. rJIL (4^0 i- Delavski svet SOZD - 28. decembra Vesna Bleiweis Sprejet letni planski akt za leto 1984 Zadnje zasedanje delavskega sveta SOZD v letu 1983 je bilo namenjeno sprejemu letnega planskega akta sozda za leto 1984. Istočasno, z zasedanjem delavskega sveta je potekalo tudi zasedanje zbora M-Interne banke, ki je sprejel poslovno politiko banke v letu 1984. Sodeč po odzivu delegatov na predlog planskega akta sozd za leto 1984 (planski akt sestavljajo: Plan razvoja SOZD Mercator v letu 1984, Plan Delovne skupnosti SOZD Mercator, Plan blagovnega prometa in Plan poslovne politike M-Interne banke), so bili vsi problemi in odprta vprašanja v predhodni obravnavi usklajeni in rešeni do take mere, da je bilo predlogu dano delegatsko soglasje praktično brez besed. Delavski svet je dal soglasje za uporabo sredstev, zbranih iz naslova amortizacije računalniške opreme za poravnavo obveznosti, nastalih z dobavo kvalitetnejših in zmogljivejših diskovnih enot. Prav tako je delavski svet soglasno sprejel tudi sklep o spremembi srednjeročnega plana 1981-1985, ki se nanaša na posamezne spremembe na področju investicij. Izvajanje skupno sprejete poslovne politike Stanislav Pirc — komercialni sektor Težave so večkrat notranje N/lercator e°' ie )fl- no' z* a!. $0 #>' ‘ & r temveč zberemo razun in moči, delamo tako, da nam bo lepše in bolje, m 1984 za našega človeka ne bo lahko. šanrslčemu se bo treba odpovedati, prikraj-‘ bom° za marsikaj, bili bomo težko goni tlarsko bitko, eno najtežjih v naši povoj-teža^0<^0-V-*ni- Holovm ljudje smo soočeni s Prilep m'in smo se pripravljeni z njimi spo-^ijo pe ^er.avPv° naši pogovori včasih izzve- Po^avc*^ tel* težavah pa nikakor ne smemo iemn • ’ da ®mo budje. V teh časih potrebu-U na^viVeč človečnosti. Pa ne tiste zlagane dam ri .ezne’.temvet; iskrene človečnosti, ki aaJe moči in upanja. Dobro vemo, da nekateri naši sodelavci prejemajo tako nizke osebne dohodke, da komaj preživljajo sebe in družino. Ne iščemo rešitev njihovega položaja v dodeljevanju enkratnih socialnih pomoči, temveč delavcem z najnižjimi prejemki zagotovimo tak osebni dohodek, da bodo z njim lahko skromno in dostojno živeli. Med nami so tudi sodelavci alkoholiki. Pomagajmo jim; osveščajmo jih o posledicah uživanja alkohola, prisluhnimo težavam, ki so jih privedle do tega, priporočajmo jim zdravljenje. Alkoholizem ni samo problem posameznika, temveč problem celotne družbe. Nepošteno od nas bi bilo, če bi jih brez besed in ukrepov gledali kako propadajo. Ukrepi so lahko tudi najhujši - da jih izločimo iz naših delovnih vrst, ker takšen delavec ne more biti niti ustvarjalen niti telesno sposoben za opravljanje dela. Razveselimo sodelavce, ki so dalj časa v bolniškem staležu, z obiskom. Povejmo jim, da jih pogrešamo, seznanimo jih z dogodki v kolektivu. Posvetimo se tudi reševanju stanovanjskih potreb delavcev, skupno s prizadetimi. Tudi pri dogovarjanju in odločanju na sejah samoupravnih organov so naši odnosi pogosto moteni. Z več zavesti in razumnosti bodo bolj kakovostni. Ne govorimo samo svojih problemov, temveč prisluhnimo tudi drugim. Ob problematiki, ki konkretno nas ne zadeva, pa moramo tudi razmišljati in se postaviti na stran tistega, za katerega menimo, da ima prav. To je le delček prizadevanj, ki bi nam polepšala naš vsakdanjik. To mora biti skrb nas vseh in ne morda le peščice delavcev, ki se s problematiko poklicno ukvarjajo, socialnih ali kadrovskih delavcev. Bodimo sejavci človečnosti, kajti veliko je lepega, kar nas priklepa na to živi jenje, in veliko dragocenega tli med nami. Bodimo človek človeku kruh. svojo prioriteto. Dejstvo je, da je že sama misel o naprednejši odno-- sno poslovno bolj učinkoviti samoupravni organiziranosti precej bogokleten pojav. Vse spremembe so bile v glavnem le formalne, ko se je naprimer več OZD združilo v eno delovno organizacijo, vendar so potem te OZD postale tozdi, in to tako nedotakljivi in samostojni, kot so bili prej. Pri delitvi dela med OZD na debelo smo prišli le do poskusa, kajti vse OZD so želele le ukinitev neke dejavnosti pri ostalih OZD, same pa bi hotele zadržati vse, kar že imajo. Pri delitvi dela med OZD na debelo in OZD na drobno smo prišli celo tako daleč, da posamezne OZD na drobno gradijo nova lastna skladišča za promet na debelo z omejenim (beri: akumulativnim) asortimanom odnosno predmetom dela. Prisotna je torej visoka stopnja samozadostnosti in sebičnosti. 2. Neprimerna organiziranost in delitev dela v komercialnih službah Tu vidim glavni problem v tem, da se večina ljudi, zaposlenh pri komercialnih opravilih, ukvarja z nabavo, tako da je nabava razdrobljena, zaradi tega pa so vezana ogromna obratna sredstva. Po drugi strani pa je prodaja, ker je razumljivo manj interesantna, kadrovsko zelo šibka. Tako dela na področju prodaje v komercialnem sektorju sozda Mercator od 12 komercialnih delavcev le eden, v OZD na debelo se največ ukvarjajo s tem komercialni referenti, v maloprodaji pa trgovci prodajalci. Poslovodje, vodje komerciale v maloprodaji, vodje komerciale v OZD na debelo, vodje komercial v delovnih organizacijah in 11 delavcev komercialnega sektorja delovne skupnosti SOZD pa se vsaj 90% svojega časa ukvarjajo z nabavo. Nekdo bi rekel, časi so taki -pomanjkanje blaga, a se s tem ne strinjam, saj je bilo pred 8 leti, ko ni primanjkovalo blaga, stanje isto. Moja enostavna razlaga je v tem, da je področje nabave bolj zanimivo, vendar o tem ne mislim razglabljati v tem članku. Ker imamo razdrobljeno nabavo in se nam s tem močno povečujejo skupne zaloge, nastajajo motnje v pretoku blaga. Več grosistov je namreč računalo na isto maloprodajo, maloprodaja je nabavila direktno pri proizvajalcu ali eksternem grosistu - pa smo tam. Zaradi takega načina dela se potem v svojem neznanju zatekamo k enostranskemu omejevanju zalog, kar ovira pretok ostalega blaga, ki je morda le našlo pravilno pot za vhod v Mercator in izhod iz njega. Tako smo udarjeni dvakrat, saj . plačujemo visoke obresti za potr ojene zaloge enakega blaga, po drugi strani pa smo ob promet in dohodek pri drugem blagu. 3. Strokovna usposobljenost (šibka izobrazba) še vedno ni na primerni ravni Normalno se nam zdi, da bo zgradbo projektiral arhitekt in ne nekvalificiran zidar. V gradbeništvu tako tudi je. Ce pa bi bilo tako tudi v Mercatorju, sem prepričan, da bi nekaterih težav sploh ne bilo, pa tudi tozdOvske zaščitne ograde bi bile mnogo nižje in zato lažje prehodne. 4. Motnje pri prehodni informaciji od zgoraj navzdol in obratno Za vsako poslovno leto pripravimo in sprejmemo Plan SOZD Mercator, katerega sestavni del je tudi Plan blagovnega prometa, ta pa je temelj tekoče poslovne politike. Priprava in sprejem Plana blagovnega prometa poteka po ustaljenem in samoupravno dogovorjenem postopku. Komercialni sektor delovne skupnosti pripravi predlog, ki ga potem obravnavajo delovne in temeljne organizacije, korigirajo in posredujejo nazaj komercialnemu sektorju, po vsem tem pa sledi še usklajevanje spornih stvari in končno sprejem na samoupravnih organih. To bi bilo vse lepo in prav, če bi vsi tako ravnali, kot je dogovorjeno. Žal pri tem delu ne sodelujejo vsi aktivno, odnosno, v to delo niso vključeni vsi tisti, ki bodo kasneje tudi izvajali ta plan odnosno sprejeto poslovno politiko. V praksi se namreč dogaja, da v nekaterih OZD predloga sploh ne pregledajo, ampak enostano takega, kot so ga prejeli, tudi vrnejo, drugje ga le pregledajo in korigirajo samo tam, kjer imajo neposreden interes, ki običajno ni v skladu s skupnim interesom. Le redki so, ki to delo zares vestno opravijo. Najhuje je, da skoraj v nobeni OZD pri pripravi Plana blagovnega prometa ne sodelujejo operativci, to so re- Nadaljevanje na 3. strani Enkrat drugače Vesna Blehveis Vlaganje v surovinsko bazo Bolj ali manj smo se že sprijaznili z vlogo tistega, ki mora za zagotovitev blagovnih fondov sprejeti tudi najrazličnejše zahteve, med njimi tudi zahteve po vlaganju sredstev. To pot pa gre za obratno zadevo: KOTO Koteks Tobus, TOZD Surovine, trgovina, vlaga v SOZD Mercator 40 milijonov din za pridobitev svoje surovinske baze. Oktobra preteklega leta je bil med sestavljeno organizacijo Mercator in KOTO-Koteks Tobusom, tozdom Surovine podpisan samoupravni sporazum o združevanju sredstev. Kotosov tozd Surovine vlaga v Mercator 40 milijonov din za pridobitev surovinske baze, to je vseh vrst surovih kož in industrijskih surovin, kot so slanina, loj, kosti ter mehki in trdi konfi-skat iz celotne klavniške dejavnosti. Sekundarne udeleženke oziroma nosilke realizacije tega osnovnega sporazuma so članice sozda, ki opravljajo klavniško-predelo- valno in kmetijsko dejavnost, oziroma se ukvarjajo s kmečkim odkupom kož. Partnerja, SOZD Mercator in KOTO, TOZD Surovine, sta se sporazumela o naslednjih pogojih nakazila in vračanja vloženih sredstev: TOZD Surovine nakaže vložena sredstva na račun Marcator-jeve interne banke do 10. oktobra 1983; članice sozda Mercator, ki bodo porabnice vloženih sredstev, bodo morale vrniti vložena sredstva v petih letih od zapadlosti prve anuitete, to je od 1. 10. 1986. Anuitete so polletne in vključuje- jo tudi 15% letno valorizacijo glavnice. Vsebino sporazuma pa opredeljujejo predvsem še ostale, medsebojno dogovorjene obveznosti. Članice sozda, ki jih sporazum zadeva, so dolžne tozdu Surovine dobaviti v letu 1984 enake količine kož kot v letu 1983, v letu 1985 pa zagotoviti cca 8900 govejih in telečjih ter cca 37.000 kosov svinjskih kož ter ostale industrijske surovine, ki jih kot odpadne surovine klavniško-predelovalne industrije predeluje tozd Surovine. Količine kož, dogovorjene za leto 1985, ostanejo načeloma najmanj enake v vseh letih trajanja sporazuma, to je do leta 1991. Poleg tega pa vse sozdove organizacije, ki opravljajo kmečki odkup kož, te kože odkupujejo v imenu in za račun tozda Surovine. Prav tako so se članice sozda ob eventualnem spremenjenem proizvodnem programu ali delitvi dela dolžne glede zagotavljanja surovin, ki so pred- met sporazuma, dogovarjati tako, da so vse surovine še vedno usmerjene v tozd Surovine. Za strojno odiranje zaklanih živali se tozd Surovine zavezujejo vsem klavnicam v sozdu Mercator brezplačno dobaviti ustrezno strojno opremo ter jih tehnološko in kadrovsko usposobiti za optimalno produktivnost, predvsem na klavnih linijah za prašiče. Prav tako bo tozd Surovine v času trajanja spo-. razuma redno prevzemal ostale industrijske surovine in redno dobavljal dogovorjene količine mesne moke. Temeljni sporazum zadeva naslednje članice sozda Mercator: obe tovarni mesnih izdelkov, klavnico KK Sevnica in njegov TOK Kooperacijo, Agrokombinatova tozda Poljedelstvo-meso in Kmetijstvo, trgovina, storitve, KZ Cerknico, KZ Logatec in KGZ Soro Žiri ter Mercator-Jelšo. Med te organizacije so bila tudi razdeljena vložena sredstva na osnovi posebnih, dogovorjenih ključev. Osnova za dogovorjene ključe so količine oziroma vrednosti surovin, ki so jih te organizacije v obdobju ja-nuar-oktober 1983 in v letu 1982 dobavile tozdu Surovine. Levji delež v pridobljenih sredstvih v višini cca 60% od vloženih sredstev tako pripade M-Velepreskrbi, tozdu TMI, cca 12% sevniški klavnici, cerkniški zadrugi 10% in Agro- kombinatovemu tozdu Poljed6' stvo meso cca 9%. Vsem ostali organizacijam pa pripadajo mart' ši deleži od 3 do 1%. J Disponent vloženih sredste' med članicami sozda je M-Intern banka, zato so se obveznosti me uporabnicama vloženih sredste in Interno banko uredile s poseD nim sporazumom, ki je bil podP! san 28. decembra 1983 v Cerknk-Po terh sporazumu naj bi vse orga nizacije, ki jih zadeva sporazu111' sprejele poseben poslovnik z spremljanje uresničevanja osno nega sporazuma, Kako se realizlZ dobava dogovorjenih količin sur vin, pa nadzoruje komercial11 služba sozda. Z vlaganjem sredstev za zag°V vitev surovinske baze je KOI oziroma TOZD Surovine prva 0 ganizacija, ki vlaga sredstva v so dove proizvodne organizacije-v likokrat izraženi pomisleki na rao čun uresničevanja sporazumov sovlaganjih za pridobivanje n ■ govnih fondov, ki jih kot pretez trgovci izrekamo na račun org311 zacij, v katere vlagamo sredstv lahko postanejo bumerang, če sklenitvi sporazuma s Kotom/1 mislimo in se organiziramo taK ’ da bodo s sporazumom spre]61 obveznosti uresničene. Bilo bi11 prijetno, če bi nam ob pometanj pred tujim pragom kdo upravi6 no ponudil naš lastni prag. KUMULATIVNI PROMET IN KUMULATIVNI PROMET NA ZAPOSLENEGA PO BLAGOVNICAH V SOZD MERCATOR JANUAR-NOVEMBER v 000 din Zap. Blagovnica Prodajni Kumulativni promet Indeks Zaposleni. Indeks Kumulativni promet Indeks prostor 1982 1983 1982 1983 v m2 1982 1983 1. Trebnje 205 48.735 72.558 149 11 10 91 4.430 7.266 164 2. Ljubno 503 55.329 94.056 170 13 14 108 4.256 6.718 158 3. Hrastnik 1.997 168.276 254.350 157 37 '38 103 4.548 6.693 147 4. Metlika 225 47.318 68.740 145 11 11 100 4.301 6.249 145 5. Idrija 1.998 181.441 225.962 125 42 38 90 4.320 5.946 138 6. Logatec 204 38.327 51.293 134 9 9 100 4.258 5.699 134 7. Šentjernej 353 162.462 219.091 135 42 40 95 3.868 5.477 142 8. Nakupovalni center Krško 3.197 268.251 370.959 138 72 68 94 3.726 5.455 146 9 Ptuj 2.227 294.247 458.488 156 101 96 95 2.913 4.776 164 10. Vrhnika 289 33.494 47.401 . 142 10 10 100 3.349 4.740 142 11. Cerknica 3.179 115.413 146.196 127 39 31 79 2.959 4.716 159 12. Tržič 1.132 108.657 142.091 131 34 31 91 3.196 4.584 143 13. Lendava 2.028 144.261 194.684 135 42 43 102 3.435 4.528 132 14. Stari trg 256 21.503 26.930 125 7. 6 86 3.072 4.488 146 15. Krško ’ 800 99.270 129.432 130 29 29 100 3.423 4.463 130 16. Lenart 1.833 144.625 195.977 136 46 44 96 3.144 4.454 142 17. Ribnica 1.233 132.100 173.410 131 36 39 108 3.669 4.446 121 18. Ajdovščina 761 97.905 114.623 117 30 26 87 3.264 4.409 135 19. Beograd 5.928 596.971 780.379 131 182 182 100 3.280 4.288 131 20. Izola 300 28.745 42.868 149 10 10 100 2.874 4.286 149 21. Čuprija 4.170 224.610 449.684 200 100 107 107 2.246 4.203 187 22. Središče ob Dravi 665 79.511 109.773 138 27 27 100 2.945 4.066 138 23. Sežana 736 87.941 113.617 129- 30 28 93 2.931 4.057 13c 24. Novo mesto 924 152.036 203.674 134 57 52 91 2.667 3.917 147 25. Postojna 1.000 89.486 100.810 113 33 27 82 2.771 3.734 138 26. Dom, Koper 609 63.192 91.725 145 28 27 96 2.257 3.397 151 27. Jadro. Piran 638 % 27.058 32.278 1.19 18 13 72 1.503 2.482 165 28. Prodajni center Idrija (od 21. 9. 1983) 1.000 23.403 10 2.340 SKUPAJ 38.390 3,511.164 4,934.562 141 1.096 1.066 97 3.204 4.629 144 KUMULATIVNI PROMET IN KUMULATIVNI PROMET NA ZAPOSLENEGA PO SAMOPOSTREŽNIH TRGOVINAH V SOZD MERCATOR JANUAR-NOVEMBER v 000 din Zap. Samopostrežne št. trgovine - 250-300 kv. m. Prodajni Kumulativni promet Indeks Zaposleni Indeks Kumulativni promet na zaposlenega 1982 1983 Indeks prostor -v m2 1982 1983 1982 1983 1. Bonifacija (Dolomiti) 290 70.754 92.984 131 . 13 12 92 5.442 7.748 142 2. Trg.kom.Staneta6(Grmada) 294 75.548 95.192 126 14 13 93 5.396 7.322 136 3. Ul. Bratov Babnik (Grmada) 288 54.051 76.938 142 12 11 92 4.504 6.994 155 4. Slape (Golovec) 284 86.509 111.538 129 15 16 107 5.767 6.971 121 5. Titova 351 a (Grmada) 250 80.774 103.841 129 16 16 100 5.048 6.490 129 6. Črnuče 24. julija (Grmada) 250 43.908 59.574 136 10 10 100 4.390 5.957 136 7. Market Mura (Sloga) 252 54.914 66.508 121 13 14 108 4.224 4.751 112 8. Gorišnica (Izbira Panonija) 252 45.852 61.629 134 15 16 107 3.057 3.852 126 v 000 din Zap. Samopostrežne št. trgovine - 300-500 kv. m. Prodajni prostor v m2 Kumulativni promet Indeks Zaposleni Indeks Kumulativni promet na zaposlenega Indeks 1982 1983 1982 1983 1982 1983 1. Pod Naklom (Dolomiti) 301 63.250 98.250 155 14 14 100 4.518 „ 7.018 155 2. Fužine (Golovec) 335 - 111.815 - 16 6.988 — 3. Derčeva (Grmada) 350 69.466 88.598 128 14 13 93 4.962 6.815 137 4. Preskrba (Dolomiti) 335 87.907 115.841 • 132 18 18 100 4.883 6.436 132 5. Majke Jugov. (Grmada) 400 86.672 105.756 122 17 17 100 5.098 6.221 122 6. Pošlo. 9 (STP Hrastnik) 352 72.342 84.795 117 15 14 93 4.823 6.057 126 7. Proletarska (Golovec) 304 82.338 83.435 101 14 14 100 5.881 5.959 101 8. PC Kandija (Standard) 319 77.249 109.304 141 21 21 100 3.678 5.204 141 9. Market (Jelša) 360 76.517 90.648 118 17 18 106 4.501 5.036 112 10. Živila (MIP) 434 126.352 154.974 123 36 32 89 3.509 4.843 138 11. Pošlo. 12 (KK Sevnica) 357 79.549 103.833 131 26 24 92 3.059 4.326 143 12. Market Lucija (Preskrba) 412 75.122 104.797 140 28 26 93 2.683 4.031 150 13. Market Pivka (Izbira) 386 60.180 79.530 132 21 20 95 2.866 3.976 139 14. PC Ločna (Standard) 365 60.581 102.993 170 24 26 108 2.524 3.961 157 15. Market Salara (Preskrba) 346 60.231 74.461 124 23 23 100 2.618 3.237 124 Iz statistič- nih. pregledov sozda Mercator iz in P< lo V razvojno plans sektorju Delovne skup nosti SOZD Mercato* spremljajo statistične P ^ datke o obsegu prometa, prodajalnah vseh orgaa zacij, ki se ukvarjajo S govino na drobno. Obja Ijamo del teh podatk0^’ ki se nanašajo na blag0 niče, in na obseg proiT6 • v samopostrežnih trg°v nah. To pot tistih s p°vt šino 250 do 300 kvadraj nih metrov in tiste s p°vt šino 300 do 500 kvadri nih metrov. g V ^ Z objavljanjem tovd* : nih statističnih podatK^ želimo, da med seboj s . rodne organizacije ali '61* ^ prodajalne (glede na kost prodajnih prosto^ rj število zaposlenih, P " dobnost Ija) najdejo lokalnega °^e stične totf id za nižji ali višji ustvari^ 0'*d promet, si med izmenjajo izkušnje o slovnih prijemih, na P° lagi katerih dosegaj' slabše ali boljše rezulta ^ te\ ter ^vajanje skupno sprejete poslovne politike Stanislav Pirc — komercialni sektor Težave so večkrat notranje Nadaljevanje s 1. strani r®nti in vodje oddelkov v OZD a debelo in poslovodje v OZD na . r°bno. Tako je tudi sprejeti Plan l^agovnega prometa kasneje zanje nekaj sozdovskega in tujega, saj ,■ ,rjaivečkrat niti po sprejetju ne Zanje je pomemben le nji-*’ pla- -- • ’ 1 ” po^iz__________________ g, koeficienta obračanja in letne- v Plan na ravni oddelka, refera-nialoprodajnega objekta, ki se mesečno dovoljenih za- li j?r°meta, ki ga morajo napravica bi dobili na tej osnovi OD, ob ’j ^ežku plana pa povečani OD. k° smo v večnem precepu. Na 1 strani imamo samoupravno prejeti Plan blagovnega prometa, in 0^novi ttega sklenjene pogodbe So ? . eznosti do dobaviteljev, naj to interni ali eksterni dobavite- Iji, Ta drugi strani pa plane v ope- ^S1 obiain pet pictiicr v upe- lvk ki gredo cesto po liniji naj-g^i^lšega odpora, da bi dosegli v ,ri1 cilj, to je zaloge v okviru do-0Cepih, čim večji koeficient ^čanja in presežek plana, če-pV s čisto drugimi dobavitelji, izv 0^°*:)no kot s sprejemanjem in irC^Tjem plana se dogaja tudi z pQ]°[ITl?ciiami ° tekoči poslovni kvi^ki' Komercialni sektor de-skupnosti sozda slicuje ko- mercialne sestanke z OZD na debelo po potrebi, a vsaj enkrat mesečno. Tu se obravnava vsa tekoča poslovna problematika ter sprejemajo sklepi, ki zahtevajo ukrepe v operativi. OZD na debelo so dolžne o teh sklepih informirati OZD na drobno, reševati- pa bi morale tudi tekoče medsebojne probleme. Za tak način dela je najbolj primerna oblika komercialni sestanek, ki bi ga morale sklicati OZD na debelo, nanj pa povabiti maloprodajo, ki jo streže, in operativce iz svoje OZD. Tu pa je prekinjen stik, saj se to v praksi le izjemoma zgodi. Tako je razumljivo, zakaj tudi poslovodje v maloprodaji niso dobro obveščeni o tekoči problematiki, in obratno, operativci v OZD na debelo tudi ne. Naj spregovorim še nekaj o zbiranju oziroma organizaciji podatkov o poslovanju na področju nabave in prodaje. Zbiranje podatkov o nabavi odnosno vhodu blaga v OZD na debelo imamo v Mercatorju že kar dobro organizirano preko centra za AOP. Tu mislim predvsem na količinske podatke, saj so le količinski podatki oprijemljivo orodje pri sprejemanju posameznih poslovnih odločitev. Moram pa takoj pripomniti, da za- radi neenotnega zajemanja ne moremo doseči kvalitetnejšega prikaza podatkov v obliki poslovnih poročil in analiz, skratka, podatki so v »razsutem stanju«. Veliko več težav pa je pri zbiranju podatkov o nabavi blaga, ki gre neposredno v maloprodajno mrežo. Tu smo še vedno odvisni od dobaviteljev oziroma njihove dobre volje, da nam pošljejo podatke. Temu se pridruži še težava, da je večina teh podatkov le finančnih, torej manj kvalitetnih. Na področju prodaje smo s podatki še zelo slabo opremljeni, saj OZD na debelo, ki bi morale biti zainteresirane za kvalitetne podatke o prodaji, niso prišle dalj kot do finančnih podatkov o prometu s kupci v posameznem skladišču (prehrana, galanterija itd.). Pri tem so kupci celotne DO ali tozda. Smatram, da bi bilo nujno potrebno pričeti spremljati podatke o prodaji po oddelkih znotraj enega skladišča in po posameznih maloprodajnih objektih, kar bi nam dalo jasno sliko, koliko in kakšno blago nabavlja posamezna prodajalna pri internih dobaviteljih. Pri današnjem stanju se namreč nekateri maloprodajni objekti zelo lepo skrivajo v povprečju DO ali tozda in tako vodijo čisto svojo poslovno politiko. 5. Slaba in nepovezana ekonomsko-propagandna dejavnost Današnji zaostreni pogoji gospodarjenja res niso primerni, da bi razmišljali o velikih in dragih ekonomsko-propagandnih akcijah, kljub temu pa ta dejavnost ni povsem zamrla, le sinhronizirana ni tako, kot bi lahko bila. Moj namen ni, da bi obdelal kompletno ekonomsko-propagandno dejavnost, ampak le tisti del, ki bi ga lahko brez dodatnih stroškov bolje izpeljali. Maloprodajni objekti so tisti del Mercatorja, ki zrcali urejenost podjetja pred širokim krogom ljudi. Predvsem pa je mogoče s takšnim ali drugačnim urejevanjem prodajalne in s pozicioniranjem blaga nekaj bolje ali slabše prodajati. Za urejenost prodajaln skrbe aranžerji, kjer jih imajo, v več primerih pa sami prodajalci in često, kar je najhuje, predstavniki proizvodnih OZD. Tako se nam večkrat zgodi, da smo s planom in pogodbo predvideli povečan obseg sodelovanja z dobaviteljem A, dobavitelj B pa pošlje svoje ljudi v naše prodajalne, kjer z dovoljenjem poslovodje lepo pozicionira svoje blago in tako pospeši prodajo blaga dobavitelja B, namesto dobavitelja A. Ce se potem na kakem sestanku postavi vprašanje, zakaj ni realizacija pri dobavitelju A takšna, kot smo jo predvideli, je največkrat slišati enostaven odgovor, da na tem in tem področju potrošniki nočejo kupovati izdelkov, ki jih izdeluje dobavitelj A. Taka usoda največkrat doleti tudi izdelke, ki jih proizvajajo proizvodne OZD v sestavu SOZD Mercator. No in kaj je mogoče tu narediti? Mislim, da bi vse OZD morale imeti aranžersko službo primerno veliko svoji organizaciji, ki bi delala po navodilih Studia za ekonomsko propagando in ne po lastni presoji, predvsem pa bi morali preprečiti direktne posege proizvodnih organizacij v naše maloprodajne objekte. Na temo ekonomska propaganda bi se rad dotaknil še pasivne propagande, to so razni bolj ali manj strokovni članki v dnevnem časopisju in revijah. Mislim, da je že skrajni čas, da preprečimo, da bi izjave za tisk dajal kdorkoli, saj se nam dogaja, da dajejo izjave za tisk delavci, ki se jim še sanja ne, da so v Mercatorju in kakšna je to organizacija. Ko temu dodamo nekaj novinarjeve nespretnosti, lahko v časopisu beremo, da je neka naša OZD v sestavu Emone in podobne kozlarije. Skupno določanje in izvajanje poslovne politike, to je eden od pomembnih stebrov naše sestavljene organizacije, ki pa ga s takim načinom dela, kot sem ga opisal, prav gotovo ne krepimo. Seveda je problemov in težav precej več,, kot sem jih tokrat naštel, namenoma pa sem se dotaknil le tistih, ki jih je mogoče z malo dobre volje rešiti in nimajo nič skupnega s težkimi pogoji gospodarjenja v današnjem času. Torej pravega opravičila za tako stanje ni. Vzporedno z zasedanjem DS SOZD je sprejemal plan za leta 1984 zbor M-Inteme banke. zbora M-Interne banke CerL. . 0, Kniea, 28. 12. 1984 za obresti kakor za akumulacijo >rei a ^ne 50 delegati delavskega sveta sozda i0ls£>rei r.0 su uvivgčiti. ueictvbtvtga sveta sozua ^užemali planski akt sestavljene organizacije icilhter ene§a dela, so delegati na 6. seji zbora Mercator-ij^ierrv ^anke sprejemali Načrt uresničevanja sred-letu rte^a P^ana M-Interne banke za obdobje 1981/85 Hkrati so sprejeli poročilo o poslovanju lev devet mesecev v letu 1983, ugotovili izvoli-terue rjene poslovne po- Pu izvajanju tovariša Tomaniča stai'-^eženc^ v razPravi pri svojih lsčih izhaiali iz finančnih ka- J; oV Ptuj. Xfi nju^ P medsebojnem poslova-bvj ^ami, da so vzroki temu pri :e- po^ - ečina je ocenila medsebojno te- ditva Varbe kot nezadovoljivo, s tr- ^ Dane ia Sr1?rl|!'0 So pripombe MIP Ptuj in >ri- U Mercator, da ne skrbi niti za d najmanjšo obliko reklame za organizacijo na Štajerskem. Obnašanje MIP Ptuj temelji na stališču: »Vi morate kupiti blago v našem skladišču. Na drugi strani pa se nikoli ne ve, ali bo blago prodajalna dobila ali ne, in da MIP Ptuj opušča nekatere vrste blaga iz svojega programa. Kritiziran je bil primer, ko je MIP Ptuj dovolil izdobaviti kritično blago KZ Lenart, to je konkurenci, M - Potrošniku pa tega blaga ni izdobavil. V diskusiji je izražen sum, da MIP Ptuj opravičuje take poslovne odločitve z neusklajenim planiranjem na relaciji MIP Ptuj - SOZD Mercator. Eden od diskutantov je opozoril, da dobri poslovni odnosi niso samo redna dobava blaga, ampak spremljanje dobave, sodelovanje pri reševanju problematike, skratka vzdrževanje trajne zveze grosisti - maloprodaja. Temu ni tako. Napovedujejo se sestanki, a teh ni. Sestanek enkrat letno je veliko premalo. Ocenjeno je tudi poslovno sodelovanje MIP Ptuj z OZD Mercatorja, glede na sodelovanje drugih grosistov - dobaviteljev našim organizacijam. Rečeno je, da pričakujejo od delavcev MIP Ptuj več skrbi za dobavo blaga in doslednost pri doseženih dogovorih. Zaželeno je več stikov in izražena potreba da se grosist na Ptuju kadrovsko okrepi. Razpravljalcem je prvi odgovoril Jože Vaupotič in dejal, da vse ni tako črno, kot je izrečeno. TOZD Maloprodaja v MIP Ptuj ni protežirana organizacija pri preskrbi. Sistem izdajanja blaga je pogojen s tehniko poslovanja AOP, in ta velja za vse odjemalce. Enakega mnenja je bil Zupančič, ki je menil, da MIP Ptuj ne more preskrbovati kupca z vsemi artikli, zato je nujno, da se na ravni sozda doseže dogovor, kaj smejo naše organizacije nabavljati pri drugih dobaviteljih. Obravnaval je še problematiko »minimalnih ko7 misionov« in kritiziral nedoslednost poslovodij pri prevzemu blaga. V obravnavo je posegel Miran Goslar in med drugim dejal, da je »Ves čas prevevala diskusijo odkritost in ne sme biti prizadeta nobena avtoriteta.« Uvodne misli so bile bridke, pa vendar ne sme biti užaljenih. Odnosi v našem sozdu temeljijo na sedmih stebrih. O tem sem večkrat govoril. Pri izvajanju dogovorjenih ciljev moramo biti enotni in ni odstopanj, je pa upravičeno pričakovati neizprosno doslednost in disciplino. Razvoj gre lahko v dve smeri: prva, drugačna organiziranost, to je vsi grosisti v enega grosista in maloprodaja v eno DO. Zal, premikov ni, čeprav to pričakujemo, vendar nam manjka pripravljenosti. Druga smer je to, kar imamo. Moramo pa doseči disciplino grosista pri preskrbi maloprodaje. Ce bi dosegli izključnega grosista za prehrano, bi to imelo za posledico premik na boljše. Komercialni sektor v delovni skupnosti je organiziran za potrebe sozda v normalnih razmerah na trgu. Pričakovati, da ta sektor skrbi za prodajalne, je iluzija. Za to morajo skrbeti grosisti. Učinkovitost sozdovskih služb je danes slabša, bolj operativno pa morajo delati komercialne službe v DO. Pritisk poslovodij v Mercatorju je prisoten. Le z večjo disciplino lahko ožimo te pritiske. Pri realizaciji skupne politike izjem ne moremo dopustiti. Nekatere posamične interese moramo podrediti skupnim interesom. Ne sme priti do prevlade interesa močnejših organizacij. To bi bili podjetniški interesi, teh pa ne sme biti. Kritike na pomanjkanje osebnih stikov so upravičene. Stikov mora biti več, in sicer na vseh ravneh. Dvom v planiranje je odveč. Nekaj nam je vsiljeno, drugo v planiranju pa je naše lastno. Moramo doseči več koristi od AOP: tekoče kazalce o višini marže, koeficiente obračanja, ekonomičnosti poslovanja s posamezno vrsto blaga, o kateri naj zainteresirani odločajo. Pri politiki preskrbe s prehran-benimi proizvodi ne more biti ločenih interesov. Prvenstveno nalogo ima maloprodaja, šele potem grosist. Opozorjeni smo, da bo manj sredstev in denarja v letu 1984. Nadoknadili ga bomo s hranilnimi vlogami in a’vista sredstvi za skupno koriščenje. Sredstva bomo bolje uporabljali, če bomo spoštovali disciplino, splošno politiko sozda Mercator, in ne dovolili, da bi nam bila vsiljena politika posamičnih interesov. Tovariša Pirc in Prvinšek sta enako ocenila vlogo poslovodje in komercialne službe v DO pri dobavi blaga v prodajalno in sta me- eDo f^čujemo vse, kar nas združuje v MIP, je bil žve2eZmed ,Sesel občnega zbora osnovnih organizaci Izbira pndikatov v sestavu delovne organizacije IV VjCj f- Kanonija Ptuj, ki so bili opravljeni v prvi pole tega meseca. h°v dei; Tudi či 30 za Srskega 'š&z ^osti dSJiUpnos ^vira^gatc* ^ihov 1 Podpor nih itd. Delo delegacij je sila pomembna zadeva. Predlogi posameznih SIS o programu njihovega dela kot tudi prispevna stopnja, so marsikje ob sprejemanju kaj malo pomembni, postanejo šele, ko se morajo sklepi izvajati. Na nekaterih občnih zborih so to povedali brez prikrivanja, kritično in samokritično, ter dejali, da je potrebno temu narediti konec. Ugotovljeno je tudi, da je delo v delegacijah ZZD nekoliko bolje, kljub temu tudi tu ne manjka izjem, ki se izmikajo udeležbi sej. Pokritizirali so mladinsko organizacijo, češ da ne dela, da ni zainteresiranih članov za delo v mladi- ni ipd. Ponekod tudi o članih zveze komunistov niso vedeli povedati veliko več kot to, da bi bili lahko bolj aktivni oziroma delovni tako v osnovni organizaciji ZK kot v sindikatu. Nihče se ni prijavil k razpravi o družbenem in osebnem standardu zaposlenih. Očitno je bilo dovolj, kar so povedali predsedniki v svojih poročilih o počitniških kapacitetah, nakupu stanovanj, posojilih za individualno izgradnjo, socialni pomoči delavcem in o družbeni prehrani. Predvsem o prehrani, saj 'so pred zborom delavcev in po njem vedeli nekateri toliko povedati, da bi bila ena ura za razpravo premalo. Veliko lepega je bilo povedano o športnih igrah - »mercatoriadi«, in o tradicionalnem srečanju delavcev MIP s potrošniki. Na občnem zboru TOZD Zaščita so spregovorili o problemu pomanjkanja repromateriala in po- udarili potrebo po strokovnem kadru za njihov proizvodni program, medtem pa so v TOZD Maloprodaja in TOZD Veleprodaja nakazali probleme s pomanjkanjem nekaterih vrst prehrambenega in tehničnega blaga v minulem dveletnem obdobju. Del vsebine poročil predsednikov osnovnih organizacij je bil tudi osebni dohodek zaposlenih. Ta prehaja na mejo normale. Več pričakujejo tudi od sprejetja samoupravnega sporazuma (branž-nega) o skupnih osnovah in merilih za razporejanja dohodka in čistega dohodka ten delitvi sredstev za osebne dohodke za dejavnost trgovine in tekstilno in usnjarsko predelovalne industrije, v katero se povezujejo posamezne osnovne organizacije zveze sindikatov delovne organizacije MIP. Ocene dela posameznih članov osnovne organizacije zveze sindikatov oziroma članov' izvršnega odbora sindikata sicer ni bilo zaslediti, vendar je bila pohvala za delo v minulem obdobju, izrečena ob razrešnici, kar potrjuje, da sta IO OOZS in NO v celoti svoje delo opravila dobro, ponekod tudi zelo uspešno. Zelo malo je bilo povedanega o delu samoupravne delavske kontrole in o družbeni samozaščiti, na podlagi česar lahko sklepamo, da težav ni. Vprašanje, ali jih res ni. Kadrovsko politiko v članstvu ZS je potrebno sproti spremljati in izpopolnjevati. Vsekakor pa je potrebno usposobiti za delo v ZS novoizvoljene člane v izvršnih in nadzornih odborih kot tudi v konferencah, saj je v njih kar 80% novih članov. O programih dela in delovnih usmeritvah za prihodno obdobje lahko sklepamo, da so v vseh osnovnih organizacijah ZS v sestavu DO MIP enaki ter usklajeni na ravni konference. Nalog je veliko. Svoje delo in plan bodo izpolnili le s trdnim in požrtvovalnim delom, ne le posamezno, temveč s skupnimi močmi. nila, da mora biti založenost prodajalne skrb obeh, vendar o konkretni dobavi odloča komercialna služba. S tem se ne podcenjuje vloga poslovodje, ki sodeluje v nabavi, ne more pa širše poznati nabavne politike, tako kot komercialna služba. Poudarila sta, da mora biti nabava pri MIP Ptuj v letu 1984, glede na celotno nabavo v posamezni organizaciji, znatno višja v primerjavi s prejšnjim letom. Predlagala sta, da se planira interna nabava v letu 1984 takole: M - Potrošnik 40%, M -9 Univer-zal 28%, M - Zarja 34%, M - Sloga 35%, M - Jelša 30%. Sestanek je zaključil Franc Tomanič. Ugotovil je, da je bil sestanek koristen, če bodo upoštevani predlogi s strani udeležencev sestanka, pričakuje uspešneje poslovanje v letu 1984 in več obojestranskega zadovoljstva. Odmevi Ponovno: Mar ni Mercator ena družina? V decembrski številki glasila Mercator je na 6. strani, med prispevki iz severovzhodne Slovenije, zabeležka pod gornjim naslovom. V njej avtorica sprašuje tudi naslednje: »Ali ni pri nas človeka (v sozdu Mercator), ki bi poskrbel za to, da bi imeli vsi zaposleni, ki jih pravilnik zavezuje, enako pokrivalo z lepim M ali napisom našega sozda? Ali v Studiu za ekonomsko propagando sozda o tem ni nihče razmišljal?« Od aprila 1979 je res preteklo nekaj časa, vsaj 4 zime so vmes. Zato je bržkone že marsikdo pozabil na takratno akcijo Studia za ekonomsko propagando sozda, ki je v tedanjem jubilejnem letu Mercatorja, ob 30-letnici, povabil, najprej na seji tedanjega kolegija generalnega direktorja, zatem pa neposredno vse OZD, pa še s člankom v aprilski številki časopisa, k naročilu oblek z enotnim krojem in emblemom. Ob članku smo objavili 4 osnutke krojev, jih opisali in navedli tri barvne variante - posebej za prodajalce, posebej za prodajalke in posebej za delavce v skladiščih in transportu, še posebej pa je bila obdelana ponudba za gostince. Dejstvo je,da je akcija doživela moralno podporo, fizično pa je propadla - kakor dramski junak - brž ko je bilo treba izdati konkretno naročilo. Delavci v Studiu za EP so bolj začudeni, da prispevek prihaja iz delovne organizacije, katere tozdu je bila ponujena izvedba krojev za celotni Mercator. TOZD Zaščita v sklopu MIP tedaj ni mogel prevzeti tolikšnega naročila, zaradi česar je bil najet drug izvajalec, vendar, kakor rečeno, se tozdi ponudbi niso odzvali, čeravno je bilo treba v obrazec vpisati le število naročnikov pri posameznih merah. Akcijo bo Studio obnovil, to pot z manj popustljivosti do individualne presoje o tem, ali je takšna enotnost potrebna ali ne. Uredništvo Naložbe MIP Kristina Antolič Posodabljanje poslovnih prostorov Z zakonom omejene investicije nam nič kaj niso pogodu, še posebej če pomislimo, koliko smo načrtovali še pred nekaj leti, kako bi kar najbolje in najceneje posodobili naše poslovne prostore - prodajalne. V tozdu Maloprodaja v sestavu DO MIP Ptuj, so se prizadevno lotili posodabljanja svojih poslovnih enot. Prav pred iztekom poslovnega samopostrežbe CMD na Ptuju.. leta so predali namenu prenovlje- Njeni obiskovalci so jo preimeno-no in razširjeno točilnico v sklopu vali kar v »kapelico«. Res čedna kapelica, in marsikateri mož bo opravil spoved doma na račun kapelice. Nič ne moreš, točilnice in gostilne imajo vedno goste, naj bodo takšni ali drugačni. Po oceni so bifeji vedno dono-' sni. Tozd Maloprodaja ima v 13 enotah bifeje. Bife CMD je na četrtem mestu po doseženem prometu. Tudi samopostrežba CMD je bila v jeseni prenovljena: razširili so prodajni prostor, preuredili vhod in uredili sanitarije. V novem poslovnem letu planirajo še razširitev SP Oskrbe, na Turnišču, preureditev prostorov stare osnovne šole v Trnovski vasi, v kateri bi uredili prodajalno, ker sedanja ne zadostuje. V primeru, da bo sredstev dovolj, nameravajo zgraditi še skladiščno dvorano za gradbeni material v PE Vegrad. Pa še dolg imajo iz pretekleta leta: posodobiti morajo še prvo samopostrežbo na Ptuju, NA-MO, ki je tega že zelo potrebna. Želje in upi so veliki, vprašanje je, kako, kje in kdaj se bodo lotili, kajti to leto ima 366 dni. Iz kronike kolektivov MIP Ptuj Kristina Antolič Novoletno srečanje z upokojenci Ob izteku poslovnega leta povabimo na srečanje upokojene delavce, da jih seznanimo z našimi poslovnimi rezultati, načrti za prihodnje in da poklepetamo tudi o njihovem življenju. V delovni organizaciji MIP Ptuj imamo skoraj desetino od vseh zaposlenih upokojencev. Zadnje dni decembra meseca se jih je na srečanju zbralo lepo število. V uvodu jim je glavni direktor delovne organizacije Franc Tomanič, zaželel prisrčno dobrodošlico, jih seznanil s poslovnimi uspehi, pa tudi problemi, s katerimi se trgovina srečuje, ter nanizal nekatere najbolj aktualne naloge za letošnje leto. S kratkim kulturnim sporedom, ki so ga prispevali učenci osnovne šole Videm pri Ptuju, so se naši upokojeni delavci razvedrili. Po zdravici glavnega direktorja sem se zrinila med omizje in z upokojenci nekoliko poklepetala. Seveda medtem ni manjkalo šal. Zani-njalo me je, kako živijo, kaj jim pomeni takšno in podobna srečanja, kako se počutijo kot upokojenci, kaj delajo v prostem času, ali redno prebirajo časopis Merca- tor, kaj si želijo v novem letu itd. Moji sogovorniki so bili: Milka Merc: »Ni mi nerodno povedati, da sem prva dva meseca upokojitve trpela. Strašno sem pogrešala prodajalno, saj sem polnih 35 let delala za trgovskim pultom. Brez trgovine in strank sem bila kot odrezana od sveta. Vso nervozo sem stresala na domače. Naš časopis redno prebiram. Najprej pogledam, če je kaj prispevkov o delu naše OŽD. Veš, prostega časa pa imam toliko, kot ga imajo vse gospodinje.« Olga Skok: »Da, težko je bilo. Vedno, ko sem se zjutraj zbudila, sem bila že z mislimi v prodajalni, kjer sem delala kot poslovodja. Nenehno sem se spraševala - priznam, da se še tudi sedaj - ali so si dekleta nabavile dovolj blaga, so postorile to in ono ... Prve dni mi je bilo zelo hudo. Reči pa moram, da sem se sedaj, ko sem upokojena, bolj posvetila družini, ki sem jo morda v času rednega dela nekoliko zanemarila.« Jože Mikulec - šofer v pokoju: »Stiki nas upokojencev z delovno organizacijo so pohvale vredni, saj nas sprefiilja prijeten občutek, da na nas niste pozabili. Zelo sem zadovoljen, saj znate lepo organizirati tudi naše vsakoletne izlete, pa tudi na srečanje delavcev MIP nas povabite. Naš časopis preberem od a do ž. Še vedno me zanimajo tudi druge delovne organizacije, predvsem tiste, ki sem jih v času rednega dela obiskoval. Zakaj se upokojenci ne oglašamo v naš časopis? Veliko je drugih, ki bi lahko kaj napisali, pa tega ne storijo,« je dejal ter mi stisnil roko. Janko Vogrinec, nekdaj direktor delovne organizacije; ne čuti da je upokojen. Z družbenopolitično aktivnostjo je tako zaposlen, da včasih še na »jago« ne more. »Vedno sem na tekočem, kaj se dogaja v delovni organizaciji; zelo malo imam prostega časa...« Na uho mi zašepeta nekaj besed ter de: »Tega pa ne smeš napisati.« Kavelj in korenina, bi lahko imenovala mojega zadnjega sogovornika 79-letnega Antona Krajnca. »Dekle, veš, upokojil sem se leta 1961, in to redno,« je poudaril. »O, delali smo pač, delali takrat, in to vse z rokami. Dandanes so delavci v skladišču pravi gospodje. Saj mi tega ne bodo zamerili? Tudi v trgovini je tako. Ne vem, koliko vreč po 100 kg sem takrat prenosih Vse blago je bilo skoraj v rinfuzi - od sladkorja, riža, moke, testenin, in še bi lahko našteval. Pa smo vzdržali! (Ni bilo lahko, pa je šlo. Primojdun, velikokrat se spomnim na te čase. Po svoje so bili zelo lepi. Da, tudi sedaj so lepi časi, samo, da jih nekateri gledamo malo drugače. Delam še vedno rad. Če bi kaj potreboval? Veš, kakšno mlado, nekaj poživila, hi, hi, hi.«. Zaželela sem mu veliko zdravja v novem letu in že sem odhitela naprej, da vse to zabeležim. Upokojeni delavci Mercator-Izbire Panonije na novoletnem srečanju na Ptuju, decembra 1983 Mercator v SV Sloveniji Iz kulturnega sporeda ob otvoritvi v Gornji Bistrici Delovna zmaga Stanislav Graj - M-Univerzal Lendava n; n< P) sr P: ši rt SI Sc Novost v Lendavi * P' ' ; ki ■ • v 15 Preuredili stari zadružni dom v Gornji Bistrici n: sodobno samopostrežno trgovino s točilnico. ? 20. decembra 1983 smo predali namenu sodobno samopostrežno trgovino z bifejem v Gornji Bistrici. S tem smo izpolnili dolgoletno željo tamkajšnjih krajanov in nas samih po večji, sodobnejši trgovini. Nekdanji zadružni dom, ki je bil zgrajen v povojnih letih in katerega je zob časa že močno načel, smo preuredili v moderno samopostrežno trgovino. Pri odločitvi za to investicijo nas je vodilo načelo, da je treba obstoječe objekte obnavljati. V mnogočem pocenijo gradnjo in še dalje služijo namenu. Tako je dobil dom po dolgem času novo preobleko, občani pa sodobno trgovino s točilnico. Celotna investicija je stala delovni kolektiv Mercator-Unive'zal Lendava 25 milijonov dinarjev. Upo- Notranjost samopostrežbe v Gor. Bistrici. - * ^ žii rabna površina trgovinskega de ® z bifejem znaša 400 m2, od tega,^ 180 m2 samopostrežbe, 45 m' 2 bife' ja in 165 m2 skladiščnih prostor s sanitarijami. Skladišni prostor] v celoti prizidan obstoječemu ° jektu. V novi samopostrežbi je razšir- jena izbira prehrambenega blag®' delikates, pijač, kozmetike, i terijskega blaga, tekstila in nekaj železnine. Ob otvoritvi se je direktor P j Mercator-Univerzal Lendava, ^ kola Gerič zahvalil za vsestrat15 pomoč pri prenovitvi samop strežbe sozdu Mercator, Pro3ev)| tahtom, izvajalcem del in vs® udeležencem, ki so s svojim a lom pripomogli k obnovi in praV časnem obratovanju naložbe. ti ^ O V ' O V?, 'r P v V c5> ^ ^do še lahko zateguje pas? ^sna Bleiiveis Osebni dohodki v trgovini Čeravno ne najbolj ugodni poslovni rezultati deve-mesecev leta 1983 niso predmet posebnega obravnavanja ali velikopoteznih in usmerjevalnih sklepov, Pa v sklopu teh poslovnih rezultatov osebni dohodki, I Predvsem v trgovini na drobno, predstavljajo rdečo 1 nit. Rdečo nit, ki pomeni iskanje odgovora na vprašaja nje: kako dolgo lahko z restriktivno politiko posebnih I dohodkov še zdržimo? , Srez posebnega okolišenja lah-0 Povemo, da se s področjem v?ebnih dohodkov, kot enim od kalnih vprašanj združenega dela, a ravni sestavljene organizacije, ® ukvarja nihče. Tu mislimo ^dvsem na politiko razporejanja eustev za osebne dohodke in Odstavljanjem teh rezultatov šir-r družbeni skupnosti, na sisteme ^pujevanja, na samoupravne So]vfne a^te s tega področja, na s lidamost jn na druge zadeve, ki k dijo v področje osebnih dohod-sfČ' nes je, da imamo na ravni .stavljene organizacije nekaj na i. samoupravnih in na pol stro-t teles, ki spremljajo in ugo-dajo skladnost obnašanja orga-zacij z družbeno dogovorjenimi Sj erdi, ali pa si v eri nasprotujočih kr Pravnih aktov (dogovorov, i(.ar|žnih sporazumov) prizadeva-r j^ajti skupne osnove in merila za Porejanje dogodka in delitev sredstev za osebne dohodke v sozdu. Ne moremo tudi mimo posameznikov, ki so v delegatsko sestavljenih organih ali pa po strokovni plati opozarjali na odprte probleme prav na področju politike razporejanja dohodkov in delitve sredstev za osebne dohodke. Zato je prav, da so o politiki osebnih dohodkov, predvsem v trgovini na drobno, spregovorili tudi na 20. seji poslovodnega sveta. Ugotovitev o porazno nizkih osebnih dohodkih v trgovini in pa, da bi predvsem v trgovini na drobno v bilancah mrgolelo rdečih številk, če bi se povprečni osebni dohodki v tej dejavnosti približali povprečnemu osebnemu dohodku gospodarstva SR Slovenije ali trgovine na drobno SRS, je zato odjeknila tudi v sprejetih sklepih. Rezimiramo vsebino teh sklepov: pri Splošnem združenju za trgovino SRS je treba sprožiti ak- j^ove pogodbe zadrug in združenih Jhietov tns- Stanislav Mohorič - M-KGZ Sora Žiri betos poskusna Uvedba Za letošnje leto je pripravljena pogodba o celovitem jOizvodnem sodelovanju med kmetom in zadrugo, u pogodba za celotno proizvodnjo bo osnova za J^tovo prostovoljno, vendar resnično povezanost z ^rugo v celoti. T Vgj? P°meni udeležbo pri načrto-neri)U. Proizvodnje, pri strokov-la ,e'u, pri zagotovitvi materia-kor?11 Prodaji, predelavi in pri tako I*6?1 izkupičku. Kmet, ko bo til Drr?r, ovai z zadrugo, bo obču-voncn:,r0sti Pri različnih inter-tiki te ' v davčni in socialni poli-tet'iajJ Seveda pri nabavi reproma- be vsebuje splošne določ- Slede obveznosti članov Vodcnčr0^ZV(K^nie 3n oddaje proiz-boba, ’ obveznosti zadruge glede la e reprodukcijskega materia-bieds ?P.ravila strojnih storitev, sti lri obojne poravnave obvezno-obvez ru§e medsebojne pravice in Ti, v „u?sb- Zadruga sklene s čla-in traiKla?u s Pogodbo o članstvu lovarH neJšem Proizvodnem sode-Tabrtn’ P°Sodbo zaradi skupnega ?.,Vaoia kmetijske proizvod-sredstev za naložbe za rSzpo?fno proizvodnjo, zaradi h riziu anla skupnega prihodka Uležem3’ seYeda v sorazmerju z Proiz,,^, Prispevka. Kmetijska se qmnla’ ki ie zaieta v pogod-Tja jn matra družbena proizvod-! 'toločpi,1 Pripadajo vse ugodnosti, I ^ Pocjeiu tako proizvodnjo. °valna 0jL/a*a vodja planske službe Edita slovanja.trgovine v naslednjem le- secih tega leta, in ocena zadnjih t berna, ki je poudarila, da so bili tu; ocena poslovanja za leto 1983, treh mesecev; smernice predloga J Nadnje zasedanje delavskega sveta t plovne organizacije v letu 1983 e —---------------------------- ' ^{~rgej Paternost r Ne povsem soglasni . ^klavski svet delovne organizacije Mercator-Nanos iniel 12. redno sejo v torek, 27. 12. 1983, na sedežu dovne skupnosti skupnih služb v Postojni. so bili sprejeti nasledn j ^ Pugled izvrševanja sklepe ^j^tfditev zapisnika 11. redr ik a-tli j0r°čila, podanega na seji, li^P a so vsi sklepi zadnje seje: ‘hrarV ^ ocjc ic ^tanje U’ razen sklePa v zvezi z izv ivt- J p 1 posame; teku realizacije. Istočasno je delavski svet potrdil zapisnik li. redne seje. 2. Obravnava predloga za sprejem planskih aktov DO Mercator-Nanos Postojna in SOZD Mercator za leto 1984 Po tej točki so bili soglasno sprejeti naslednji sklepi: 1. Sprejema se letni plan DO Mercator-Nanos Postojna za leto 1984, za katerega so glasovali vsi prisot- ni delegati. 2. Daje se soglasje k planu dela Delovne skupnosti skupnih služb. Za soglasje so glasovali delegati vseh tozdov, razen delegatov TOZD Opskrba Čabar, ki sta se glasovanja vzdržala. 3. Delavski svet pooblašča pred-sednka PO, Toneta Černeta, da pri vodstvu in samoupravnih organih TOZD Opskrba Čabar doseže sprejem samoupravnega sporazuma o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih ter izvrševanje obveznosti do delovne skupnosti skupnih služb. V kolikor to ne bo urejeno do konca januarja 1984, naj se zoper TOZD Opskrba Čabar sprožijo samoupravno dogovorjeni in zakoniti ukrepi. 3. Obravnava in sprejem programa usklajevanja samoupravnih aktov Soglasno je bil sprejet program usklajevanja samoupravnih splošnih aktov na ravni DO, TOZD in DSSS. resolucije o politiki družbenega in gospodarskega razvoja SRS v letu 1984 in globalne usmeritve razvoja SOZD Mercator za leto 1984. Plan delovne skupnosti je sestavljen iz dveh delov, in sicer iz planov del in nalog, ki jih bodo posamezne službe oziroma oddelki opravljali v letu 1984 za posamezne TOZD; planov pridobivanja dohodka oziroma celotnega prihodka za pokrivanje stroškov, obveznosti, osebnih dohodkov in skupne porabe posameznih služb. Če pogledamo podrobneje, kako smo planirali svoje delo, lahko ugotovimo naslednje: Materialni stroški kot poraba električne energije, voda, ogrevanje, papir, proizvodne storitve, redno investicijsko vzdrževanje, potni stroški itd., naj bi se v letu 1984 povečali za 25%, tako da bi znašala rast porabljenih sredstev v povprečju približno 20% in bi stroški v Delovni skupnosti v letu 1984 naraščali tako kot v povprečju v vseh tozdih. Bruto OD naj bi se v masi zvišal za 26,7% ob upoštevanju povečanja števila zaposlenih za 6 delavcev. Rast izhaja iz povprečnega planiranega zvišanja OD vseh tozdov v sestavu DO Mercator - Nanos. Število zaposlenih naj bi se v letu 1984 povečalo za 2 delavca, to je za podpredsednika za splošne zadeve in socialno delavko. Povprečna planirana prispevna stopnja za financiranje delovne skupnosti za leto 1984 znaša 4,99 in je za 4,8% manjša od prispevne-stopnje za leto 1983, ko je znašala 5,24. To je le nekaj kazalcev plana delovne skupnosti, sicer pa je morala vsaka služba posebej planirati svoje delo v obliki ur, ki jih opravlja za posamezni tozd. Konferenca V drugem delu smo delavci delovne skupnosti najprej opravili formalnosti z izvolitvijo organov za delo konference sindikata. Predsednik IO sindikata Janez Novak je najprej obrazložil poslovnik o delu občnega zbora sindikata, ki ga je zbor soglasno sprejel, nato pa podal poročilo o dveletnem delu IO. Sledila so poročila blagajnika IO sindikata, blagajnika »blagajne vzajemne pomoči« ter poročilo nadzornega odbora. Na koncu je bila izglasovana ra-zrešnica dosedanjemu IO in ostalim organom ter sprejet sklep o volitvah novih organov. Vsi organi sindikata so se že konstituirali. Za predsednika IO sindikata DS SS je bil ponovno izvoljen Janez Novak. Za njegovo namestnico Marta Požar. Sekretarka je Sonja Požar. Blagajnik je Darko Blažek. Nadzorni odbor je izvolil za predsednika Dušana Arka. Nanosove vesti Organi sindikata v Delovni skupnosti skupnih služb M-Nanosa IO sindikata DS SS Marta Požar Lucija Abram Darinka Slabnik Ružiča Dordevič Ljiljana Petrovič Lada Bizjak Sonja Požar Darko Blažek Janez Novak Nadzorni odbor Dušan Arko Elka Milharčič Dušan Dordevič Blagajna vzajemne pomoči Ana Leskovec, blagajničarka Julka Vidmar, pomočnica Nadzorni odbor BVP Andrej Požar Joža Vilhar V nadzorni odbor BVP delegira enega člana TOZD Grosist. Nanosove vesti Ob zaključku leta 1983 so si nazdravili delavci tozda Grosist in delovne skupnosti skupnih služb Mercator-Na-nosa v Postojni, v svojem obratu družbene prehrane. Nanosove vesti Praznovanje ob prehodu v novo leto Sergej Paternost To ugodno vpliva Izvršna odbora sindikata TOZD Grosist Postojna in Delovne skupnosti skupne službe sta na zadnji dan dela v letu 1983 organizirala tovariško srečanje za vse delavce. niziral Peter Marinšek iz tozda Grosist. Za okrasitev prostorov je poskrbela aranžerska skupina tozda Izbira, medtem ko je za ureditev miz - jedače in pijače, poskrbel vodja družbene prehrane Ivan Gornik. Zbranim je spregovoril predsednik poslovodnega odbora Tone Černe, ki je na kratko orisal uspehe in težave, s katerimi se delavci Nanosa srečujejo, in vsem zaželel osebno srečo in zadovoljstvo v novem letu z željo za še večjimi delovnimi uspehi. Po nagovoru predsednika so najbolj vneti plesalci začeli s plesom. Moramo ugotoviti, da seje tega srečanja udeležilo izredno veliko delavcev, kar kaže na to, da so take oblike združevanja delavcev najbolj priljubljene. Čeprav gre v glavnem za zabavo, imajo tako srečanja tudi družbeno vzgojni pomen, saj združujejo ljudi med seboj, sklenejo se nova poznanstva in prijateljstva, izmenjajo se delovne in življenjske izkušnje, kar vse ugodno vpliva na delovno uspešnost. Po 12. uri smo se zbrali v prostorih družbene prehrane, kjer je že veselo igrala glasba, ki jo je orga- Tudi kuharica Albina Marinšek je prispevala k dobremu razpoloženju na srečanju. Franček iz Kopra javlja ... EPP — ekonomsko propagandni program Po mnogih letih mi je televizija razsvetlila bučo, in sicer da sem v svoji mladosti pil Cocto, gledal William Esters pod in nad vodo. Jaz sem pa vedno mislil, daje to voda, kar pijem, in da nad vodo in pod vodo plavajo žabe. EPP me tudi prepričuje, da bom še in še vitalen, če bom pil zeleni ali črni gruzinski čaj; ena figa -sem ga spil hektoliter, pa na vitalnost še vedno samo mislim. Ali pa: to so vrata Jelovica - sem zadnjič pribijal žebelj na vrata, da mi bo služil za obešalnik, pa je reklo enkrat bum in enkrat tresk, pa so zletela s tečajev in okvirja, takg, da imam sedaj obešalnik na dvorišču. Reklama »Za mene ima Tomi majoneza najboljši okus« - figo, mojster Ivačič, ali si že poizkusil dobro svinjsko pečenko, mojster Ivačič, pa da vidiš, kaj ima boljši okus? Ni je čez Podravko, Argo ali Knor juhe. Moj EPP vam svetuje dobro krompirjevo juhco brez kocke, to naj priporoča TV EPP. »Fructal sokoli so dar narave«. Tudi tega nisem vedel, da narava svoje darove zaračunava - za en sok 80 dinarjev. Toliko sem namreč plačal sok v Bernardinu. Ima pa EPP tudi svoje zapeljive učinke, kot na primer reklama Paloma. Popelje te v gozd med drevesa, v hladno senčico in tam izveš, da ti zahvaljujoč drevesom, ni potrebno več uporabljati lapu-hovo listje in da večina očetov ni polulana od svojih potomcev, ker uporablja Paloma izdelke. Pred časom so uporabljali pri reklami AERO »špico« opico, ki se zapleta v selotejp. Spominjala me je na birokrate, ki se zapletajo v akte. . EPP za konfekcijo uporablja manekenke, same sexi bombice. Pa pride zadnjič Bomba, katera potrebuje številko 58, rekoč, pokažite mi prosim model, katerega nosi na TV tista prekla. Čez nekaj dni pa pride njen mož pa hoče po vsej sili videti model, katerega nosi na TV tisti blond angelček. Tu so jasni dokazi, kako razhčno vpliva EPP na ljudi. Sploh se pa čudim, da niso vse ženske gladke, mehke polti in da nimajo dehtečih valovitih las. EPP ponuja tako vabljive in različne pripomočke, da je to samo še vprašanje sekund. So pa TV EPP tudi zelo gospodarsko koristne. Sem izračunal, da če bi kupil vse novo - izdane knjige, da bi me to stalo, preko reklame, 220.000 dinarjev, pa sem izvedel v reklami, da lahko kupim v predprodaji, bi zaslužil celih 7.000 dinarjev. Priporočam, da bi se EPP posluževala tudi ZIS in taglavna tovarišica Milka na primer s takšno reklamo: » Varčujte z denarjem, zato kupite bencin takoj. Ne odlašaj na jutri, kar lahko storiš.danes. Ali pa, dragi prijatelji, pričakujte pakete. Teta Milka.« Slikovno bi takšno reklamo opremili s »špico« dr\'ečega avtomobila. Tudi elektrodistributerji bi se lahko zelo učinkovito vključevali v TV EPP; recimo, za »špico« bi plapolala gusarska zastava, ob spremljavi Mozartove devete nedokončane simfonije bi se oglašal ansambel »Pepel in kri« s pesmijo »Sreča na vrvici«. Zelo strah vzbujajoča je reklama »Ali ste zavarovani?« Ta reklama me spominja na misticizem. Stanujem v modernem bloku, kjer se vse sliši od sosedov. Nekako sredi seksanja vpraša soseda: »Ali si zavarovan?« Pozneje, ko sem slišal Ob glasbi, plesu in v dobrem razpoloženju je potekalo družabno srečanje delavcev tozda Grosist in delovne skupnosti skupnih * h4r Fu, bolj podrobno, da je pravi mož prišel predčasno domov, sem komaj razumel bistvo te reklame. Množice bi se morale čimbolj posvetiti EPP-ju, ga vzeti kot neogibno potrebno za naš nadaljnji ustvarjalni življenjski utrip. Navedel bom nekaj smernic ali pa scenarijev za uspešno EPP, ki bo razumljiva takoj in vsakomur, kar pri današnji ravno ni: Velike črke do višine 2 metrov, WC v vijoličasti barvi, glasba naj ponazarja tiktakanje budilke, nežen glasek Milanke Bavcon: »Izdelki Paloma mislijo na vas.« ' Ali pa: na zaslonu se prikažejo v črno beli tehniki črno beli oblaki in nebo. Glas Jerneja Pikla: »Ali ste že slišali? Se ne? Pojdite na prvo bencinsko črpalko, tam boste izvedeli vse.« To, vidite, tovariši, to so izvirne in ustvarjalne reklame. To niso reklame kot na primer Coca-Cola ali Pepsi-Cola, to takoj občutiš, da smrdi po kapitalističnem izkoriščanju potrošnika. Za vstop v Novo leto bi priporočal naslednje obvestilo na TV: svetlo plavo nebo, svetlo zelena trava in vijoličaste črke. Ali ne bi bila to krasna barvna kompozicija? Pa vseeno srečno in zdravo, brez EPP, vam želi Franček Nanosove vesti Nanosove vesti, priloga časopisa Mercator, glasila delavcev in kmetov SOZD Mercator Ureja uredniški odbor Odgovorni urednik priloge Sergej Paternost (telefon: (067) 2M4I) Sergej Paternost Pravnik svetuje Kako je sedaj urejena izraba letnega dopusta v naslednjem koledarskem letu? Po prvotnem besedilu 96. člena Zakona o delovnih razmerjih I delavec moral izrabiti letni dopust za tekoče koledarsko leto o konca koledarskega leta. Ce ga je nastopil ob koncu leta. ga J lahko nepretrgoma nadaljeval v naslednjem koledarskem letu- rr ■ 7 t___■ ____________/TT C E? C Z novelo zakona d delovnih razmerjih (Uradni list SRS, š. 27/82) je bilo določilo 96. člena spremenjeno, tako da sedaj delava lahko izrabi letni dopust za tekoče koledarsko leto praviloma o t T 7 . _7_7___ xr __________________« T~4~. » ^ lohtiu določijo primeri, ko ima ueiavecpravico izrauiu uci icmcga sta nad 12 delovnih dni najkasneje do konca februarja našle0' njega koledarskega leta. r, lu V naši delovni organizaciji smo v pravilniku 6 delovnih razme^ jih izrabo letnega dopusta ob koncu leta uredili v 86. členu- j 1 moma pa lahko porabi dopust v dveh delih, od katerih mora^ del dopusta trajati najmanj 12 delovnih dni. V primeru, da d [ter dni, porabi najkasneje do konca februarja naslednjega leta. h no 0] Ali ima delavec v primeru smrti v družini pravico do izrednega dopusta? J]|‘ Izredni dopust ali odsotnost z dela zaradi osebnih okohsč urejuje 100. člen republiškega zakona o delovnih razmerjih. Q M Podrobneje pa je ta odsotnost z dela urejena v pravilniku , n delovnih razmerjih, in sicer v 90. členu. ^ ' Zaradi smrti v družini pripada delavcu izredni plačam dopu* ’ in sicer: Vrinili - zaradi smrti zakonca, otroka ali staršev ~ - zaradi smrti staršev, zakonca, brata ali sestre * Z - zaradi smrti v sorodstvu do 3. kolena - če je pogreb ^ [V( na dan ko se dela ali oddaljenem kraju 1 ^ r|rj O izostanku z dela v primerih iz prejšnjega odstavka m delavec obvestiti nadrejenega delavca. , j. bs Izjemoma pa lahko direktor odobri daljšo odsotnost od Pj^Uue. te, sane, vendar največ 7 delovnih dni, Če je pogreb v zelo o ] nem kraju, v primeru smrti zakonca, otrok, staršev, staršev ()v konca, brata ali sestre. T Opravljamo tiskarskega škrata Gostinci a la carte Vesna Bleiweis 1300 vagonov tržnih Viškov Tudi srebrna medalja ima dve strani J Sestavku tem naslovom smo 8 V, ®tevilki 11/83 glasila na str. ^Predstavili temeljno organizaci- 11'1 .^roivzodnja, trgovina, storitve ,eg3 Agrokombinata. V se-; ?lavki iju '‘:u nam je ponagajal tiskarski Pa tudi zaradi obsega je bil nekoliko skrajšan. Bral-opravičujemo - popravlja-!rri0 tlskarskega škrata in dodaja-Jeiij kar o temeljni organiza-* zaradi pomanjkanja prostora Stno povedali. fj^.^karski škrat je zmedel bese-i molnfenirja Franca Baverja, ki bi 1 ale biti napisane takole: i ne'^endar pa so nekoliko izboljša-poii^ne, ki pa so še vedno bolj kot ekonomske, le prine-tia vee upanja, da bomo tudi rooju govedoreje lahko na-Slilfv9li tako, kot smo. si zami- 2aTu^i kooperant Ciril Škedelj se gj letovanje ni odločil na podla-tetr, “^rajTiega gospodarjenja«, aveč vztrajnega prigovarjanja. dolžine sestavka je loti \ al° prostora in zato je v ce-W ^padla predstavitev ponudbe H škj)lf!Jne organizacije na zagreb-Ijen ranicah. Sestavek je bil miš-spji intermezzo, ki naj bi poja-9®Sede vodje odkupa in pro-olavka Božiča. bpi;i^termezzo ~ Pa buš videl , Zagreb srad p Zagreb grad jesenski dan. Zagrebške Ph, Ce: Dolac, Utrine, Savski gaj. liL + v-« r-. ^ i „ „ i _ i „ t - Dolac, Utrine, Savski gaj. (Kot v. centralna tržnica, klasična, ka- *3ov.s°d v večjih mestih. Dru-lijj, Ureiena, sredi nove soseske, jhtg fJ13, čista. Tretja: na robu me-jJj al° več;ii plato s stojnicami. I19 Ur'3 ^ !^6r ° k om b i n a t Krško Sirpj ‘cu že na zunaj izstopa s svo-OalnpS,;OJn’carni' Lične, funkcio-r-e s A vdelane po lastni zamisli, ^■.,e P° sebi pritegnejo kupca. „A> ^ J'h Pa v zaboje ali pa v pirami-JZena sočna. V7ahliivn rHp-čn ?eria, ‘Ua sočna, vabljivo rdeča, fUdfr’ oranžno rdeča jabolka. |vabi]0t)^z: prodajalčeve pomoči pboju.' dan smo videli samo ir D a’ “it sezonske prodaje. Si eraS^0 vse> kar pridelajo koo-esj,1' ^Srokombinatove stojni-SVojo ličnost zaslužijo vse 1 Zatrti6' trinah je malo drugače. Or- ganiziran prodajni prostor je tipiziran že po samem projektu tržnice. Vendar, izbira blaga - o, ho, ho! Vsaka gospodinja bi si tudi na ne-tržni dan obliznila prste. V Savskem gaju pa se izza gore jabolk, zelja, krompirja, zelenjave in drugih vrst blaga prijazne prodajalke skoraj ne vidi. V celoti ta način prodaje v Zagrebu vržene lepe denarje. Prodajalci so za te denarje tudi motivirani. Plačani so od ustvarjene razlike v ceni in vezani izključno na prodajo blaga, ki ga pridelajo krški kooperanti. Dopolnilno blago prodajajo le s soglasjem prodajne službe toka, ali pa le če jih, zdaj ne več slučajno, zadene vezana trgovina predvsem z južnim sadjem. Nihče od prodajalcev se ni potožil nad delovnimi pogoji, nihče ne gre rad v bolniško ali pa zapusti svoje stojnice, dokler nima mirne vesti, da je za tisti dan prodal dovolj. Osebni dohodek in prodaja sta pri njih tako odvisna, kot najbrž nikjer drugje v našem trgovskem delu sozda. »Nekaj težav pri poslovanju na zagrebških tržnicah imamo. Z rednim tedenskim obiskovanjem vseh prodajnih mest spremljamo naročila in prodajo. Veliko nam bi koristila neposredna telefonska zveza, vsaj s skladiščem na Dolcu,« pravi Slavko Božič. Ivica Ma-žar, vodja tega skladišča, do nedavna sem lastnik kioska z zelenjavo in sadjem, pa doda: »Skladiščni prostor ni ravno idealen, zato pa je toliko bolj idealna lokacija tik nad tržnico, tako lahko prodajalci brez večjega napora takoj dopolnijo zaloge. V Zagrebu krške proizvodnje ni težko prodati. Vsi prodajalci so motivirani za čimvečjo prodajo. Sprehod med stojnicami ie to dokazal. Čeprav se kvalitetno blago samo ponuja in hvali, znajo prodajalci tudi prodati. »Tale«, mi pravi Slavko Božič in pokaže na izrazito črnolasega mladeniča, »ima komaj osnovno šolo. Za prodajo na stojnici pa prav gotovo univerzitetno diplomo«. In res gre mladeniču od rok, da je kaj. Bleščeča jabolka vidno izginjajo v velikih gospodinjskih cekarjih. Ali ne bi, poleg ličnih stojnic, kazalo tudi motiviranje teh delavcev vzeti vsaj za testni vzorec? Zbor gostincev v Radencih je ekipi hotela Ilirija prinesel srebrno medaljo za kulinariko. Kako najrazličnejše medalje spraviti v vsakdanjo ponudbo, pa je njihova druga plat. Se to začne s profesionalnim odnosom in nasmeškom gostu ali pa s tistim, kar v planskih aktih suhoparno opredelimo »izboljšali bomo kvaliteto storitev«. Na obe vprašanji smo želeli odgovor. Pogovarjali smo se z direktorjem M-HG, TOZD Ilirija, Brankom Polajnarjem, in mojstrom kuhalnice, vodjem hotelske kuhinje Nedeljkom Peričem. »V' planskih aktih gostinskih organizacij res največkrat zasledimo besedovanja o specializirani ponudbi in zboljšanju kvalitete storitev. Za gostince to pomeni iskanje notranjih rezerv, saj gostinstvo kot delovno intenzivna dejavnost, druge izbire praktično nima. Specializirana ponudba pomeni, da smo gostu vedno pripravljeni in sposobni ponuditi izbor določene vrste in kvalitete hrane. Čeprav si v Iliriji prizadevamo, da bi v naših enotah uvedli prav to, nam gre le prepočasi od rok. Ce odštejem piz-zerijo Parma, ki je resnično povsem specializirana v svoji ponudbi, se tovrstna ponudba v ostalih poslovnih enotah vse prepočasi uveljavlja. Delno smo zadeve pospešili in popravili z dnevnimi kartami. Z uvajanjem te novosti, želimo gostu ponuditi nekaj za go- -stinski obrat tipičnih jedi. Želimo in prizadevamo pa si, da bi Majol-ka zaslovela po obari, žgancih in štrukljih, Gustl po dobrih domačih hladnih prigrizkih, Jelen po divjačini, Keršič po »gablecih«, Kolodvorska restavracija v Medvodah po pečenju in Tikveš po hrani, pripravljeni na žaru. Ljubljančani pa so že imeli priložnost spoznati kvaliteto hotelske kuhinje, predvsem v tistih dneh, ko jim nudimo specialitete drugih dežel.« O kvaliteti hotelske kuhinje se v Iliriji da prepričati, vendar njen-vodja, Nedeljko Perič, pravi: »S priznanji, ki jih dobivamo za predstavitev kulinarike, je nekoliko drugače kot š priznanji, ki si jih želimo za naše vsakdanje delo. Za predstavitev, kot na primer na Zboru gostincev, je njveč pozornosti namenjene estetskemu vide- vaš vabi? Ponudijo vam v restavraciji Kolodvor v Medvodah. Foto Vesna Bleiweis zu hrane. Dejal bi, da prav vizuelni učinki pripomorejo k odločitvam uradnih žirij. V praksi pa se estetskemu in vabljivemu videzu tistega, kar z dnevno ponudbo nudimo gostu, premalo ukvarjamo. Ta ponudba se mora začeti že s stikom gost - natakar. Natakar mora natančno vedeti, kaj se skriva za »kozličkom po bodovsko. perutninsko rulado ali hruško Amalijo«. Če tega ne ve, je prvi kratek stik že tu. Pa tudi ni vseeno na kakšen način skrivnosti kuhinje razloži gostu. Biti mora suveren v poznavanju in priporočanju izbora, poznati mora skladnost jedi in pijače istočasno pa biti silno tenkočuten do želja gosta. Skratka, obvladati mora položaj v jedilnici, tako kot ga mora kuhar v kuhinji. Posvet med strežnim in kuharskim osebjem o vsakem naročilu je več kot zaželjen. Včasih sta to opravila šef strežbe in šef kuhinje. Prvi je gosta sprejel, se z njim posvetoval o njegovih željah in pomagal pri izbiri. Drugi pa je tem željam ustregel. Rekli boste, da se mi toži po starih časih. Včasih res, zlasti takrat ko vem, da v kuhinji res lahko pripra-vimo kvaliteto, pa zaradi kratkega stika med strežbo in gostom ostanemo na povprečju. Poglejte: prizadevanja za specializirano ponudbo - komaj smo dobro začeli, pa že odstopamo in spet ponujamo Običajni itd. Če v specializaciji ne bomo vztrajali in ostali uporni, bomo še naprej imeli medle oštarije, ki sicer lahko pripravijo a la carte, zasloveli pa po dobrih štrukljih, tako kot smo po dobrih pizzah, ne bomo. Zato pa moramo usposobiti ekipe, saj je delo na relaciji kuhinja - strežba teamsko delo in šele takrat bomo dosegli tisti kvalitetni nivo, ki ga želimo in, ki bo tudi v času zategovanja pasu pritegnil gosta ne samo za šank, temveč tudi v jedilnico. Pa smo pri problemu kadrov. Dejstvo je, da mnogo gostincev, pa ne toliko zaradi neznanja kot zaradi pogojev dela in osebnih dohodkov ni motivirano za delo. Ni prav, da je morebitna napitnina motivacija za boljše delo. Osnova za kvalitetno delo mora biti stimulativen sistem nagrajevanja tega dela. Vidite, da ima tudi ta srebrna 'medalja dve plati. Tako kot njeno, srebro sicer blesti v vitrini, tako je njena druga plat izgubljena v povprečju vsakdanjika. Zablesteti pa bo morala tudi ta.« Branko Polajnar je pripovedoval o načrtih za obnovo hotela Ilirije. »V dvajsetih letih se ni prav nič spremenilo. Hotel je obnove nujno potreben, ni pa potrebno širiti prenočitvenih kapacitet. 70% zasedenost prenočišč v Iliriji je precej nad povprečjem zasedenosti ostalih ljubljanskih hotelov. Ostale poslovne enote, ki smo jih urejali v preteklem obdobju, smo pravzaprav urejali prav zato, da izpolnjujejo sanitarno thnične zahteve za obratovanje. Zdaj je na vrsti premik v kvaliteti. Trdno smo odločeni, da zadevo izpeljemo«. , Ce suhoparnim in splošnim opredelitvam iz planskih aktov dodamo tisto, kar skriva druga plat srebra, se prvzaprav šele zavemo, kaj ta planska usmeritev pomeni. Trdo, trmasto vztrajanje, da se dvigneš iz povprečja k bleščeči, tudi vsakdanji ponudbi. Srečno gostinci! Drugi o nas Drugi o nas K ^oprodaja / I _l0’ 9- 12. 1983 T .febnB H,a1_n?vo^no darilo so po-'e denarnice, piše Maki je obiskala več tr-Prašala po že priprav-ih paketih. V Merca-ajalnah, kjer prodaja-2 pakete (po 350,91 - napolnil in opremil >otice, pravijo, da gre- .. U ‘dvoletno darilo so po-ri% Tabele denarnice, piše Ma- ;...... 1 00w0dajalnah. kjer prodajali u: .®tne pakete (po 350,91 l rMjR^kar, ki je obiskala več tr-^ Nh rl Povprašala po že priprav-j Wevi^r£mh paketih. V Merca- k- /"'-ne T''Dr!Ji1 j6 napolnil in opremil [0^eslaK uo°tice, pravijo, dagre-n if Padajo. Povpraševa- I!° lani tvu skr°mnejše, kot je n . DerC;,t ake izkušnje imajo tudi ° Pčevh?rjevem diskontu na Slo-t Uoeili v Ljubljani, kjer niso | K e n°benih darilnih pake- " %!’8‘12-1983 n zak°na o zdrav- $ fdeikueoporečnosti živil so na . u ^^anskorT®osPoc^arsko sodstvo f s°dili f3! terneljnega sodišča ^Dat0r-R ^ovno organizacijo '' 3 140.000 r) nik' tozd Dolomiti, fiVodio o,pKarjev kazni. Kot od-, 1 P0S10 ° Pa 80 hkrati obso- Vod!° mesnice na Jera- novi 24 v Ljubljani na 6.000 dinan jev kazni. V mesnici je namreč 16. julija lani veterinarski inšpektor odvzel vzorce mesa za čevapčiče in jih poslal v analizo in superanalizo na Inštitut za higieno živil. Preiskava vzorcev je pokazala, da je bila masa higiensko oporečna. Vseh 5,8 kilograma vnaprej pripravljene mase za čevapčiče je bilo shranjenih v hladilni vitrini na temperaturi + 14 stopinj Celzija. Poslovodja mesnice je povedal na sojenju, da so meso, iz katerega so v mesnici sami naredili maso za čevapčiče, dobili iz Mercatorjeve Tovarne mesnih izdelkov. Meso so dobili zamrznjeno iz starih zalog, ko pa se je odtajalo, ga je moral precej odrezati, ker je bilo za prst do 'dva globoko popolnoma bele barve. Povedal je tudi, da se je to že večkrat zgodilo m opozorila niso nič zalegla. Prodati pa je moral meso, kakršnega je dobil, saj gre vse kalo na njihove stroške. Delo, 23. 11. 1983 Ko so obsodili v Ljubljani M. D., ki je v eni od Mercatorjevih trgovin v dobrih sedmih dneh ukradel 14 zabojev steklenic, delavci oškodovanih trgovin v večini primerov niso na sodišču vedeli povedati, koliko embalaže je izginilo. Kmetijstvo Delo, 17. 11. 1983 Sevniški kmetijski kombinat je eden večjih slovenskih pridelovalcev hmelja, z 80 hektari pa tudi največji v Posavju In ker širitev ni mogoča, bodo v naslednjih letih prikrajšani za pomemben vir dohodka. Zaradi' toče je bilo letos tudi 700 ton manj jabolk. Pomembno pridobitev pa predstavlja zgrajeno večnamensko skladišče na Blanci, ki bo služilo za shranjevanje sadja, jagodičevja ter gozdnih sadežev, ter njihovo pripravo za trg. Postavili so ga v sodelovanju s sozdom Mercator, zmogljivosti skladišča pa so 900 ton. Objekt je stal 80 milijonov dinarjev, vendar bo zaradi težav pri uvozu opreme nared šele spomladi. * Zunanja trgovina Delo, 17. 11. 1983 Odtehtani in dragi vitamini; zaradi pomanjkanja deviz imajo limone že dobri dve leti prednost pri uvozu južnega sadja. Za normalno preskrbo bi potre- bovali 7500 ton limon, do novembra pa sta jih Mercator-Slovenija sadje in Emona uvozila 4700 ton. V Slovenija sadju' so doslej uvozili okrog 4000 ton limon, te dni pa se dogovarjajo še o uvozu novih količin. Slovenija Sadje je letos zagotovilo slovenskemu trgu poleg limon še 6500 ton pomaranč in 1000 ton grenivk, upajo pa, da se bodo uspeli dogovoriti še za uvoz pomaranč, ki naj bi prišle na trg pred Novim letom. Zaradi pomanjkanja deviz ni iz-gledov, da bi uvozili tudi banane. Mesečni informator, Ugotovitve inšpekcijskih služb, 11/83 Ugotovitve in ukrepi v gostinsko nastanitvenih turističnih Objektih. Sanitarna, tržna in veterinarska inšpekcija so opravile preglede gostinsko nastanitvenih turističnih objektov. Njihove ugotovitve v zvezi z Mercatorjevimi gostinskimi obrati: V tem času so bili adaptirani večji gostinski obrati: -- motel Tikveš Draga - kuhinja - restavracija Delavski dom. Prešernova 30, Ljubljana, - gostilna Majolka, Vodnikova 35, Ljubljana - kavarna Evropa. Gosposvet- ska 2, Ljubljana, celotna adaptacija. * Ugotovitve v hotelu Ilirija Mercator Hoteli gostinstvo. TOZD Hotel »Ilirija«. Ljubljana je hotel B kategorije s 234 in 16 pomožnimi ležišči. Pri opremljenosti sob so bile ugotovljene naslednje pomanjkljivosti oziroma nepravilnosti: v dvanajstih dvoposteljnih sobah je nameščeno še tretje ležišče, tako da hotel oddaja 12/3 sob. V 3 malih apartmajih je dnevna soba, preurejena v sobo tako. da je kavč, ki je bil predviden kot del sedežne garniture, pripravljen kot postelja. V štirih dvoposteljnih sobah manjkajo po ena nočna lučka in nočna orparica ali polica pri ležišču, v eni sobi manjkata dve nočni omarici, v eni sobi pa ena nočna omarica. V dveh skupnih kopalnicah oprema ni popolna. V vseh sobah so nameščeni izvlečki iz hišnih redov, navedene cene so v USA $. Izdana bo ureditvena odločba in podan predlog sodniku za prekrške. Obnoviti je potrebno centralno kuhinjo, v kletnih skladiščnih prostorih pa zagotoviti dovolj hladilnic za živila živalskega izvora in ločeno shranjevanje živil glede na vrsto in poreklo živil živalskega izvora. Kuhinja in skladišče s hladilnicami so v slabem higienskem in sanitarno-tehničnem stanju :: se vzdržujejo s težavo. Z namenom, da se odpravijo i manj kij Kosti, je TOZD hotelu I' rija že izdano več ureditvenih od ločb. Mercator v Ljubljani J Živahno v M-Sadju zelenjavi Mirko Vaupotič Mladi in njihove težave V delovni organizaciji Mercator-Sadje zelenjava so na pobudo osnovne organizacije ZSMS razpravljali o problemih mladih tako pri delu kot v prostem času, niso pa pozabili tudi nekaterih življenjskih vprašanj. Sklicatelj problemske konference je bila osnovna organizacija zveze komunistov. Udeležili so se je člani sekretariata OO ZK, izvršilnega odbora sindikata, vodstva delovne organizacije in predsedstva mladinske organizacije. Kar nenavadno je, da se v taki sestavi, kakršna je bila udeležba na problemski konferenci o pro- Kot je v uvodu poročila omenjeno, je v letu 1983 delo ZSMS ponovno zaživelo. Izvedena je bila delovna akcija v blagovnem skladišču. Tričlanska skupina je v okviru praznovanja Dneva republike v občinskem merilu zmagala in se uvrstila v regionalno prvenstvo. Več mladincev se je udeležilo mladinske politične šole. Organiziran je bil izlet v Kumrovec. Vso jesen ob sredah so bila v sosednji kasarni strelska tekmovanja. Ob tednu mladih so dekleta v kegljanju dosegla prvo mesto. Mladi so sodelovali tudi pri prenosu štafetne palice. V krajevni skupnosti Nove Poljane so se udeležili akcije »88 dreves« in ureditve spominskega parka. Vrhunec je bila proslava ob Dnevu republike, ki je bila pripravljena skupno z mladimi iz Emona-hotelov, tozda Grand hotel Union. Vzpodbudno je, da je bila v enem letu opravljena vrsta razgovorov s posameznimi člani zaradi nediscipline, in to dokaj uspešno. blematiki mladih, sestanejo družbenopolitične organizacije in vodstvo delovne organizacije. Ideja o tovrstnem srečanju ni nova. Osnova je bila pobuda OO ZK pred dvema letoma, ko je ob obravnavi delovanja mladinske organizacije sklenila mladim pri takrat slabem delovanju pomagati. Rezultat tega je uspešno delo OO ZSMS v preteklem letu. Tudi iniciativa za sklic konference je plod uspešnega dela. Udeleženci so z vabilom prejeli gradivo s kratkim orisom problemov mladih. Mlajših od 27 let je v delovni organizaciji 122 ali 32%. Gradivo kot ključne probleme navaja stanovanjsko vprašanje, vprašanje medsebojnih odnosov, ob pregledu izobrazbene strukture že samo po sebi ponuja nekatere sklepe v zvezi z nadaljnjim izobraževanjem in usposabljanjem, opredeljuje posebej varstvo mladine ter položaj in delovanje mladinske organizacije. Razprava na konferenci je bila najživahnejša o vprašanju medsebojnih odnosov. Pa ne zato, ker bi bili odnosi slabi; marsikdo od raz-pravljalcev bi z veseljem dodal še svoj pogled na to in prispeval k še boljšim odnosom, ki so eden temeljnih pryin uspešnosti delovne organizacije. Imenovana je bila tudi komisija za sklepe, ki mora iz razprav na konferenci izluščiti predlagane pozitivne sklepe in jih strniti v zaključni dokument ter predložiti vsem prisotnim organizacijam in vodstvu delovne organizacije. Naj v tem zapisu navedemo vsaj nekatere: 1. Mladi delavci v delovni organizaciji kot člani kolektiva ne morejo imeti posebnega položaja, razen v primerih, ko govorimo o z zakonom opredeljenih vprašanjih - recimo o mladoletnih delavcih in podobnem; 2. Medsebojni odnosi morajo temeljiti na medsebojnem spoštovanju, razumevanju in dogovarjanju, enotnem reševanju skupnih problemov, spoštovaje pri tem odgovornost in povezave v oddelku in delovni organizaciji; 3. Delavci z odgovornejšimi nalogami (poslovodje in višji) mora- Zavedati se moramo, da gospodarske razmere, vsakodnevno večanje cene stanovanja in padec osebnega standarda v teh ozirih najbolj prizadenejo ravno mladega človeka, ki je šele na začetku življenjske poti, brez večjih sredstev in se pogostokrat sooči s tem vprašanjem v trenutku, ko je na to najmanj pripravljen. Temu vprašanju v družbi ne posvečamo dovolj pozornosti. Tudi mladinska organizacija Slovenije ni storila dovolj, da bi se ta vprašanja zadovoljivo reševala. V prihodnje mora biti to vprašanje ena temeljnih nalog ZSMS. jo biti nosilci vseh pozitivnih sprememb v delovni organizaciji, s svojim osebnim zgledom naj spodbujajo vse delavce k boljšemu delu in uspehu; 4. Na področju organizacije dela v delovni organizaciji ni vse tako, kot bi moralo biti, kar se odraža tudi v medsebojnih odnosih. Stremeti je treba k boljši organizaciji dela in izboljšanju delovnih pogojev, saj bo to neposredno vplivalo na odnose; _5. Mladi delavci - ne glede na to, ali so člani ZSMS ali ne, morajo imeti pozitiven odnos do dela in medsebojnih odnosov. Nosilec tega mora biti ZSMS. Mlade je potrebno vzgajati v duhu samoupravnega socializma, saj bodo le tako lahko pozitivno prispevali k razvoju tako naše delovne organizacije kot družbe v celoti; 6. Krepiti je potrebno medsebojne odnose kot temelje boljšega dela in razumevanja. ZSMS, sindikat in ZK morajo napeti vse sile za Izboljšanje medsebojnih odnosov. Vsak član teh organizacij mora prispevati k boljšim odnosom in boljšemu delu. Toliko o medsebojnih odnosih. O stanovanjskem vprašanju je domenjeno, da mora biti ZSMS nosilec seznanjanja mladih z načini in pogoji urejevanja stanovanjskih vprašanj, s pogoji in načini varčevanja. ZSMS mora zasledovati dogajanja na področju stanovanjske politike in novosti posredovati mladim. Tudi izobrazbena struktura v delovni organizaciji ni najugodnejša. Kar 51% mladih ima samo osnovnošolsko izobrazbo, ali pa še te ne. Resda je velik delež mladih delavcev v skladišču, kjer izobrazba pri zaposlitvi ni odločilen pogoj, vendar, če upoštevamo, da gre za mlade ljudi, so naloge ZSMS in kadrovske službe znane. Mladinska organizacija mora biti motiva-tor, kadrovska služba pa izvajalec izobraževanja in usposabljanja. Osnovna organizacija ZSMS je ob pripravi na konferenco zavzela tudi nekatera stališča do svojega delovanja v prihodnje: - povezovati mora mlade v fronto mladih pri realizaciji ciljev in programa delovne organizacije, - biti mora nosilec aktivnosti Program dela osnovne organizacije ZSMS za leto 1984 predvideva poleg splošnih aktivnosti, ki tečejo skozi vse leto, kot spremljanje dela članov ZSMS, njihovo usmerjanje in svetovanje za boljše delo, sprejem novih članov, sklic sestankov predsedstva 00 ZSMS po potrebi in podobno, še naslednje večje akcije; - udeležbo na zimski«1 športnih igrah sozda Mercator v Čabru - ogled 14. olimpijskih iger v Sarajevu - proslavo Dneva žena - izvedba »hišnega« Pr' venstva v kegljanju - izlet, katerega maršru-ta še ni določena - nekaj delovnih akcij ' izvedenih po potrebi - množična udeležba na Pohodu po poteh partizanske Ljubljane - sodelovanje v okvin1 ZSMS občine Ljubljana Center ob Dnevu mladosti - udeležbo na letni mer-catoriadi v Postojni - pripravo ter izvedb® letne programsko volilne konference OOZSMS. na področju kulture, športa in 'z° brazbe, - mora biti iniciator prostovoli j nih delovnih akcij, - mora delovati kot šola dej3 nosti mladih in njihov usmeri lec za vključitev v zvezo komuni stov, - skrbeti mora za vsa vprašani :i so aktualna za mlade in z njnj,. °' o problematiko seznanjati • iristojne organe v delovni org3^. aciji in družbenopolitične org8’ acije. Med takoimenovanimi ni ugotovitvami naj omenim^. J “.---------“7 :j----, aj se organizirajo pod nd :ho(lMl( delovna srečanja« tudi v prm i ■ni ugoiovuvami nuj oineiu-: nisel izrečeno na konferenci, . so tovrstna srečanja dobrodos ^ nje. ^O] Zanimivo računalništvo Slobodan Milinkovič Odmiranje poklicev Ocenjujem, da je potrebno na začetku tretjega dela zanimivega računalništva bralce opozoriti na dejstvo, da podatki, ki jih navajamo v teh prispevkih, slonijo na analizah znamenitega ameriškega računalniškega strokovnjaka dr. Kristopherja Evansa. Te analize pa so slonele na podatkih, ki so bili dostopni le njegovi avtoriteti: npr. v laboratorijih NASA in drugih ustanovah, za katere mi niti slišali nismo. Doktor Evans je , pred kratkim umrl. Računalniški svet je ostal brez enega velikih, ki jim ponavadi pravimo, da so prišli iz prihodnosti. Prav je, da tudi mi na ta skromen način - z nekaj besedami na temo razvoja človeštva na osnovi »mogočnega pritlikavčka« kot ponavadi imenujemo mikroprocesor - poskusimo prikazati le del tistega, kar so dr. Evans in njegovi somišljeniki na podlagi znanstveno preverjenih dognanj in dejstev uresničili oziroma predvidevali, da se bo uresničilo na področju osvobajanja dela ter povečanja delovne produktivnosti do neslu-tenih razmer. Za začetek nekaj številk V desetletju 1975-1985 je japonska vlada vložila 70 milijard dolarjev v razvoj mikroprocesorske tehnologije. Polovico od te gromozanske vsote denarja (po sedanjem kursu je to približno 840 tisoč milijard din) je vlada pamenila izobraževanju kadrov na tem področju. Podatek je posredoval podpredsednik ene od najmočnejših japonskih računalniških kom-panij na kongresu vodilnih svetovnih strokovnjakov s področja informacijske dejavnosti v Londonu. Zakaj? Kako to, da so Japonci, znani po svoji preudarnosti in celo skopuštvu, kar iznenada začeli razmetavati z denarjem? V prejšnjem prispevku smo se seznanili le z delčkom tistega, kar je vzrok za taka in podobna »razmetavanja« z denarjem, ki smo jim priče zlasti v zadnjih časih npr. naša Iskra. V nadaljevanju želim prikazati del ostalih razlogov. Eden zanesljivo najresnejših je erozivna moč mikroprocesorjev v smeri odmiranja poklicev. Ranljivost poklicev je namreč v tem, da delujejo kot izključni zakladi specifičnih znanj. Trdim to, ne glede na to, o čem teče beseda: o simptomih bo- lezni in zdravljenju - kar počenjajo zdravniki, kirurgi; resnično čudežnem premetavanju denarnih zadev in številk v zvezi z njimi -kar počno računovodje, knjigovodje; različnim kompliciranim spletom informacij, iz katerih je sestavljeno življenje odvetnikov itd... Vse to je navadnemu smrtniku nerazumljivo in nedostopno. Pomembnosti poklicev.torej ne gre podcenjevati, kakor tudi ne zelo resne stopnje celovitosti in težavnosti skupin podatkov, s katerimi poklici operirajo - v našo korist! Zavedati se moramo tudi dejstva, da so poklici le končni del specializacije dela, ki se je začela že v tistem trenutku, ko so moška plemena prevzela nase lov, ženske in otroci pa zbiranje sadežev. Ne glede na celovitost profesij, če jih povsem razčlenimo, vidimo, da so sestavljene iz dokaj enostavnih informacij in je res čudež v nujnem poznavanju pravil obdelave in uporabe teh informacij. Kot prvi primer bomo analizirali zdravniški poklic. Pri tem posebej poudarjam, da ni moj namen podcenjevati katero koli profesijo -želim jih le analizirati. Vsa tista skrivnostna vprašanja, ki jih zdravnik postavlja bolnikom, so ne glede na njihovo im-presivnost že vnaprej precizno pripravljena drugje. Vprašanja so tukaj le zaradi zbiranja informacij, ki bodo pokazale, katera od velikega števila bolezni je najverjetnejša. Ce je na primer sum na rano na želodcu, posledice sledijo avtomatično: snemanje želodca, posebna dijeta, zdravila. Torej je postavljanje diagnoze le stvar pravilnega postopka obdelave in uporabe informacij! To je tudi razlog, da so danes izdelani zelo uspešen! programi za računalniško ugotavljanje zgodovine bolezni, za priporočanje nadaljnjih posegov ter celo zelo uspešno postavljanje diagnoze bolezni. Raziskave v velikem številu bolnišnic v ZDA so pokazale, da so bolniki povedali za polovico (50%) več podatkov o sebi in svoji bolezni »doktorju računalniku« kot »doktorju človeku«! Zlasti če gre za neko od »občutljivejših« bolezni, kot so na primer alkoholizem, osebne psihične ali fizične motnje itd. Raziskave so ugotovile, da v teh primerih bolniki zelo radi »kramljajo« z računalniki o svojih celo zelo intimnih problemih, kar z navadnim zdravnikom zaradi sramu in drugih podobnih razlogov ne počnejo. Vse večje je število zdravnikov in znanstvenikov, ki so na podlagi trdnih znanstvenih dokazov prepričani, da bodo do konca tega desetletja vrata več področij medicine na stežaj odprta za uporabo računalnikov. V tolažbo tistim, ki jih ni malo in ki se bojijo, da bo »računalniškemu doktorju« dovoljeno odločanje v slogu: »Odrežimo tisto nogo,« naj povem, da so vsi medicinski ali katerikoli drugi računalniki (beri: roboti) zgrajeni ha obveznem spoštovanju treh osnovnih zakonov robotike: 1. robot ne sme poškodovati ali dovoliti poškodbe človeškega bitja 2. robot je dolžan spoštovati vse naloge človeških bitij, razen tistih, ki so v nasprotju z zakonom št. 1 3. robot ščiti sebe in svoj obstoj v vsakem trenutku, razen če je to v nasprotju z zakonom št. 1 in št. 2. Na ta način dosežemo troje: - zaščito človeka pred škodo, ki mu jo lahko povzroči robot. V Av, » zaščito človeka pred škod0^^ mu jo lahko povzroči drugi čl° ‘tf.r s pomočjo robota, % - zaščito robota samega To se na sedanji stopnji raZ^{u ^ programsko samokrmiljenih s jev (računalnikov oz. robotov) ^ sničuje s tem, da je odločanj® ^ ključno v domeni človeka,in , iz zelo razumljivega Razlog: P3 motorične lastnosti človeka dno ni in še dolgo ne bo »prenesti« na računalnik, oz1* '1*v ;J^ teh lastnosti v sedanji fazi človeške umske dejavnosti n1 goče programirati! In ko smo že pri robotih^ | omenim še to, da je nredsta^J li V®1 njih marsikomu nejasna ed3] meglena. O njih bo tekla bes , naslednjem prispevku. Za zd 1 * omenimo le to, da obstaja) osnovne vrste strojev: 1. enostavni stroji - ti so stvu mehanične mišice, ki P nehoma ponavljajo vnaprej d )| čene operacije, a z njim uPrtt)|| človek (buldožerji, avtor*1 idr.), L, 2. programirani stroji ki jih programiramo za d01® pl opravila. Programiranje (s ji navodil za delo) opravi člove ] roma oseba, ki upravlja s str0) JI 3. roboti - ki se od prej on*® J| nih dveh vrst strojev bistve .a zlikujejo. Ti stroji tudi °Pra 1?D različne vrste opravil, venda^ |v ran j e opravil ni odvisno sam ^ stroj vstavljenih programe ’ ji pak tudi od informacij iz P ^1 ki so bistvene za pravilno 1 f vanje programiranih °PraV1(jeM katere robot reagira sain3 kg. 2e v kratkem pa se Pridružil drugi z okusom J ribeza. uf^-hrJe Gladki greh? To je čisto jfV, povedano, desertni pre-k° v več okusih pomenil ’ hpih Pri obogatitvi prehrambe-!VCVad naših potrošnikov. se ie Pr’ odločitvi za proiz-n noveSa izdelka oglasila v vofeert®10’ ki ie P° Postopkih ega Oženja pripravil ce-Program promocij izdelka. Naloga je najprej zajela raziskavo sprejemljivosti takih izdelkov v gostinstvu in gospodinjstvih, te- stiranje prototipov, predlog korekture izdelka, pa izbiro in še testiranje imena ter oblikovanje etikete oziroma zunanjega videza izdelka. V prodaji je že Sladki greh z okusom kakava in ribeza, še v letošnjem letu pa bo dobil še enega »bratca«; tretji okus bo karamelni. Kasneje namerava Emba pripraviti tudi druge desertne prelive - z francoske solate. Pri tem dodamo le še kuhan, na kocke narezan krompir in majonezo. Seveda pa lahko to zelenjavo uporabimo tudi kot prilogo k pečenkam, zrezkom in jedem na žaru. Spretna in domiselna kuharica bo te vložene vrtnine lahko uporabila pri kuhi še kje drugje. Tretjo novost, ki jo pripravlja Eta, bomo tudi že kmalu lahko kupili v trgovinah. Kot so mi zatrdili, bo na prodajnih policah že verjetno pred izidom te številke časopisa. To bo večji, 720 ml kozarec, v katerem bodo kar tri sestavine, potrebne za pripravp francoske solate. Tretjina vsebine bo kuhan, na kocke narezan krompir, pa seveda korenček in še grah. V drugem kozarcu (s tem bo pakiran v folijo kot dvojček) pa bodo na kocke narezane kumarice. Tako bo marsikateri gospodinji prihranjeno zamudno delo pri pripravi francoske solate, saj bo k vsemu temu, kar pripravlja naša Eta, dodala le še majonezo, gorčico in po okusu druge začimbe. Nedvomno so v času, v katerem živimo, takšni izdelki zelo dobrodošli. Prihranimo veliko časa in' predvsem takrat, ko se nam mudi, lahko s pomočjo Etinih izdelkov pripravimo okusne in izdatne obroke. Hvala naši Eti za pomoč! Dneva nam žal ne more podaljšati na 25 ur, s ponujenimi izdelki pa lahko močno skrajša čas priprave posameznih obrokov. Mile Bitenc MtaSJETOM Ne zamudite priložnosti za brezlačen organiziran ogled Cankarjevega doma: vsako sredo od 14.00 do 18.00; vhod št. 1 iz Prešernove ceste. Za prireditve, ki niso v programu svobodne menjave dela in jih torej kulturne skupnosti ne sofinancirajo, Cankarjev dom popustov ne priznava. Vstopnice za nekatere redke prireditve so dražje kot običajno. Da ne bi bili prikrajšani, vam svetujemo, da v svoji delovni organizaciji izrabite možnosti, ki vam jih nudijo popusti za skupine. Prek svojega kulturnega animatorja organizirajte skupinske obiske. O prireditvah se pozanimajte po tel. 221-121, int. 447, 428. Delovnim organizacijam izven Ljubljane dajemo pri organiziranem obisku za skupine popust za večino prireditev: popust velja tudi za šole in študente v organiziranih skupinah. Za nekatere prireditve ne dajemo popustov. Za vse abonmajske koncerte so na voljo tudi vstopnice v prosti prodaji. Abonente simfoničnih koncertov obveščamo, da lahko obroke plačujejo pred ali med odmorom vsakega abonmajskega koncerta v I. preddverju Cankarjevega doma: abonenti simfoničnih koncertov Slovenske filharmonije pa tudi pri blagajni Slovenske filharmonije vsak dan (razen sobote in nedelje) od 10.00 do 12.00. Razstave so odprte od 9.00 do 13.00 in od 15.00 do 18.00 in v nedeljo od 9.00 do 13.00. Za razstave ni vstopnine. Blagajna Cankarjevega doma je odprta od 13.00 do 20.00, ob sobotah od 9.00 do 12.00 in uro pred pričetkom predstave: rezervacije po telefonu 222-815. Prosimo, da rezervirane vstopnice dvignete tri dni pred prireditvijo. Z rezervacijami vstopnic imamo, žal, slabe izkušnje. Ker smo na željo obiskovalcev vstopnice hranili do začetka predstave in medtem zavračali druge interesente, jih kasneje nismo mogli več prodati! Opozarjamo, da za kupljene vstopnice denarja ne vračamo. Za zelo komercialne prireditve individualnih rezervacij ne bomo mogli upoštevati. Skupinske oglede lahko organizirate po telefonu: 221-121, int. 443. Na terasi Cankarjevega doma je vsak večer odprta restavracija. Ce želite rezervirati mizo, pokličite telefon 211-211. Vhod v restavracijo je z Erjavčeve ceste. okusom jagode, marelice, kave in morda še kaj. Poudarek pri proizvodnji Sladkega greha bo seveda na čokoladnem oziroma kakao prelivu, ki bo tudi v največji meri zastopan v celotni proizvodnji. Vsi izdelki bodo oziroma so pakirani v plastenke po 1,5 kg in v manjše stekleničke po 0,30 kilograma. Plastenke so namenjene večjim porabnikom, kot so slaščičarne, gostilne, pa tudi večja gospodinjstva. Proizvajalec svetuje, da mora biti pri hranjenju plastenka obrnjena na glavo zaradi tesne-nja. Prav zaradi tega je zaprta z večjim plastičnim navojnim zamaškom, na katerem lahko plastenka tudi stoji. SM Delo, ki je za Sladki greh izdelal tržno raziskavo je ugotovil, da je skoraj polovica anketiranih izrazila pripravljenost do nakupa izdelkov. Ko se je Sladki greh znašel v prodaji, je po njem seglo že mnogo potrošnikov. Samo v kratkem času (od decembra, ko je prišel iz proizvodnje, pa do nastanka tega zapisa v sredini januarja), so ga v Embi izdelali okrog 30 ton. Desertni preliv Sladki greh je namenjen za prelivanje sladoledov, sadnih solat, pudingov, za premaz palačink in drugih sladic. Spretna gospodinja ga bo lahko uporabila še marsikje. Kaj pa cena? Steklenička Sladkega greha (vsebina je 0,3 kg) stane v maloprodaji 97,90 din, plastenka 1,5 kg pa 478,50 din. Lahko bi kdo pomislil, da je to drago. Pa ni, kajti tolikšna količina traja dlje časa, praktično pa vsebina pomeni kilogram in pol čokolade. Mile Bitenc S pomočjo Mercator-Turista Mile Bitenc Na olimpiado v Sarajevo Med programi, ki jih ponuja Mercator Turist, sem tokrat izbral tistega, ki je prav gotovo najbolj aktualen. To je povabilo na ogled XIV. zimskih olimpijskih iger v Sarajevu. Zimski športi imajo prav gotovo veliko pristašev tudi med našimi delavci, kar bi sodili po samih udeležbah na naših mercatoria-dah. Morda bo kdo vsaj kakšno tekmovanje želel doživeti tudi »v živo« in prav je, da zapišem vsaj nekaj osnovnih podatkov, ki bodo botrovali odločitvi za ogled tekmovanj . Mercator Turist sprejema prijave in daje tudi vse informacije za potovanje v Sarajevo s TTG in za ogled posameznih tekmovanj. oklepajih za otroke do 12 let) je: - iz Ljubljane 2.860 (2.390) - iz Maribora 2.950 (2.440) - iz Celja 2.810 (2.350) V ceno je vračunan prevoz z vlakom 2. razreda do Sarajeva in nazaj, ležalnik na isti relaciji, zajtrk in večerja na vlaku ter spremstvo. Skupine nad 25 oseb imajo 10% popusta. Doplačilo za vožnjo z vagonom s turističnimi spalniki je 460 din, doplačilo za vstopnino in ogled prireditev in avtobusni prevoz do Tradicionalni marčevski izlet Mercator Turista Mile Bitenc I >ieu pUbcilllCZUlili V XXX XX . ^ £ - 7Ssr^fdu’o'g1irtr= Pomlad ob morju • -t____t_i \7ncrnmi ciorlo-zi io 450 din. ’84, od 7. 2. 1983 do 1-9. 2., bodo vsak dan v Sarajevo vozili posebni vlaki. Iz Ljubljane bo odpeljal ob 21. uri, v Sarajevo pa pripeljal ob 7.10. Odhod iz Sarajeva je predviden za 20. uro, prihod v Ljubljano pa ob 6.35. Posebni vlaki za Sarajevo bodo vozili tudi iz Maribora (21.25) preko Celja (22.35) s prihodom v Sarajevo ob 7.21. Isti večer ob 19.15 bo odpeljal iz Sarajeva, v Maribor pa pripeljal naslednje jutro ob 5.55. Vlak bo sestavljen iz sedežnih vagonov, ležalnikov in spalnikov. Pred prihodom v Sarajevo bodo na vlaku postregli z zajtrkom, na vožnji iz Sarajeva pa z večerjo. Cena potovanja za odrasle (v do 550 din, odbitek za vožnjo vagonu s sedeži je 450 din. Za skupine iz drugih krajev Slovenije bodo organizirani tudi prevozi s posebnimi vlaki ali avtobusi do Ljubljane oziroma Maribora. Organizator si pridržuje pravico spremembe cene izleta v primeru Leto je naokrog in v Mercator Turistu imajo že pripravljen program za letos^ marčevski izlet, ki bo spet v dveh izmenah popeljal na dva in pol dnevno potv, ( ^ spremembe cene izleta v primeru »stalnih« in verjetno spet nekaj novih prijateljev izletov z našo agencijo. Tokra , večjega povišanja cen posameznih izlet v sodelovanju z revijo Teleks pod vabljivim naslovom »Pomlad ob mo j storitev ter pravico do spremembe .. Vei' izleta v primeru višje -.-.-.-j^ v.ir-i T^itov most na Teleks naročnikom revije i ^ programa sile. Organizator ne nosi rizika v primeru odpovedi športnih tekmo-van zaradi slabih vremenskih razmer ali višje sile. Več informacij dobite v Merca-torj Turistu na Tavčarjevi 6 v Ljubljani -- telefon: (061) 312-254. V sredini marca bo ob naši obali že pomlad in naše izletnike bodo pozdravile prve cvetke na opatijski rivieri in na otoku Krku. Naj izlet vsaj v grobem predstavim, kajti odločitev zanj bo tako seveda lažja. Kraljeviče in čez Titov most na otok Krk. Tudi tam so predvideni ogledi znamenitosti, pa vožnja z ladjicami na otoček Košljun. Kosilo, in v poznih popoldanskih urah vrnitev v Ljubljano. % 'KA KOZA del trd letbusa UPAb H .VOb£ ' PtO^K.. MERA iibEinv OSTROG, pesen .HVAL- NICA nubSKA TE H A) 1 - KA TROPSKA OVh TALKA oTRosko ■bdelo" SPONE, VEZ.I MiMOv 1 am.hlh i«,rau- lelsS*««! bn ■fiag "4HIOA AnDRCZ Robič RbPAvC. STRISAI-- KA - tR»psice RAST- uiwe MOBeL AlfREt? KV. R£P. VAP1UKLI tKPKJ EoE, LEPOTE ONAlO PR0I2V. H-ETE Kahnik Ne.u4b -N3A ^hrt M Mercator Turner. PEBOCI SU«OR[> BARSfcl »CRA-J Andrej KAMhiAf Nace. d. S, Novi O/l Mercator ovalna POSObA KOVIIOS-II0DUST. V RIBNICI IJEPRA- VlLEiO KROG UuBLO. Disko- teka Rasist eni+h RIH.ENA kaVRiEr “ h musli- mane. tbOG as,- Vli BARn K) tlet). skaka i., Miro ifeu-me Ebo RAVNIK. MOMER-DEVA pf-r SNlTEV ^T' I*# * lD ^ zaradi rešitev, ki jih dobivamo veliko in eksPed'taSe SPet kar prece^’ ki 80 oddane skozi službeni zc ris .ra- ci« ;K« yo ;V« il> .vl A ri; 0^ cjej() rešitev in na mnogih kuvertah smo spet opazili žig terinf- organizadje. To pomeni, da svojo zasebno pošto neka- K;. POSlliain nrf>kn okcnpHil-a ki pr «n ranoslpni -Žp roc jg ^vSjoSsr. Phonr 6?' pred dnevi smo prejeli dve rešitvi, poslani »hitro, '*■*- - ^vGriO«' —1,... T, a so 'Čtotl: raraša Prihajajo take pošiljke. A če koga zanima, lahko pov-Prot«,,, * takšno pošto hranino (v studiu za ekonomsko bdnd°)- Mile Bitenc emba KUPON ZA POŠILJANJE KRIŽANKE Ime in priimek Naslov iz delovnega mesta_____ DO ali TOZD Izpolnjeni kupon priložite rešitvi križanke, na ovojnico pa obvezno pripišite - Nagradna križanka, sicer rešitve, čeprav bo pravilna, pri žrebanju ne bomo upoštevali. Izid žrebanja velike novoletne nagradne križanke Do predpisanega roka smo na naš naslov prejeli rekordno število rešitev naše velike novoletne križanke, in sicer kar 1211. Časa za reševanje je bilo med prazniki dovolj, križanka ni bila težka, pa tudi obljubljeno večje število nagrad je verjetno vplivalo na tako velik odziv. Omenimo naj, da je več izžrebanih reševalcev pozabilo priložiti svoj naslov in zato teh seveda nismo mogli uvrstiti med nagrajence. Zato drugič tudi na to bistveno malenkost he gre pozabiti. Nagrade Studia za EP bomo poslali po pošti, vsi drugi izžrebanci pa naj nagrade, ki so jih prispevale v križanki sodelujoče DO in tozdi v sozdu Mercator, prevzamejo osebno ali po pooblaščenem zastopniku v Studiu za ekonomsko propagando v Ljubljani, Breg 22, lahko takoj po objavi v časopisju. Nagrade naslednjih naših darovalk prejmejo: M-Konditorja 1. Dora CANKAR, Ljubljana, Mercator Sadje zelenjava 2. Majda LEVINGER, Ljubljana, Mercator-Rožnik, TOZD Golovec 3. Igor KAPUN, Ljubljana, Mer- cator-Mednarodna trgovina, TOZD Contal M-Kopitarne Sevnica 4. Marija POTOČNIK, Mercator, Delovna skupnost SOZD, pravna služba M-Ete Kamnik 5. Marjeta Brajič, Mercator-Tu-rist, Ljubljana 6. Jože Marentič - M-Delovna skupnost SOZD, komerciala, Ljubljana 7. Dobrivoje NIKOLIČ, Spec-trum, Beljaška 4, Ljubljana M-Embe Ljubljana 8. Milka MOČNIK, M-KGZ Sora Žiri 9. Neda VODOPIVEC, M-Na-nos, TOZD TMI Postojna 10. Vika LUSKOVEC, Mercator-Tehna, Ljubljana M-Agrokombinata Krško 11. Magda HORVAT, M-Emba Ljubljana 12. Milena MAGOLIČ, upokojenka Sadje zelenjava 13. Franc MIHELIČ, M-Velepre-skrba, TOZD Grosist Ljubljana M-MT TOZD Steklo, Ljubljana 14. Alenka GOLUBOVIČ, M-De-lovna skupnost SOZD, razvojno planski sektor, Ljubljana 15. Nada KASTELIC, M-Agro-kombinat Krško 16. Biserka GOSAR, M-KK Sevnica , M-MT, TOZD Slovenija sadje 17. Stane BAZNIK, upokojenec TMI Ljubljana 18. Jelka KLENOVŠEK, M-STP Hrastnik 19. Janez JEREB, M-KGZ Sora, Oprema Rovte M-Nanos, TOZD TMI Postojna 20. Mara CERNAK, MMT, DSSS Ljubljana 21. Pavla PAJNIČ, M-Jelka Ribnica 22. Marija MUNDA, MIP Ptuj M-Studia za ekonomsko propagando 23. Darja KRAJC, M.Nanos, TOZD Trgovina Rakek 24. Zinka JELECEVlC, M-Vele-preskrba TOZD Grosist Ljubljana 25. Štefka KOVAČ, Mercator Ve-lepreskrba, TOZD Trgopromet Kočevje, Preskrba Osilnica 26. Lojzka FINK, Gradišče Trebnje 27. Ivan PRAH, M-AK Krško, TOZD Meso 28. Jožica SIMONČIČ, M-Rožnik, TOZD Dolomiti 29. Jelka MATlClC, M-KZ Logatec 30. Boris CESAR, M-Jelša 31. Branko ČRETNIK, Standard Novo mesto, Blagovnica N.m. sBINto ‘T j Ufi-. A K §r ▼ tT' KS S™ E: T O A T Ht^' HE 5 E V KM d h_________ A N A t> A wrler^atori & i : q | i5čv rv 1 L KJE Hi I Lo ! * * I W ^ L A bKTlG R AM «,A K AN q e>R i IL; L AT A Ki Ali hm A M l ifeO SlisifK R >«0 N D £ N K O • £ L A H tproNii plA K- T w-CAŠH T O KP Iv- M. *•-' . • . i\ A ^ ^ A AN 1 M TO Ni- i I M O N G V 0 G A S A A j^t Em- sssr IpOK z n IB^ Bo R o :i"T!E "o P i k. jbON _ . i či^KRO b AB-L ms ^ Rt A DE l AKTN “»VRAM ;K A TOR ,.RM / So 7 V Afe £ ž. O N A V mvA ”3 aM^ At;-- K D Ko OTJLOSAP tt- h:r' ■ x o P fr;: A b A H O KO M t0^ -% 0?KV l A - K O R AjN A lO^T _ »H K A PP£S-£R A -S » J »HO P A R.V I A NII ..Fl O V S HA' pav o "N A R T A i I N D nsse OR^N R l Z £ “»st i a—msiiiS o[ntj? TA1^!0 DASGR OTpH ■ T . V Oiis.' L 1L s:. KVA U I TET I 24* R. I S‘ l \ ni A - A N P £ R | 0 . ^6 KO RP € R. J- A N'" K.u o Kr-™ A A/fefP OL I P £ O P "Sto RH KAlSlA 1^0 r r i p v- ». AO RO KO H R J N At!KO~ŽČ KJ E N A:p t>TA STRI . __ _ _ O Mr’ H AR At TKA KAjLIG [R P R. o n\ Erm v £ P- SL -»pgPO KAR T Petega januarja letos je bil v Ljubljani, v Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije razgovor o oskrbi prebivalstva. Izvršni svet, oziroma njegov predsednik, Janez Zemljarič je ugodno ocenil prizadevanja večjih sistemov za oskrbo v letu 1983, prav tako pa tudi njihova prizadevanja za pospeševanje pridelave hrane s sovlaganji izven SR Slovenije. Kot nadaljevanje tega razgovora, so si njegovi udeleženci ogledali blagovni center tozda Grosist iz Ljubljane. Gostitelja, Miran Goslar ia Rado Šint-ler sta goste: predsednika Izvršnega sveta, Janeza Zemljariča, predsednika Republiškega komiteja za tržišče in splošne gospo- darske zavede, Lojzeta Klemenčiča, predsednika Samoupravne interesne skupnosti SR Slovenije za ekonomske odnose s tujino, Jerneja Jana in predstavnike tozdov Timav, Tima, Slovin, Vipa in drugih, seznanila z izgradnjo centra, tehnologijo dela in poslovnimi rezultati tozda Grosist, ter poslovnimi rezultati sozda. Foto Vesna Bleiweis Strokovna ekskurzija v Sovjetsko zvezo TOZD Ilirija Na pot vabimo delavce Mercatorja M-Hoteli gostinstvo, temeljna organizacija Ilirija organizira strokovno ekskurzijo trgovskih in gostinskih delavcev v Sovjetsko zvezo: Moskva--Leningrad-Kijev. r Tozd Ilirija organizira strokovno ekskurzijo zaradi paritete, ki jo zahteva Sovjetska agencija, s katero ima Ilirija sklenjene aranžmaje o storitvah za goste te agencije. Ekskurzija traja osem dni. Odhod je 29. februarja, vrnitev pa 7. marca 1984. Cena je 24.000 din za udeleženca. Glede na to, da gre za strokovno ekskurzijo, združeno z ogledom znamenitosti Moskve, Leningrada in sti in četrti dan polet v Lenin' grad. 5., 6. in 7. dan bivanje v Leningradu. Za vse udeležence ekskurzije je organiziran ogle« galerije Ermitaž in obisk P1' skarjevskega spominskega pokopališča, kjer počiva 600 tisoč Leningrajčanov, padlih in umrlih v času nemške blokade Leningrada med drugo vojnO' Sedmega dne polet v Kijev. 7. in 8. dan sprehod po Kijevu k k S delavcev. V skupini mora biti najmanj 32 oseb, zato delavci Ilirije vabijo na pot tudi delavce ostalih Mercatorjevih organizacij, pa tudi Mercatorjeve upokojence. k !vP Program ekskurzije Odhod 29. februarja 1984 izpred hotela Ilirije' v Ljubljani na letališče v Zagreb (Plešo). Po ureditvi obmejnih formalnosti polet v Moskvo. Med poletom obrok. V Moskvi namestitev in večerja ter prenočevanje. 2., 3. in 4. dan bivanje v Moskvi z ogledom njenih znamenito- tobusom. Popotovanje bo zanimivo-popestreno za gostinske in L' govske delavce z ogledom tr' govskih in gostinskih objektov ter načina dela v teh organizaci- jah. Ilirija vas vabi s seboj. Pn)f' vite se lahko do 10. februarj3 1984. Prijave zbira tov. Igor Hribar, tel. (061) 551-245, ^ vam bo ljubeznivo dal tudi db-1' . ge potrebne informacije (pla*' A) lo depozita) ter vas natančneje informiral tudi o vseh zadevaj3 v zvezi s potovanjem. Za vsaK i primer pa še prej preverite veljavnost potnga lista. Srečn pot! Il S sej 20. sednica pošlovodnog veča Crvena nit: lični dohoci Ocena devetomesečnih poslovnih rezultata u 1983. godini, sporazumevanje o prethodnom udruživanju rada i sred-stava za investicije i prethodnom pokrivanju gubi-taka, suinvestiranje sred-stava izvan SOUR i informacija o ekonomskim odnosima sa inostran-stvom - sve te teme je u pozadinu potisnula na-j aktualni j a tema o ve se-dnice poslovodnog veča: lični dohoci u trgovačkoj delatnosti SOUR. Samoj oceni poslovnih rezultata u tri kvartala prošle godine prisut-ni nisu posvetili baš previse paž-nje, jer su se zaustavili na život-nom pitanju svakog radnika, naro-čito u trgovini - ličnim dohocima. Zbog takvog stava tom pitanju, za-jedno sa zaključcima ove sednice, posvečujemo više pažnje u poseb-nom članku. brava pokrivanje gubitaka organizacijama pre predavanja zaklju-čnog računa za 1983. godinu, Službi društvenog knjigovodstva. Za Nanosovu OOUR Trgovina iz Rakeka, poslovodno veče je, naime, več prihvatilo zaključek, da joj se prethodno pokrije gubitak jedino, ako bude ukinuta. Pomenuti za-ključak komentarisao je predsednik KPO M-Nanos, Anton Černe i označio ga kao jednostran i neob-jektivan, bez obzira na to što če o sanacionom programu OOUR Trgovine iz Rakeka odlučivati ra-dnički savet SOUR. Njegovo mišljenje je bilo, da o sudbini jedne OOUR i postavljanje diskrimina-ciskih uslova za pokrivanje gubitaka u 1983. godini, nije u kompe-tenciji poslovodnog veča. Na udruživanje sredstava za investicije u 1984. godini, primedbe su imale uglavnom one radne organizacije, koje imaju velike oba-veze za vračanje investicionih kredita, istovremeno medjutim, ostvaraju nisku akumulaciju odnosno sa sredstvima amortizacije ne pokrivaju niti najnužnija ulaganja u osnovna sredstva. To su uglavnom trgovačke organizacije. Tekst samoupravnog sporazuma o udruživanju sredstava, za pokrivanje gubitaka u 1983. godini, prihvačen je bez primedbi. Taj sporazum ipak moramo povezati sa zaključkom, donešenim na 19. sednici poslovodnog Veča, na ko-joj ju razpravljali i donosili zaključke o uslovima pod kojim se odo- sredstava kredita za ubrzavanje razvitka privredno manje razvije-nih republika i SAP Kosovo, ta če sredstva -nameniti suinvestiranju u rekonstrukciju sistema za na-vodnjavanje »Udovo I« u SR Makedoniji. Nosioc tog posla je Mer-catorova specijalizovana radna organizacija Sadje zelenjava. Sa njom če se zainteresovani dogovoriti o načinu realizacije te potpisati odgovarajuče samoupravne sporazume. Veličina angažovanih sredstava je 56 miliona din. O ekonomskim odnosima sa inostranstvom u 1984. godini, jasno nam je samo to, da nam nista nije jasno. Uskladjivanje mišljenja o promenama zakonadavstva sa područja ekonomskih odnosa s;a inostranstvom, još če potrajati i naj ver o vatni j e češe otegnuti sve tamo do poletka druge četvrtine 1984. godine. Do tada - neka ide sve po starom! Prenos odredbi zakona o proširenoj reprodukciji i minulom radu u naše samoupravne akte, previse smo odlagali, pa Radnički savet SOUR — 28. 12. 1983 Prihvačen godišnji planski akt za 1984 Karakteristike diskusije na tu temu izrazičemo u jednom zaključku: Udruživanje mora biti, ako želimo da u nimalo ružičastim uslovima, obezbedimo dalji rast i razvoj, odnosno da sačuvamo je-dinstvo u ostvarivanju ciljeva za-jedničkog značaja. Organizacije u sastavu SOUR, koje imaju još neangažovanih Poslednje zasedanje ra-dničkog saveta SOUR u 1983. godini bilo je namenjeno prihvačanju godiš-njeg planskog akta SOUR za 1984. godinu. Istovremeno sa sednicom radničkog saveta SOUR, održano je zasedanje zbora M-Interne banke, koji je prihvatio poslovnu politiku banke u 1984. godini. Ako ocenjujemo na osnovu odziva delegata na predlog planskog akta SOUR za 1984. godinu (planski akt je sastavljen od: Plana raz- su nam sada za petama odref ^ područja 'odgovornosti i octr _ c vanja investicija. Potencijak1 ^ vestitori su prva koji če moraejif' zagrizu tu oskorušu i odgovoi pitanje: »Sta je to velika, a st t la investicija?« Da li če se zapitati šta je to pametno formalno - »hartijano« z3* .jL davstvo - to več nije naša Ju davstvo - to več nije naša Autentična tumačenja u tom ^ slu, sigurni smo, neče dava1 ^ sam zakonodavac! ertb?, Prevod: Slobodan MilmK° * f£?p3Sj|Bk 7 mr I Mercato voja SOUR Mercator u 1984. godini, Plana robnog prometa, Plana radne zajednice SOUR Mercator i Plana poslovne politike M-Interne banke), svi problemi i otvorena pitanja su, u prethodnoj raspravi, bili rešeni do te mere, da je delegatska saglasnost bila data praktično bez ijedne reči. Delegatski savet je dao saglasnost i za pokriče obaveza koje su nastale nabavkom novih diskova za AOP, kvalitetnijih i večeg kapa-citega od predjašnjih, iz sredstava amortizacije kompjuterske opreme. Radnički savet je prihvatio i za-ključak o promeni srednjeročnog plana 1981-1985, koji se odnosi na promene na području investicija. Prevod: Slobodan Milinkovič Glasilo delavcev in nih kmetov SOZD Mercator, sub. o., Ljubljana, Aškerčeva* Izdaja Center za obvešča*^ SOZD j, Uredništvo: Aškerčeva Ljubljana Ureja uredniški odbor: o stina Antolič, Jože .Cer® ■ Sonja Dolinšek, Sergej Par nost, Anton Kočevar, Nada htar in Mirko Vaupotič ^ Odgovorni urednik Jaro vak (telefon: 221-044) . jj Novinarka Vesna Blem (telefon 221-010) . t cr Tajnica redakcije Katja novec (telefon: 221-010) , a- Tehnični urednik Dušan jovic Oblikovna zasnova Novak Tisk ČGP Delo K3 Oproščeno temeljnega da od prometa proizvodov ^ Izhaja zadnji petek v Glasilo prejemajo 4613^ kmetje, učenci v gospodars f in upokojenci SOZD Merc Naklada: 12.000 izvodov j1 M