba vsega, kar življenje človeku sproti nalaga. Z izpolnjevanjem tega je šele mogoče graditi — bodočnost. To geslo si bo v kmetskem pokretu zapisala za vodilo slovenska mladina in je lahko prepričana, da je bodočnost njena. Ko- bo izginila že marsikaka muha-enodnevnica, ki danes nemara še glasno brenči, bo kmetska mladina kot dozorela in sveža sila slovenskega yaroda prevzela in oplemenitila vse ono, kar je jzdravega, krepkega in dobrega v nas. .. Obupni klic IfUjJJ ^1» Odprite meje našemu lesu — Poiščite mu druga tržišča — Porazne posledice sankcij — Slovenska lesna trgovina je mrtva — Kruha dajte, ne politike Preteklo nedeljo se je vršila v Ljubljani velika gospodarska konferenca gozdnih posestnikov, lesnih trgovcev, Žagarjev, voznikov in delavcev v Trgovskem domu. Konference so se udeležili trije ministri, ban in viceguverner Narodne banke. Konferenco je otvoril g. Franc Škrbec, vodil pa jo ije minister za gozdove g. Djura Jankovič. Uvodoma je g. minister prečital poročilo o našem izvozu v Italijo ter o načrtih prejšnje vlade Bogoljuba Jevtiča za javna dela v Sloveniji. Od teh so se pričela izvajati le dela na železniški progi Št. Janž—Sevnica. Vse drugo še čaka. Ta ijavna dela naj bi nadomestila vsled sankcij omrtvičeno lesno gospodarstvo. Sankcije so najhuje prizadele Dravsko banovino, ki je bila z 80% udeležena pri izvozu v Italijo. Za njim so govorili bivši minister g. dr. Ul-manski, dr. Rekar z Jesenic, dr. Vidic iz Kamnika, inž. Fr. Zupančič in mnogo drugih zastopnikov lesnega gospodarstva, trgovine in dela. V svojih govorih so podrobno orisali nevzdržne razmere lesne trgovlrfte, ki jo povsem usahnila in vsled katere je Slovenija postala f ififis viin* dežela beračev in stradačev. Določno »o postavili tvoje zahteve, ki se morajo nemudoma izvesti, ako ae hoče v zadnjem trenutku preprečiti katastrofa slovenskega naroda. Enake razmere kot v Sloveniji vladajo tudi na Hrvatskem in v Bosni. Zborovalci so dali vidnega izraza svojemu razpoloženju in nezadovoljstvu, ki vlada med narodom. Zastopnikom lesnega gospodarstva so vidno in glasno pritrjevali ter jih krepko podprli v njihovih zahtevah po takojšnji pomoči. Danes ni čas za strankarsko politiziranje in brezplodno besedičenje o svoboščinah in podobnih stvareh. Kruha nam dajte, so odmevali klici po zborovalni dvorani. Najprej gospodarstvo in potem šele politika. Najprej življenje, potem šele druga modrovanja. Dr. Ulmanski je nato prečital resolucijo, ki je postavila v glavnem sledeče zahteve za oživlje-nje lesnega gospodarstva in trgovine: Narodna banka naj odkupi italijanske klirinške terjatve naših izvoznikov po kurzu 3.554 za blago izvoženo v Italijo pred sankcijami. NB naj obračuna izvozniške devize izvozu v vse države po kurzu, ki odgovarja dejanski tržni ▼rednosti deviz. Zakonsko zaščito naj dobe lesna podjetja, ki so že več let v krizi ter zadolžena pri denarnih zavodih ter se naj takoj usta-viio vse eksekucije in dražbe. Naša zunanja trgovina naj se reorganizira tako, da se uvede kontrola uvoza ter zaščiti naš izvoz s kompenzacijami. Trgovinska služba naj se reorganizira tako, da se koncentrira poslovanje vseh pristojnih ustanov v najožjem sodelovanju strokovnih lesnih organizacij. Osvoji naj se uredba o zaščiti in pospeševanju lesnega gospodarstva. Pristaniške in lokalne železniške tarife naj se znižajo. Uvedejo naj se stalne redne in brze paroplovne proge za prevoz blaga v Levanto. Državni zavodi naj dajejo cenene kredite za obnovo in delovanje lesnega gospodarstva. Posebno pozornost je treba posvetiti malemu gozdnemu posestniku, njegovi strokovni izobrazbi in vprašanju večje porabe lesa doma. Taksa na pogozdovanje naj se ukine in tudi izterjevanje ostankov te tak-^e naj se ustavi. S povišanjem carine naj se omeji uvoz lesnih finalnih izdelkov, celuloze, rotacijskega papirja itd. Minister za gozdove in rude naj izda uredbo glede olajšanja odplačevanja dolgov pred začetkom tega leta. Takoj naj se rešijo prošnje malih Žagarjev, vložene na podlagi zakona o zaščiti domače lesne industrije. Vlada naj podpira zadružno, skupno prodajo gradbenega lesa, da se bo lahko uveljavila na tržiščih tudi naša mala lesna industrija. Brat bo svojega brata poslal v smrt in oče svojega sina. Otroci se bodo uprli staršem in jih pošiljali v smrt. Vsi vas bodo sovražili zavoljo mene, povem vam pa, da kdor do konca vzdrži, bo zveličan. Mat. 10, 21. Volitve v Mošnjah Vsi poznamo g. Valentina Tonejca in njegovo koristno delo za občino. Mlekarna in druga njegova dela v prid nas vseh nam jamčijo njegov uspeh za drugi februar. Naj dr. Šmajd in razni priganjači govore, kar hočejo, naj pišejo »Gorenjec«, »Domoljub« in »Slovenec«, kar se jim zdi, mi bomo s svojimi glasovi krepko odgovorili na natolcevanja, lažnive izjave, obrekovanja in podlo znašanje nad nedolžnim človekom. Na grožnje bomo dali odgovor pred državnim pravdnikom, na podle klevete pa pred rednim sodiščem. Strnjena fronta smo! Veliko nas je, zato bomo zmagali, četudi nismo smeli zborovati. To je naša zadnja beseda pred drugim februarjem. Pošteni ljudje, uvidevni gospodarji in trezni fantje bomo volili g. Tonejca. V nedeljo zvečer bomo imeli v rokah dokaz, da naš kmet in delavec ne poznata strahu pred nezmožnimi nasprotniki. — .Vesti, da gospod Tonejc ne more kandidirati, so popolnoma neresnične in zlobne! Tonejc je naš kandidat in naš bodoči župan. Doma Te Jen domače politike Narodna skupščina Narodna skupščina se je sestala v sredo, dne 22. januarja in je bila prvi dan posvečen spominu angleškega kralja Jurija V. Drugi dan je bila na dnevnem redu resolucija, v kateri je zahtevala parlamentarna opozicija odstop predsednika narodne skupščine gosp. Stevana Čiriča, ki je bil od opozicije izvoljen, a je nato prestopil v JRZ. V imenu opozicije je govoril dr. Baričevič, ki je najbolji govornik v parlamentu ter je v svojem govoru utemeljeval predloženo resolucijo. Med njegovim govorom je prišlo do burnih in ogorčenih vzklikov na predsednika Čiriča. Ko se je vihar polegel, je predsednik objavil, da je narodni poslanec, Član narodnega delovnega kluba Joahim Kunjašič predložil nujen zakonski predlog o razdolžitvi. Predlog je podpisalo 75 narodnih poslancev iz opozicije. Kunjašič je v enournem govoru utemeljeval nujnost svojega predloga. Predsednik vlade g. dr. Milan Stojadinovič je nujnost zakonskega predloga o razdolžitvi kmetov odklonil. Ravnotako tudi večinski poslanci. Opozicija je proti temu viharno protestirala, tako da je moral predsednik skupščine med splošnim prerekanjem sejo prekiniti. Drugi dan se je seja nadaljevala z istim dnevnim redom. Pred prehodom na dnevni red je predsednik narodne skupščine objavil resolucijo poslanca g. Ilije Mihajloviča, v kateri zahteva, da vlada predloži tekom 25 dni narodni skupščini oni zakonski predlog o razdolžitvi kmetov, ki ga je sestavila vladina večina. Za predlog resolucije je zahteval nujnost. Utemeljeval jo je narodni poslanec Vojislav Gjorgjevič. V svojem temeljito obrazloženem govoru je zahteval govornik tako od vlade, kakor tudi od poslancev kluba JRZ, da nujnost resolucije sprejmejo, saj se zavzema resolucija za njihov zakonski predlog. Med njegovim govorom je predsednik vlade zapustil sejno dvorano. V njegovem imenu je pa po končanem govoru poslanca Gjorgjeviča, odklonil nujnost resolucije finančni minister g. Dušan Letica. O predlogu je nato glasovala skupščina. Opozicija je glasovala za nujnost, klub JRZ pa proti. Vendar je tudi nekaj poslancev iz tega kluba glasovalo z opozicijo za nujnost resolucije, da se mora tekom dvajsetih dni predložiti parlamentu zakonski predlog o kmetski razdolžitvi. Glasovalo se je z vstajanjem in sedenjem. Predsednik skupščine je razglasil, da je predlog o nujnosti odbit. Opozicija je zahtevala poimensko glasovanje. Predsednik ji ni hotel ugoditi. Nastal je zopet silen vihar in slišale so se neprestane zahteve po poimenskem glasovanju o nujnosti tako perečega vprašanja. Med nezaslišano burjo je predsednik prekinil sejo. Preteklo soboto se je prejšnji dan prekinjena seja nadaljevala. Že med čitanjem zapisnika se je priglasilo več poslancev k besedi, ki so ugotovili da je bila nujnost resolucije v petek napačno odglasovana. Pri glasovanju, da je bil kršen zakon o poslovnem redu narodne skupščine, ker je predsednik napačno postavil vprašanje, kdo je za in kdo proti. Zaradi tega so vsi govorniki zahtevali poimensko glasovanje, da se bo moglo nepristransko ugotoviti, kdo in koliko poslancev je za nujnost resolucije, kdo in koliko pa proti. Podpredsednik narodne skupščine g. Franjo Markič, ki je sejo vodil, se je govornikom proti- drugod vil in ni hotel ugoditi njihovim zahtevam, češ da je bila nujnost pravilno odglasovana in odbita. Cela skupščina je zoper to najodločnejše protestirala, vsled česar je bila seja prekinjena, nato pa med burnimi klici opozicije zaključena. Prihodnja seja se bo vršila 3. februarja. Novi zakonski predlogi Za prihodnjo sejo narodne skupščine je predložil Narodni delovni klub dva nova nujna zakonska predloga. Prvi predlog zahteva znižanje zemljiškega davka. Količnik, ki znaša sedaj v Dravski banovini 18 do 30, naj se zniža na 12. Drugi zakonski predlog zahteva ustavitev brez izjeme vseh rubežni do 1. avgusta t. 1. Do tega časa pa se naj končnoveljavno reši vprašanje splošne razdolžitve. Oba predloga sta nujna posledica obupnih gospodarskih razmer, v katerih se duši ves delovni narod in ki se z dneva v dan slabšajo. Gospodarski in socijalni položaj je mogoče popraviti le z energičnimi ukrepi in temeljitimi reformami. Bogoljub Jevtič v Sarajevu Preteklo nedeljo je prispel v Sarajevo bivši ministrski predsednik Bogoljub Jevtič v spremstvu večjega števila poslancev in senatorjev, kjer se je vršilo veliko zborovanje. Jevtič je ob tej priliki izjavil, da je imela njegova vlada jasen gospodarski in socijalen program, ki bi ga vsega izvedla, ako bi ostala na oblasti. Z velikim gospodarskimi reformami bi preprečila poslabšanje gospodarskega stanja in narodu z javno pomočjo pomagala. Glede hrvatskega vprašanja je rekel, da obstojajo poleg njega še tudi druga vprašanja. Hrvatje da so najbolj zaščiteni v mejah Jugoslavije pred grabežljivimi sovražniki in sosedi. Za nas, da ne sme biti druge politične vere kot ta, da mora biti Jugoslavija ena in nedeljiva, v kateri se morajo spoštovati v polni meri vse narodne svetinje tako hrvatska, srbska, kakor tudi slovenska, v kateri se enako čuva in spoštuje muslimanska, katoliška in pravoslavna vera. Zunanje - političen pregled Ta teden je politično delo velesil d<»ivelo dva važna dogodka. V Franciji je padel Laval in je novo vlado sestavil Sarraut. Z neko zlobno porednostjo namigavajo listi, da je bilo prvo dejanje nove vlade odreditev splošnega žalovanja. Slučaj je namreč hotel, da je prav v času francoske vladne spremembe umrl angleški kralj Jurij V. Dediščina pa, ki jo je Laval zapustil francoski vladi, je taka, da je treba žalovati tudi radi tega. Res je, da je bil Laval jeguljasto spreten, vendar je nosilo vse njegovo delo v sebi od vsega početka kal neuspeha. Mesto velikih dejanj in krepkih odločitev je skušal ta politik rešiti položaj z barantanjem in mešetarjenjem. V drugih razmerah bi se mu bilo to nemara posrečilo, v časti pa, ko grozi svetu bolj ali manj prikrito novo klanje in novo prelivanje krvi, barantanje ni zdravilo za rane. Kakšno bo delo Alberta Sarrauta, se bo kmalu pokazalo. Po politični opredelitvi pripada desnemu krilu radikalne stranke. Anglija stoji te dni v znamenju žalovanja za pokojnim kraljem Jurijem V. K pogrebu, ki se je vršil ta torekj se je zbralo z vsega sveta veliko šte- Niti komunisti vzlic težkim gospodarskim razmeram niso mogli doseči vsaj približnih uspehov. Spričo takega volilnega izida je pričakovati sestavo močne koncentracijske vlade, kjer bodo zastopane vse parlamentarne stranke. Pri tem ostane po dosedanjih izjavah grška zunanja politika nespremenjena. . Jugoslovanska delegacija se je udeležila pogreba v znatnem številu. Navzoč "je bil tudi Nj. V is. knez-namestnik Pavle, Med drugimi so prisostvovali predsednik senata dr. Tomašie, senator dr. A. Kranier, Na-i rodno skupščino je zastopalo 7 poslancev, med njimi tudi 1 Slovenec, vojsko je zastopal arm. Pri pogrebu angleškega kralja/ ie.,z^stopa rusko vojsko, maršal Tuhačevski.v Ostal 'bo v ---------MMHhB general Belič, a svojega zastopnika je poslaljj tudi njiša" vojna mornarica. ™ ■ a Kiv Rusija pri pogrebu- aa Angliji dalje .časa, " Posvetovanja v PStižfa ■ ^ ' ... Bit Kuski komisar za zunanje zadeps, ,jbitvipoy.; f, r w 'je prispel v Pariz, kjer so se vršila posve-.-i tovanja in pogajanja med Rusijo,, gfanqijo Anglijo. Baje bo Francija sinsko-ilalijanskem sporu svoje :česar se je Janezek učil, to tudi Janez zna —«. Vprašanje je le, kako bo po raznih stranpotih to znanje spet pokazal. V Grčiji so izvedli 26. t. m. volitve v parlament, prve po kraljevi vrnitvi. Volitve so prinesle kaj čudne rezultate, pri tem pa niso dale nobeni stranki absolutne večine. Izredno močno je odrezal Vcnizelos, a tudi general Kondilis, ki je imel sedaj v parlamentu samo 8 poslancev, jih bo po novem imel okrog 85. Pri volitvah je nastopilo 8 strank in je značilno^ da je ljudaiv« male stranke odklonilo. ieiočsia poročila Beograjska »Politika« od preteklega torka je objavila poročilo o sestanku zaupnikov bivše Slovenske kmetske stranke, ki se je vršil nedavna v Ljubljani. »Politika« navaja, da je bilo navzočnih okrog 100 mož iz vseh srezov Dravske banovine, da so prisostvovali sestanku med drugimi tudi gg. Ivan Pucelj, dr. Drago Marušič, dr. Dinko Puc, Milan Mravlje, Albin Koman itd. Poročilo »Politike« ve povedati, da se je na sestanku dr. Drago Marušič odločno zavzemal za združitev z JNS, a dr. Viktor Maček, da se je enako odločno izjavil proti temu. »Politika« pravi dalje, da je bilo končno sklenjeno, da se vsled nesporazuma skličejo še sestanki v Celju in Ptuju. K temu poročilu moramo pripomniti, da je povsem netočno, aH pa tendencijozno. Niti ni govoril tako, kot ye povedali omenjeno poročilo, dr. Drago Marušič, uiti dr. Maček. Na sestanku je vladala popolna enodušnost in soglasno sprejeta resolucija ob koncu sestanka je .dokaz, da ni , bilo nobenega nesporazuma, temveč ravno .nasprotno. Resolucija ugotavlja sedanji politični iji gospodarski položaj v Dravski banovin^,ter odobrava delo tov. Puclja in Marušiča, .Izraža jima zaupanje in ju pooblašča, da ukreneta vse, k^r smatrata za potrebno v svrho zaščite nacionalnih, političnih, gospodarskih in socialnih interesov slovenskega kmetskega ljudstva. Resolucija ju pooblašča, da se sporazumeta z vsemi onimi skupinami, ki imajo slične programe in slične ci]je- ■ . i. Sestanki v Celju, Ptuju in drugod se ne bodo vršili radi tega, ker ni prišlo v Ljubljani do sporazuma, temveč radi tega, da se kmetski narod v teh težkih časih organizira v obrambo svojih življenjskih interesov. Ljubljansko »Jutro« je netočnosti poročila beograjske »Politike« ponovilo. * Kmetska * KMET ZA KMETA! Vsaka zavedna kmetska družina bodi naročena na Kmetijsko matico, ki stane s poštnino vred (za 4 knjige) samo Din 24'50. Kdor je doslej pozabil naročiti, naj to takoj stori! Tov. Ivan Kronovšek, predsednik Zveze kmetskih fantov in deklet, leži v ljubljanski bol-idci, kjer je srečno prestal težko operacijo na želodcu. Operiral ga je vešče in spretno prima-iij g. dr. B. Lavrič. Upati je in mu iskreno želimo, da tovariš predsednik čim prej zapusti bolnico ter se vrne zdrav na delo za organizacijo kmetske; mladine, za katero je vedno žrtvoval vse in Ufatf svoje zdravje. — Po zadnjih vesteh se tovarišu predsedniku zdravje naglo utrjuje in smo prepričani, da bo njegova odporna natura vse posledice težke bolezni kmalu popolnoma premagala. Beričevo Pod okriljem tukajšnjega Društva kmetskih fantov in deklet je bil v nedeljo, dne 26. t. m. v našem Kmetskem domu celodnevni dramatičen tečaj, ki se ga je poleg domačih članov udeležilo mnogo. = tovarišev in tovarišic ostalih društev ljubljanskega pododbora Zveze. Predaval •je Zvezin dramaitski strokovnjak iz Ljubljane, ki je v popoldanskih urah ob velikem zanimanju vseli 42 udeležencev tudi praktično razložil tehniko šmink anja. Opozoril je na temelje te veščine in pokazal napake, ki se najpogosteje ponavljajo. Prav: hvaležni smo g. predavatelju za temeljito: obrazložitev snovi. Opomba Zveze: Tovariškim društvom toplo priporočamo, da se obrnejo na Zvezo, če žele take nedeljske tečaje iz dramatike. Beričevo Redni občni zbor Društva kmetskih fantov in deklet se je vršil dne 12. januarja. Iz poročil društvenih funkcionarjev je posneti, da je imelo društvo v preteklem letu 15 sej, prireditev iger je bilo šest in še sedem drugih prireditev, in sicer tekma koscev, trgatev grozdja, Miklavžev večer. Silvestrov večer itd. Priredili smo izlet v Kamniško Bistrico, imeli smo poskusna krožka za pridelovanje krompirja in kokošjerejo. Pri volitvah je bil izvoljen sledeči odbor: Lojze Avsec, preds.; Ivan Grad, podpreds.; Lojze Šimenc, tajnik; Jože Kralj* blagajnik; odborniki(ce): Puhar Ivanka, Mirika Šimenc, Angela Velepec, 'Anton Majdič, Ivan Uštinc, Jože Zamen in Franc Šimenc.. Članarina za 1. 1936. se je določila na 10 Din. — V našem domu ima svoje zatočišče tudi Podružnica SVD Dol, saj je priredila v rijem" dvodnevni vrtnarski tečaj in enodnevno razstavo sadja in po vrtnine. Dne 26. jan. t. 1. se je vršil pod vodstvom predsednika Zveznega dramatičnega odseka tov. Viktorja Rozmana celodnevni dramatični tečaj v Kmetskem domu. Tečaja se je udeležilo tuidi članstvo Društva kmetskih fantov in deklet Šmartno ob Savi. Vseh udeležencev je bilo 54. D asi se je vršil tečaj dopoldne 3 in popoldne 4 ure, so poslušalci ves čas z vso pazljivostjo sledili res dobremu predavatelju tov. Rozmanu, ki je v skromno določenem času, v poljudtnem govoru obdelal obširno tvarino o potrebah in nalogah diletantskega odra in sicer o pravilni izgovarjali, o izbiri iger, razdelitvi vlog, disciplina, o skušnjah, o maskiranju s praktičnimi vajami, o nalogi režiserja itd. Tov. Rozmanu se tem potom najiskrenejše zahvaljujemo za njegovo požrtvovalnost in želimo, da nas o priliki zopet obišče. — Odbor. mladina Pododbor Zveze kmetskih fantov in deklet v Celju Uspešen II. prosvetno organizatoričen tečaj za lante Ker so naloge kmetske mladine tako mnogo-stranske in tako važne, da mora ista posegati in vršiti najrazličnejše panoge udejstvovanja, katere so s kmetskim življenjem v zvezi, se je vršil v Celju v dneh 17., 18. in 19. januarja t. 1. že II. prosvetno organizatoričen tečaj. Povsem Del udeležencev II. prosvetnega organi-zatoričnega tečaja, ki se je vršil 17., 18. in 19. jan. letos v Celju. prostovoljno, na podlagi svojega lastnega spoznanja in potrebe po izobrazbi, se je zbralo prav nepričakovano lepo število udeležencev. Dnevno se je vršilo do osem predavanj, in sicer kmetsko idejnega, organizacijskega, prosvetnega in strokovnega značaja. Predavali so sledeči tovariši: predsednik Zveze Ivan Kronovšek, kmetijski re- Vojnik pri Celju Mladi smo še, zato pa tembolj korajžni, trdni in neupogljivi. Z veseloigro v štirih dejanjih »Divji nedeljski lovci« se bo naše Društvo kmetskih fantov in deklet v nedelijo dne 2. februarja zopet pokazalo. Pri igri sodeluje nad 20 oseb in režira tov. Ivo Kuhar. Uprizoritev bo v posojilniški dvorani ob 3. popoldne. Med odmori bodo igrali tamburaši od tov. društva Škofja vas. Braslovče Dne 26. t. m. je priredilo naše Društvo kmetskih fantov in deklet v Sokolskem domu tridejanko »Radikalna kura«. Režiral je učitelj tov. Rossner, ki je član tov. društva Št. Jurij ob Taboru. Igralo je nad 30 članov. Uspeh je bil zadovoljiv. Nova vas—Bloke. Pri nas bo Društvo kmetskih fantov in deklet imelo 9. februarja svoj III. redni letni občni zbor. Vsi člani prisrčno vabljeni. Hajdina. Naše Društvo kmetskih fantov in deklet bo imelo 2. februarja svoj I. redni letni občni zbor. Članstvo vabljeno. Mlaiic Prekratke srajce Macafizel je prinesel pretečeni teden v nekem ljubljanskem dnevniku med dnevnimi novicami vest, da so občanom občine Tomišelj poklonjene srajce po nekem dobrodelnem društvu prekratke in da segajo posebno bolj odraslim samo do popka. To, kar je do tu napisanega, ni važno, saj šivilja, ki srajco dela, ne more vedeti, kje ima ferent iz Konjic, Ivan Nemec, odvetnik, Jernej Stante iz Celja, Dolfe Schauer, tajnik Zveze slov. zadrug iz Ljubljane, "živinozdravnik Maksim Šri-bar iz Celja, prof. Stane Melihar iz Celja, inž. Fran Kropivšek iz Št. Jurija ob j. ž., zdravnik dr. Marijan Bregant iz Celja, sreski komisar Andrej Reya iz Celja, tajnik Pododbora Aleksander Turnšek in posl. podpredsednik Tone Merslavič. Tečajniki so obiskali enkrat kino, ogledali tiskarno i. dr. Ves čas so se obnašali prav vzgledno, v primerni disciplini in tovarištvu. Hrano in stanovanje so imeli v Celju. Ker se je tečaj vršil tudi skozi nedeljo, so se tečajniki — katerih je bilo dolg sprevod, ko so korakali po mestu — korporativno udeležili tudi cerkvenega opravila. Istega dne zvečer pa ie bil tečaj zaključen. Vsak udeleženec je dobil tudi potrdilo o udeležbi na tečaju. Potrdilo mu služi kot dokaz, da je stopil v vrste kmetsko mladinskih pokretašev in organizatorjev. Odločnost fantov, ko so odhajali s tečaja in mnogo zahvalnih pisem, katere prejema Pododbor, je dokaz, da je tečaj imel uspeh. kdo popek, ker ne nosi nihče za ta del telesa vidnih zunanjih znakov. Važnejše je tole: da je prišla zadeva na ušesa dobaviteljem, kateri se sedaj razburjajo na Macafizla in trde vsi brez izjeme, da so bile srajce dolge čez popek in da bodo postopali proti raznašalcu teh vesti po časopisih s tožbo po tiskovnem zakonu. Kot priče bodo predlagali vse obdarovance same v srajcah, tako, da se bo sodišče lahko na lastne oči brez izvedencev prepričalo, dali segajo dobavljene srajce samo do popka, ali segajo čez. Če bo prišlo res do tožbe, bomo o tem še poročali. Preša Nedeljski Slovenec je prešal v uvodniku otrobe, iz katerih je mislil stisniti vsaj še za eno polento moke, pa se mu to po sodbi strokovnjakov ni posrečilo. Zakaj se mi ni posrečilo, nam je povedal neki podeželski mlinar, ki trdi iz prakse, da iz otrobov ni moke in se razume, če ni moke, ni polente! Nezakonsko dete »Slovenec« je edini slovenski katoliški dnevnik — piše zadnji »Domoljub« na strani 48. Ker vemo, da je tik pred novim letom začel pod isto streho izhajati dnevnik »Slovenski dom«, ki ga pišejo in urejujejo domala isti ljudje kakor druge katoliške politične liste, se z začudenjem vprašujemo: »Prijatelji, ali je mar novorojenček »Slovenski doin« — nezakonsko dete, da ste ga v »Domoljubu« tako neusmiljeno zatajili?« VSAK STAR NAROČNIK, ki bo pridobil listu vsaj 6 novih plačujočih naročnikov, bo dobival Kmetski list skozi celo leto brezplačno. Do ima gospo Ivanko srečo? tokb mislite sosedi, ker ji vedno vse gladko poteče. Gospa Ivanka pa pojasni: Sreča je v delu in v pravilni izberi sredstev za gospodinjstvo. Tudi pri pe-rilu. Terpentinovo milo Zlatorog, ki jaz žnjim vedno perem, da vedno belo in duhteče peri-* Io. To milo pere skrajno prizanesljivo in perilo traja dolgo let. To srečo si lahko vsak privošči. OVOTERPENTINOVO MILO Brazda, kmetsko-prosvetno društvo v Ljubljani priredi dne 1. februarja ob 20. uri v spodnji dvorani hotela Miklič predpustno družabno zabavo s plesom in zanimivim zabavnim sporedom. Kdor se hoče pošteno in prisrčno razvedriti, naj pride ta večer na Brazdino prireditev. Torej od blizu in daleč vsi: Na svidenje 1. februarja ob 8. uri zvečer na Brazdini prireditvi pri Miklieu! Dopisi IH Mu stu «fc<" pK^ii^L* B "»ti« 4« Mošnje. Volitve so pred vrati. Naši nasprotniki so nenavadno razgibam, prirejajo shode, napadajo sedanjega župana, toda mi jim povemo, da jim drugi februar 1936 ne bo nudil tistega uspeha, ki si ga tako zelo želijo. Ne pomaga jim nihče z najlepšimi govorniškimi cvetkami. Naši volilci so se odločili, da bodo oddali svoj glas za našega vzornega gospodarja, nad vse priljubljenega in uvaževanega g. Tonejca. V naši občini sta predvideni dve kandidatni listi, prva z nosilcem g. Tonejcem Valentinom, druga z g. Pangercem Silvestrom. Gospod Pan-gerc nam je že znan iz polpreteklega časa, ko je bil izvoljen za župana, v prej še nekomasi-rand, mali občini Mošnje, pa je to mesto prepustil drugemu, ker je bilo županovanje zanj prenaporno. Danes zopet kandidira, kljub temu da se je občina več kot za še enkrat povečala in so administrativni posli narasli najmanj za 10 krat. Mi se temu čudimo in z nami vsi volilci. Tudi g. Tonejc je znana osebnost, toda on ni odložil mesta, ki mu ga je naše ljudstvo zaupalo. Vodil je in skrbel je za nas, kakor oče, četudi je predsedovanje v tako veliki občini ka- kor je Mošnje zahtevalo od njega mnogo osebnih in materijalnih žrtev. Videl je, da naši kmetje ne zmorejo težkih dajatev, ker nimajo primernih pridelkov, da bi jih vnovčili. Za predmete pa, ki bi jih lahko prodali, nimajo vpeljanega trga. Zato je osnoval Mlekarsko zadrugo, riskiral je za zgradbo poslopja za mlekarno in za potrebne stroje svoj lasten denar, samo da pomaga našim ljudem v teh težkih časih. In danes občina Mošnje izvaža na Jesenice vsak dan okoli 600 litrov mleka, naše gospodinje ia redno vsak mesec prejemajo plačilo, ki bi ga gotovo ne bilo, če bi ne imeli tako podjetnega in požrtvovalnega župana. So še druge stvari, ki jih je napravil g. Tonejc v korist naše občine. Navedli jih bomo v eni prih. štev. Obrekovalcem radi prepuščamo njihov posel in borbo za stran-karijo, mi pa bomo rajši z g. T o n e j c e m na čelu delali v prid naših občanov, kakor smo doslej, pa četudi bomo morali pri tem utrpeti marsikatero žrtev in preslišati veliko bridkih, a ne-osnovanih napadov. Občani bodo sodili kdo ima prav in kdo ne. Pameti si pa ne bodo pustili soliti od nobenega, četudi prihaja iz Radovljico. Novice NAGRADE, ki jih je razpisala uprava Kmetskega lista za svoje naročnike, se bodo razdelile dne 10. februarja t. 1. Do nagrad bodo upravičeni samo oni naročniki, ki bodo imeli do tega dne plačano naročnino. Za vsakih 1000 naročnikov so razpisane tri nagrade. Prvo nagrado dobi lOOti; drugo 500ti in tretjo lOOOči naročnik, itd. Prva nagrada je ura; Druga nagrada je fina. moška ali ženska obleka; M-; Tretja nagrada je vreča moke ali zaboj sladkorja, ali zaboj testenin.;? ; ' Opozarjamo vse one, ki v še nimajo naročnine plačane, da jo do zgoraj navedenega datuma sigurno poravnajo, da bodo deležni srečkanja pri nagradah. tub ,ofirar-o?oqi.i;| 20_ULOVCJI PES Zdaj bo človek zopet mirno smel v krčmi piti svoj mase ljček!« Stavi ga drugim za vzor: »Vzgled vam bodi! To je orožnik. Mladi postajevoclia iz Silza, najboljši orožnik v deželi!« Slovesno mu hoče izročiti glavnino. Tu oblije črnega rdečica. Ne sprejme. »Že imam svoj del!« Salutira. Se okrene. Gre proti domu. Vstopi v mračno sobo. Pride mu naproti njegov mali pobič v srajčki. Poskakuje, se smeje in ploska z rokami: »Mati, zdaj je oče tu!« Od veselja ga hoče objeti krog vratu. Orožnik brani. »Ne tvojih rokic umazati. Danes sem skoz in skoz moker!« Ne pusti, da bi se ga otrok dotaknil. Gleda za njim, ko leze v svojo posteljico. Otrok je vesel, da je oče doma, in v prihodnji minuti zaspi. »Da si le zopet tu,« se oglasi žena semkaj iz postelje. »Sva mislila, da se je moralo danes kaj pripetiti! Iz strahu sva oba molila v postelji!« Orožnik si misli: »In da ni bil danes razbojnik — človek, bi bila oba lahko dolgo molila!« Rezko pravi ženi: »Ej, kaj naj bi se mi zgodilo?« »Orožnik zmeraj stoji z eno nogo v grobu. Kako lahko se primeri, da te kak capin pograbi in ti seže po življenju!« DOLŽNE BUKVE 17 »Primi me, žandarski pes. Me že imaš?« Stiska narašča. »Devet hudičev, odnaša me,« odjekne kletev iz vodne brzice. »Ni nikogar nikjer grede?« Ne, gospod orožnik. Žive duše ni. Samo morilec pred teboj v naročju valov. Ta si misli: »Utoni! Kolikor prej, toliko ljubše! Ulovčji pes krvavi!« In plava dalje; se niti ne ozre. Orožnika objemajo vrtinci. Obkrožijo ga: »Zavoljo žene in otroka mi tedaj pomagaj Bog...« odjekne še enkrat krik nad vodovjem. Zdajci morilec prisluhne; posluša vzad za seboj... Zavoljo žene in otroka... to mu bije v uho kakor stara, bolestno otožna pesem izza poštenih dni. Zavoljo žene in otroka je lagal, kradel in stri svojo čast. Pogrezal se je vse globlje v propad, jc ropal in klal, da bi nasitil lačne kljune. Zavoljo žene in otroka... Tega krika ne pogoltne več noben val. Naj je tudi samo razbojnik, tako ničvreden — morilec se zasuče kakor ladja s protiparo. Že krmari proti orožniku. Tega bi že pogoltnila voda. Prej mu še odplakne puško proti dnu. Rada bi še pred smrtjo sil-škega vodjo postaje sramotno ponižala liki tatu brez časti. Ta je še vlovil puškin pas. Svoje službene puške ne pusti. Zdaj lahko utone v časti in orožju kot pravi žandar. Vendar je že morilec pri njem. Z veščo roko ga zgrabi, pomaga mu iz vodne brzice, pomaga na suho in na breg. 1 BI I II H« X 860 vagonov grozdja smo izvozili iz' naše države v inozemstvo lani v času od 1. julija do 20. decembra, jabolk pa v " istem času 3243 vagonov. - ^ . X Grihelo in liliskalu je zadnjo soboto.okrog 10. ure zvečer. Ulilij^še je v Ljubljani tudi čisto poletna ploha. Le^kaj nam bo še vse-pokazala , letošnja burkašiff zimal? X Iz Cabra|w prepeljali v mariborsko bolnico viničifrko Au#3Beihovo, ki je v obupu, pila oetovo (j/isihovo) Zdravniki so revi tešili življenj. u V^FrankbvcS pri Dfmožu fe stekel pes-OMfžsgi šest <$seb in več drugih psov. Vso dru-žifTjr'pjis^rj&a Jurija Kosca so morali radi tega p$V«ati^:V:iva8jteunjev zavod v Celje. .4 Na srhrtnigpoStolji se je poročil pomožni ojjlot Jvan' !.!'•-''ik-ijž Slivi.i«-.« pri (Vlj.i. Bil je naročen, a se je g^cTkratkim nevarno ponesreči^ z jhiotornim kolesom. Ko je v splitski bolnici spbzial, da ue bofpeostal poškodb, ije dal po-l#icafti "svojo-'neveste in se ie poročil z njo. Kmalu po poroki se Je Lesjak onesvestil in eno ijjro kasneje je bila mlada "žena že — žalujoča vdova. ;iX V Levicu pri Sipvpnski .Bistrici je v noči od jpetka ,na soboto požar. uničil pet kmetij. Okrog polnoči je začelo goreti gospodarsko poslopje Jožefa Cernejška, nakar se ,je ogenj s siluo oagjico razširit radi močppga vetra dalje. Vftejo se je pri .posestniku Štefanu Šticlu, nato pjfllBlažu GašparičUj potl,ej ,pri Marij] in, Julijani Slu pa g, nazadnje pa še pri pocestnici Mariji Trunk»vi. Vsem. je pogorelo obilo pridelkov, orodja, voz, poljedelskih strojev in drugih .predmetov* "tako da cedijo skupno škodo yseh -pogo-relcev na 300 tisoŽ dinarjev. Ogenj je bil podtaknjen iz maščevalnosti in je. več osumljenčev že zaprtih. J. " . . X 120 rudarjev je stopilo v stavko pri rudniku Stanovsko pri Poljčanah. Rudarji so začeli stavkati, ker že dalje časa niso prejemali svojih zaslužkov izplačanih, ampak mesto njih samo neke nakaznice, ki so jih potem pri domačih trgovcih zamenjavali za živežne in drugo potrebščine. Seda j-tudi trgovci niso hoteli več sprejemati "teh nakaznic in rudarjem ni kazalo nič drugega, kakor poslužiti se skrajnega sredstva ža dosego svojih pravic. X V .Murski Soboti je včlanjenih na področju ta mošnje gasilske župe 99 gasilskih čet z '2317 redniiflf člani. Skupno z dolmjeleudavsko župo pa ima naše Prekmurje 139.gasilskih čet s 3218 člani. X 300 tisoč dinarjev škode in več cloyeških žrtev, je povzročila eksplozija parnega kotla v Štipadovem podtjetju v Drvaru pri Banja Luki. Pri eksploziji je bilo šest delavcev nevarno ranjenih. Od teh jih je 5 umrlo že prvo.noč po prevozu v bolnico v Kninu. X V Laškem se je v kamnolomu na Humu te dni smrtno ponesrečil 34 letni delavec Fran Bezgpvšek. Utrgala se ije velika skala in poko- CA] NAŠ je strokovnjaško sestavljena niešani-ca domačih čajnih zelišč, najboljša naravna zeliščna krepiina hrana, rabi manj sladkorja, je cenejši in kar je najvažnejše, NI zdravju škodljiv. i A J dobite v vsaki boljši prodajalni pala nesrečnega delavca pod seboj,- Skala je delavca popolnoma zmečkala in je bila vsaka pomoč izključena. Reševalcem se je po poldnevnem trudu >ele pozno ponoči posrečilo potegniti truplo izpod ruševin,, nakar so ga prepeljali v mrtvašnico. X Mrtvo truplo so našli pred- železniškim mostom v Iremerju pri Celju. Mri v se je 20 letni brezposelni rudar Anton Kelner iz Kasaz pri Petrovčah. V smrt ga je pognala beda. X V Ljutomeru je v obcestnem jarku utonil 60 let stari čevljar Miklavž Šnajdar, viničar posestnika Slaviča na Cvenu. Sodijo, da je v vinjenosti zabredel v jarek. Ker je bila vsaka pomoč prepozna, so utopljenca prepeljali v mrtvašnico v Ljutomeru. X Nad 90 delavcev je spet postalo brezposelnih, ko so zaprli rudnik Trobni dol pri Laškem. Rudnik bo menda popolnoma opuščen in bodo v kratkem jeli odstranjevati stroje in druge rudniške naprave. X V Št. Ilju je umrl zavedni kmetovalec in vinogradnik Franjo Taler v starosti 70 let. Ob prevratu je pokojnik generalu Maistru preskrbel mnogo važnih informacij in s tem pripomogel našemu generalu do boljših uspehov. Pokojniku časten spomin, svojcem naše toplo sožalje. X V občini Hrastuik-Dol je plaz zasul zidanico, kjer je stanovala družina upokojenca Klančarja. Osemdesetletni oče Klančar je ležal vprav na mrtvaškem odru, ko se je utrgal s hriba plaz in zasul vrata ter skoraj vso zidanico. Mrliča so skozi okno komaj odnesli iz ogrožene zidanice. Revni družini je uničeno vse, kar je premogla. X Divjega prašiča, težkega 200 kilogramov, so pred kratkim ustrelili v kočevskih gozdovih. X Izza nastanka naše države do danes se je prebivalstvo Jugoslavije pomnožilo za 3 milijone 300 tisoč duš. X 50 tisoč delavcev ije v naši državi zaposlenih v tekstilni' (tkalski) industriji. 18____________________________ULOVČJI PES •»Bog povrni,« pravi orožnik in prha vodo iz sebe. »Ta ravs in kavs je bil hud. Samo za las, pa bi se bil napil vode precej več ko za žejok Nato sunkoma pokonci. Puško si zavihti na ramo in je spet orožnik od vrha do peta. Strumno se vzravna pred'morilcem! »V imenu ihkona! Aretiran sik Najprej imeti, Popred nobenega ne ujamejo, ti Bu-talci. Morilec beži. Kakor bi ga veter nesel dirja po goljavi globje V pokrajino v ta temneči se večer. Kakih dvajset korakov, pa ga sprejme v varstvo olšev gozd. Potem, orožnik, lahko vohljaš in iščeš, lahko spet letaš po cesti gori in doli med sramotnim šibanjem rogajoče S- se vasi. cŽW Orožnik višnjevo zardi v glavo: »Človek, zadnjikrat me imaš za norca! Stoj mi na en, dva, tri, ali pa izstrelim kroglo za teboj!« Tako se glasi orožnikovo navodilo. Kdor je nanj prisegel, si je te prisege svest. Ta ne obstoji, beži. Samo še deset korakov, pa ga sprejme v noč toneči gozd. Potlej lahko greš domov, gospod plemeniti Žandar, vitez v Vrabjem strahu in na Butalah/ v »Dvet hudičev! Tako ali tako!« Črni potegne puško in naperi. Zaklopka pokne. Divje ■ odločno šteje: »En! — Dva! — Tri!« ■■.- .i. _iu- i - . a* Pisatelj se tu roga dolgoveznim in večkrat smešnim ue talki m plemiškim naslovom. DOLŽNE BUKVE________________ 19 Tri že odjekne kot strel iz puške. Morilec ne obstoji. Vrtinči se dalje v krvavi grozi. Samo še dva koraka, pa ga sprejme gozd. Tam se hoče skriti, se v gluhi noči priplaziti k bajti. Rad bi bil enkrat še toplo pobožan. »Tako ali tako. Žandarska čast je tudi čast. Naj me rajši strela z jasnega ubije!« Morilec visoko poskoči kakor dirjajoč jelen. Tik pred rob gozda se prekucne vznak. Vzravna se še enkrat: bulji proti orožniku, z očmi: »Ulovčji pes krvavi!« Pade mrtev na tla. Zdaj si pobožan. »Zakaj nisi obstal na en, dva, tri! Ti imaš dovolj! Jaz tudi!« Po predpisih opremljen s puško in pasom prikoraka orožnik na vas. Njegov korak mogočno odmeva po večerni ulici. Vstopi se pred svojega stražmojstra. S petami udari skupaj, stoji ravno ko šiba, ko javlja in poroča: »Na povelje, gospod stražmojster. Imam ga!« Ta šine s stola v veseli naglici kvišku: »Razbojnika? Tega, ki so ljudje radi njega cele tedne od kraja do konca po dolini smešili in imeli za norca vse orožnike?« »Hotel mi je uteči čez goljavo v gozd. Ni obstal na en, dva, tri — pa sem ga v smislu navodil ustrelil. Dve pedi pred olšjem leži, ne bo več pobegnil!« Stažmojster si viha brke, se topi v veselju: »Vrlo dobro napravil. Orožniška čast vsega hribovja je iznova spet svetlo politirana. Konec je sramotenja. Po sveiu ■ Medene tedne v podmornici sta preživela angleški plemenitaš Falcber in njegova žena. Takoj po poroki sta se vkrcala v New Yorku v podmornico in se Čez mesec dni izkrcala na Angleškem. ■ Četrtina newyorškega prebivalstva, to je 1,750.000 oseb prejema denarno podporo od države in drugih socialnih ustanov za preživljanje. Letno prejemajo okrog deset milijard dinarjev podpore. ■ Štirinajst milijonov Nemcev je prejelo letošnjo zimo tako zvano zimsko podporo v obleki, kurjavi, življenjskimi potrebščinami itd. Samo krompirja je bilo razdeljenega 12 milijonov centov. ■ Italija je te dni spustila v morje novo križar ko. Zgradile so jo ladjedelnice v Genovi. Križa rka bo imela šest topov. ■ Razbojniški napad so izvršili trije maski-rani banditi pri belem dnevu na neko pariško banko. V najživahnejšem vrvenju so udrli v banko, pokradli 200.000 frankov iz blagajne in poskušali pobegniti. Toda oeobje banke je kljub nevarnosti navalilo na razbojnike in obvladalo. Napadalci so bili mladeniči od 15, 17 in 21 let. ■ Nemčija gradi ceste. Ob koncu 1. 1935 je izdalo nemško društvo za gradnjo avtomobilskih cest gospodarsko poročilo, iz katerega je razvidt-no, da je bilo v tem letu zgrajenih 1.876 kilometrov avtomobilskih cest in potrošenih 500 milijonov mark. Te avtomobilske ceste imajo večinoma tudi vojaški značaj saj tečejo največ od vzhoda na zapad. Služili bodo nemški armadi v bodoči vojni, da bo mogla v morebitni potrebi v vsej naglici prepeljati svoje čete z vzhodne na zapadno fronto, ali nasprotno. Torej priprave za vojno z Rusi in Francozi. ■ Kroglo za potapljanje grade Rusi v Leningradu. S to pripravo bodo dosegli do 1000 m morske globine. Navadni potapljači dosežejo komaj 50 m, podmornice 100 do 150 m globine. Potapljaška krogla bo opremljena z najrazličnejšimi aparati. Posadka v njej bo popolnoma varna. ■ S čolnom je odplul neki nemški brezposelni delavec iz Hamburga v Avstralijo. Te dni je prispel v Indijo. Sejmi 3. februarja: v Dobrni, Št. Jakobu obč. Kalobje, Murski Soboti, Novem mestu, Krškem, Žužemberku, Gornji Radgoni, Lukovici, škofji Loki, Loškem potoku, Ormožu, Sv. Mariji v Jarenini. Trbovljah, Dobju pri Sevnici; 4. februarja: Metliki, Ptuju, Dolnji Lendavi; 5. februarja: Borovnici, Sv. Petru pod sv. gor.; 6. februarja: Gornjem gradu, Mokronogu, Čr- nomlju, Št. Jerneju-DoL, Turnišču; 7. februarja: Gor. Logatcu. Žrebanje srede Rdečega Icriža Pri žrebanju, ki se je vršilo dne 15. januarja so bile amortizirane 6ledeče serije: 787, 926, 1057, 1071, 1901, 2751, 2922, 3348, 3520, 4736, 4850, 5099, 5165, 6356, 6438, 6502, 6661, 8852, 8947, 9846. Večje dobitke so zadele naslednje serije: serija 1200, št. 58 Din 25.000-—; serija 9952, št. 13 Din 1.000—; serija 4550, št. 88 Din 500—; serija 6539, št. 29 Din 500—. Po Din 200— so zadele naslednje serije: ser. 214, št. 99; ser. 309, št. 45; ser. 5167, št. 22; ser. 1353, št. 58; ser. 7071, št. 28. Po Din 50— so zadele naslednje serije: ser. 1549, št. 92; ser. 2242, št. 22; ser. 3135, št. 27; ser. 4021, št. 28; ser. 5958, št. 80; ser. 7076, št. 78; ser. 7687, št. 15; ser. 8299, št. 53; ser. 270, št. 18; ser. 489, št. 73; ser. 1608, št. 71; ser. 2736, št. 77; ser. 3386, št. 8; ser. 4256, št. 6; ser. 5000, št. 38; ser. 5920, št. 9; ser. 6145, št. 35; ser. 7506, Si 87; ser. 7968, št 38; ser. 9190, št. 85. dobra gospodinja, naredimo tuaimi tiefiko čišcenje- vnasih skfamaA \&dtoga dama 20 popust na vsoiimsKoblmo %'KA D n 3oy-Baby 20%pcpnsčJe na orn^tnoLnA, ocltava/ne. r2PGd/2iscin£. casi&/ ooLoate se, DOKlenje še i/tloGaf TIVAR OBLEKE Mlada greda Muha Mirko je vesel fantič, za golo se ne briga nič. Ura sedem bije ie, ▼ postelji z£ha še meše. Hitro vstane, se obleče, pije kavo, da ga peče, naglo k mizi se usede, s prsti v lase si zabrede. Za spisno nalogo se gre: naslov napisan ima ie, o Božičku zdaj pisati, ni mogoče misli zbrati. Pa ti muha prileti — ta krst, sede Mirkotu na prst. Vstran zamahne z roko, v tla zapiči se pero. Novo pero zdaj mora deti, Če hoče nalogo pričeti. Ponovno muha prileti, na nosku Mirku obsedi. Držalo zdaj na mizo de, kri srka rdečo muha ie, po nosku udari in po muhi. Na! Imaš zdaj — škratec suhi. A roka je naprej zdrsnila črnilo modro prevrnila. Saj črnila škoda ni, a zvezek ves polit leži na mizi, zdaj pa zadnjikrat udari ura osemkrat. V sobo spehan prileti... Učitelj: »Pokaži mi nalogo ti!« »Gospod« učitelj muha, muha, ta mi vso nesrečo kuha!« Gospod učitelj ne verjame za kazen Mirko v šoli ostane ko bilo je pouka konec solz pretočil je cel lonec »Zakaj je Bog ustvaril muhe, te nepridiprave suhe?« Zaprt zdaj jadikuje joče, a kriv je sam, ker vstati noče. Sredi zime — telovadba na prostem DENAR naložite najbolje in najvarneje pri domačem zavodu reg. zadr. z neomejeno zavezo v LJUBLJANI, Tavčarjeva (Sodna) ulica štev. 1 Telef. št. 28-47. Rač. pošt. hran. št. 14.257. Brzojavi: »Kmetski dom". Žiro rač.: Narodna banka Vloge na knjižite in tekoči raiun sprejema proti najugodnejšemu obrestovanju — večje stalne vloge po dogovoru. // JAMSTVO ZA VSE VLOGE presega večkratno vrednost vlog. II Strankam nudi brezplačno poštne položnice za nalaganje denarja. // Vložne knjižice drugih zavodov sprejema v inkaso. Sploh vrši vse denarne posle, ki spadajo v delokrog denarnih zavodov. BLAGAJNIŠKE URE: Ob delavnikih od 8—12 in od 3—5, le ob sobotah in dnevih pred prazniki od 8—12 V« ure. Podružnici: KAMNIK - MARIBOR Stanje vlog: Din 35,000.000- Rezerve: Din 1,300.000"- Urednik; Janko Vičič. vseh wsUrc\mke, uradne, reklam- hilvč in p ca1 ni! TISKARNA MERKU L1U B LIANA G REGORČIČEVA 51 !23 %[-25-52 \M