F«štn!na plačana t g»t«rota!. NaroCnfna saaša letno 30 Din, polletno 15 Din, — za inozemstvo letno 60 Din. »osameznaitev. i Din UREDNIŠTVO ~UPRAVA: pri g. Benko nar. poslancu v M. Soboti telefon številka 8. ät«v. rač. poštne hran. 13.549 izhala vsako nedeljo Tednik za gospodarstvo, prosveto in politiko Cena oglasov Na oglasni strani; cela stran 60S Din, pol strani 300 Din. — Cena malim oglasom do 30 besed 12 Din, vsaka beseda več 1 Din. — Med tekstom vsaki oglas 15% dražji. Pri večkratnem oglaševanju popust. UREDNIŠTVO in UPRAVA v Murski Soboti. Rokopisi se ne vraialo IV. LETO Murska Sobota, 24. februarja 1935. ŠTEV. 8 Politično gibanje. Odkar je nastopila vlada gospoda dr. Jevtiča, predsednika minister-skega sveta, vidimo razne ukrepe, kateri oiivotvarjajo razne gospodarske panoge, kakor smo to že v našem listu detajlno priobčili. — V tej vladi je gospod dr. M. Stojadinovič, minister finance, ki je s posebnimi nared-bami prinesel' na finančnem polju toliko dobrega, da mu vsa javnost ne samo odobrava, — nego z izvanred-nim zadovoljstvom osvoja njegove u-krepe, iz katerih se vidi, da se je pričelo zboljšanje v finančnem gospodarstvu. — Tudi v našem srezu smo vzeli z odobravanjem in s posebnim zadovoljstvom te preureditve na znanje, katerih smo se pa že na-dali takrat, ko je gospod dr. Stojadinovič prevzel finančno ministerstvo. Večina ljudi v našem srezu se rado-istno spominja prvega nastopa gospoda dr. Stojadinovlča kot nosilca liste radikalne stranke leta 1923. — Takrat ni biio v našem srezu toliko razumevanja za vsedržavno politiko — kar je bilo vidno v takratnem volilnem boju, v katerem je nastopil tudi naš sedanji poslanec, gospod Benko. Šele kasneje je uvedelo ljudstvo, da je napravilo veliko pregreško, ker ni sledilo vladni politiki, katera bi mu bila gotovo v splošno korist Ako pogledamo na sedajno vlad-o politiko in njeno delo v tej krat-dobi, moramo vse ukrepe in do-rinešene uredbe odobravati — in ne odobravati, nego moramo smatrati ;a dolžnost podpirati tako vlado z 'vsemi svojimi močmi in doprinesti tega, da se zamere začrtani delov-li program v polnem obsegu izvesti. V. tej vladi imamo tudi našega, sem dobro znanega bivšega bana, tedaj ministra za s oc. pol., gospoda Ir. Marušiča, kateri je tudi na svojem rejšnjem položaju posvečal vedno ijvečjo pažnjo naši najsevernejši irekmurski slovenski krajini. — Se-laj pa bo kot član kr. vlade posvetil večjo pozornost naši slovenski pc-irajinl, katero je imenoval „naš ijamin"' ' Ta trditev pa ni samo naša, ne-|o vseh časopisov v celi državi, celo d prejšnje najmočnejše opozicije, t- Ne samo, da hrvatski listi plos-taje hvalijo vlado gospoda dr. Jevtiča nego tudi naši slovenski opozi/cir lrji listi z velikim navdušenjem bravajo vse ukrepe ter z veseljem "Pozdravljajo delo kr. vlade gospoda dr. Jevtiča, kakor gospoda dr. Stojadinovič». Ako torej tako močan slovenski list, kakor je »Slovenec", ki je glasilo bivše SLS ter prijateljev gospoda dr. Antona Korošca, bivš. minfsterskega predsednika, tako iskreno hvali ter pozdravlja in odobrava že izvršeno delo in izdane ukrepe in naredbe, potem ne mora biti dvoma, da bi sedanja vlada gospoda dr. Jevtiča ne bila sposobna preureditve in zboljšanja naših gospodarsko-socijalnih razmer. V Slovencu se še trdi, da še ni bilo take vlade, ki bi si v tako tež kih časih ofvojüa splošno gospodar- stvo ter tako krepko in dobrohotno izvrševala vse probleme, ki težijo danes posebno naše kmetsko-delavsko ljudstvo. Potrebno je, da se nsše prekmursko ljudstvo v politiki preorijen-tira ter premisli, kje se mora poprijeti pri nastopu volitev in kako listo mora podpirati, da z upanjem lahko pričakuje zboljšanje na težkem gospodarskem polju, kakortudi izpolnitev posebnih želja naše Slov. krajine. Zato mora vsakdo, ki želi sebi in splošnosti boljšo bodočnost, podpirati listo kr. vlade, katere nosilec je ministerski predsednik gospod Dr. Bogoljub Jevtič Vlada na delu za zboljšanje narodnega gospodarstva. Tudi prometni miniser izvaja reforme. Znižanje potniSkih tarif železnicah za več ko četrtino. Cenejši prevoz prtljage. Prometni minister je v okviru svoje gospodarske politike izvedel tarifno reformo potniškega prometa, prevoz potniške prtljage in prevod ekspresnega blaga. Te reforme stopijo v veljavo 1. marca. To veliko delo bo razgibalo gospodarsko življenje zakaj, če prebivalstvo ne more plačati voznih cen, ne more to koristiti narodnemu gospodarstvu. Gospodarska polidka države se mora naslanjati na široko Ijudssko maso, ne pa na po-edince, ki jih kriza ni zadela, potem bo to v interesu narodnega gospodarstva in tudi v interesu železnice. Prometni minister je to uvidel in znižal cene pri potniških vlakih za 28osrečilo iztakniti prave zločince. Ker io našli Vrhovnikov denar nedotak-ljen, so sklepali, da reora biti pravi rzrok umora sovraštvo. Stari Vrhov lik je imel z Budja Jakobom, bližnjem sosedom dve tožbi, katere je dobil. Starega Budjo pa je ravno to greblo n privedlo do krvavega dejanja. Kot jomočnika si je izbral lastnega sina n rejenca Vincenca Kolbls. V zgodnji uri so navalili na frhovnikovo ženo, ki je šla ravno molzt krave. S koncem kose so jo udarili po glavi, da je psdla v nezavest. Ko se je prikazal Vrhovnik iz hiše, ga je eden izmed teh udari! s depačem po glavi ter mu prizadjal še druge rane, da je mož takoj izdihnil. Vse tri so izročili okrožnemu sodišču v Maribor. Med tem ko sta mlajša izpovedala resnico, stari trdovratno taji. Kakor se vidi je stari Budja zli duh, ki je mlajša napeljal na umor. Trgovina z Nemčijo. Uradno izkazuje Nemčija uvoz iz Jugoslavije v letu 1934. za 36,3 milj. mark in izvoz v Jugoslavijo v znesku 31,5 milj. Skupni nemški uvcz je zna-' šal v pretečenem letu 4,45 tniljard mark, izvoz pa 4.17 miljarde. Po naši statistiki je prejela Jugoslavija iz Nem-I čije 497 milj. Din, odposlala pa v ' Nemčijo za 436 milj. Din. Kakor sli-' šimo, stojita obe državi pred novimi ' pogajanji, s katerimi hočeta denarni 1 promet, ki je bil do zdaj precej okoren, zboljšati. Zopet eksplozija v rudniku. V rovu Podbrežje je 19, febru arja nastala eksplozija, ki jo je zopet ipovzročil metan. Muharem Kovačevič ! je šel v rudnik z odprto karbidno svetilko, kar je imelo za posledico • eksplozijo. Svojo neprevidnost bi skoro i plačal z življenjem. Težko poškodovanega so odpravili v bolnico. Rov Podbrežje je radi važnostnih ukrepov še najbolj siguren. PODLIMBARSKI: Tovariš Rladniček. Oj, kakšen častivreden mož je bil Kladvičkov Jernej ! Prihaja s svojim sinkom Matičkom ter s svojo črev-ljarsko tružlco in stolčkom v našo hišo in vsi otroci krog njega. Razpo ložila sta oče in sin svoje orodje po klopi in od ranega jutra pa do desetih zvečer sta šivala. Matiček je bil za dve leti starejši od mene in črevljar-ski vajenec pri svojem očetu Jaz sem nedaleč na klopi, kadar sem le mogel, ležal na trebuhu, podpiral glavo z rokama ter gledal in poslušal. Zani mali so me črevlji, ki so lični rasli * pod Čevljarskimi rokami, še bolj pa t tisto, kar je pravil Kladvičkov Jernej, j Pripovedoval nam je o laški in ogrski , revoluciji, pri katerih se je udeležil tudi on kot vojak in krotitelj nepo kornih ljudstev. Služil je osem let, in sicer v tisti dobi, ko je po vojašnicah šiba pela svojo kruto pesem. Ako je vse res, s čimer se je ponašal, onda bi zaslužil stari Jernej, da mu postavi cesar velik spomenik pred svojim najlepšim gradom. Ker dandanes vojaški krogi pridno iztikajo po starih grobovih, kjer počivajo imenitni in zaslužni vijaki, da jih otmo pozabe, jim priporočam Kiadvičkovega Jerneja, sam pa posvetim pero njegovemu sinu Matičku, s katerim sem služil pri dragoncih tisto leto kakor s Krokar-jevim Petrom in Damjanom, ki sem vam o njih že pravil. Naši četi je načeloval takrat nad poročnik Marijaš. Kladvičkov Matiček, kj je bil eden najstarejših vojakov pri četi in dobra glava, je nas novince vsak večer učil imena vseh naših predstojnikov od korporala Malnariča pa gori do vojnega ministra. Ker si nekateri trdoglavci aiso mogli hitro mogli hitro zapomniti nadporočoiko-vega imena, jim je svetoval, naj se spomnijo merjasca, pa jim precej pade ime Marijaš na pamet. Marijaš je imel svoj posebni pravilnik za našo vzgojo. Izmislil si je bil kazni, o katerih nič ne govori vojački službovnik. Ako smo na ja-halnici slabo jahali, nam je ukazal stopiti s kcnj in peš smo morali dirjati poleg konja v krogu. Kogar je imel posebno na piki, tisti je moral sezuti škornje in nesoč v eni roki škornje, z drugo vodeč konja, je moral bos teči kraj njega. In gospod Marijaš je z bičem in s satansko zlobnostjo opletaval po konjih in peš-jezdecih. Takšen cirkus si je privoščil samo na pokriti jahalnici, na odprti si ni upal, ker se dobe vedno sitni ljudje, ki po nepotrebnem vtikajo svoje umazane nosove v vojaške stvari, jih napihnejo z žgočimi bese- To številko Murske Krajine smo fistiali na 6 straneh. Naši (itateli! bodo s tem pač zadovoljni. Prosimo pa jih naj nam pridno poročajo o vseh dogodkih v našem srezu, da bo lahko tudi i bodoče pri tem ostalo. Ose naročnike prosimo, da nam pošiljajo ob pravem času tudi naročnino za list! Občni zbor ljubljanskih lovcev. Na občnem zboru podružnice lovskega društva v ljubljani je izjavil predsednik g. Beuk, da so lovci z veseljem pozdravili novi lovski zakon, katerega je sprejel banski svet. Ta podružnica, katera spaja poleg Ljubljane tudi okolico, šteje 1170 članov ter je največja slovenska podružnica. Na pragu boljSih časov. Na sestanku Male antanté v Kolinu dne 19. febr. je izjavil dr. Beneš, da je vrhunec krize prekoračen in da se nahajamo na pragu boljših časov. V evropski politiki nastopi borba za obdr-žanje ravnovesja, v kateri bo pokazala Evropa ali se lahko sporazume v pravcu utrditva miru. Leto 1935. bo zelo važno za utrjevanje miru in demokracije. Pravici bo zadoščeno. Lakner in Pančur pred usmrtitvijo. Kakor je našim Sitateljem znano, je prišlo v mariborski kazailnici 4. julija 1934. zvečer do upora v moški kaznilnici. Ta upor je zasnoval kaznjenec Ivan Lakner skupno s Pančur-jem in znanim Lombarjem. Ti zločin* ci so podrli na tla paznika Peterina in mu zadali smrtne poškodbe, na katerih je tudi takoj podlegel. Lakner bi rad pobegnil ter je zato skočil skozi okno drugega nadstropja, a je zadobil pri padcu težke rane. Nezavestnega so spravili na varno. Ko je popolnoma okreval, je veliki kazenski senat obsodil njega in Pančurja na smrt na vešalih. Krvnik Hart iz Sarajeva bo izvršil justifikacijo. dami, da pridejo v parlamentih na razgovor; vname se živahna debata in stvar se vleče po izvoženem tiru dalje. Še drugo kazen si je bil izmislil, neprijetnejšo od prve. Kadar je pri kom zalotil nesnažno stvar: madež na obleki ali rjo na sablji, stremenih, ostrogah ali na brzd'h, tedaj je mučno vzpihnil in kaznoval človeka s tem, da mu je ukazal, naj čaka zvečer po deveti uri njegovega povratka iz mesta na hodniku pred njegovim stanovanjem v polni paradi, seveda peš. Da je to huda kazen, bo razumel le tisti, ki ves dan naporno dela, pa zvečer ne sme položiti trudnega telesa na slamnico, ampak se mora napraviti, ko drugi gredo spat, ves brdek in zal in zaspan pred duri svojega gospodarja. (Dalje sledi.) Kandidati se že oglašajo, ampak le bolj tajno. Kandidatnih list še fii, pričakujemo jih pa v kratkem. To bo vrvenje in šumenje med prebivalstvom! Volilno gibanje. ž« še oglašajo kandidati za narodne poslance in se piše raznim gospodom, naj se ne odločijo za kandidate, ker še ni čas in da bodo pra- vočasno obveščeni, kar bo dobro za naš srez Tako gibanje se vidi v Prekmurski banki, kjer se fabricirajo pisma kasno v noč. Čujemo, da sedaj ne odpravlja Prekmurska banka več vlagateljev z 25 in 50 Din, ampak po 200 Din in več. Mi pozdravljamo to, če bo P. B. izplačevala vloge, ali vsaj obresti, da bo naš kmečki narod prišel do denarja. Če ima banka za volilni boj peneze, potem bode gotovo plačala prej svojim vlagateljem. Domače pesci — Svečana zaobljuba samarija Hov. V nedeljo, 17. t. m. se jé vršila f veliki dvorani Sokolskega doma SveCatta Zaobljuba samarjanov, ki so dOttSfli trimesečni tečaj Rdečega križa In položili izpit. Ob 11. uri so se zbrali V Sok. domu vsi udeleženci tečaja. Da bi se dalo slavnosti čim sve-čanejše lice, se je sešel odbor Rdečega križa pod predsedstvom sreskega načelnika g. Lipovšeka, izpitna komisije in kot predstavnika gasilstva ig. poslanec Òenko in g. Čeh ter g. Pertot, kot zastopnik občine in Sokola. Sreski načelnik g. Lipovšek je otvori svečanost. V začetku govora se je spomnil vitežkega kralja Aleksandra I. Uedinitelja, ki mu je dvorana zakli cifla trikratni slava, nato pa našega Mladega kralja Petra II. sedanjega toajvišjega pokrovitelja RK, ki so ga V%1 udeleženci pozdravili s trikratnim i Wo! Nadalje je izrazil g. predsednik zadovoljstvo nad krasnim uspehom tečaja 4fcr fóritòil najiskrenejšo zahvalo g. prhbafiju Dr. Brezovniku kot voditelju tečaja, obenem je s svojim govorom vzpodbujal samarijane človekoljubnem delu. Za ig. sreskim načelnikom je povzel besedo g. posi. Benko ; zahvalil se je v imenu gasil cev vodstvu Rdečega križa ter vodji tečaja za blagohotno poučevanje gasilcev. Sledila je svečana zaobljuba. Vsi samarjani so ponavljali za g. sreskim načelnikom besede zaobljube ter ob koncu v potrdilo segli g. načelniku v roko. Nato je g. tajnik RK. razdelil diplome in samarjanske listine med 84 udeležence tečaja. Ob tej priliki je odbor odposlal dve udano-»tnl brzojavki Nj. Vel. kralju Petru II. in Nj. V. knezu Pavlu. — Dijaško podporno društvo v M. Soboti, ki je odposlalo z občnega zbora vdanostno brzojavko Nj. Vel. kralju Petru II., je dobilo od Dvorske kancelarije z odlokom dne 3. II. 1935 K. br. 108 zahvalo na rodoljubnih izrazih udanosti in vernosti. — Lutkovno gledališče je doseglo tninolo nedeljo sijajni uspeh. Poleg 500 glavic naše nadebudne mladine se je udeležilo predstave precej odraslih. čarobna igra pa je bila tudi lepo izvajana, če ocenimo še okusen oder z bajno scenerijo, moramo priznati, da so se vrnili naši malčki domov naravnost zadivljeni. Te predstave bodo imele za našo mladino velik vzgojni pomen. — Soča s 23. februarja ob 20. uri občni zbor. — Prosvetno dramatski tečaj se nadaljuje v soboto ob osmih zvečer v Sokolskem domu. Predavanje dr. Strmška : iz slovenske literature. — Takšen je danes svet 1 Neka K. T., služkinja v Murski Soboti, je imela že v juniju ljubavno razmerje z nekim krojaškim pomočnikom. Posle dica tega je bilo, da je postala noseča. Iskala je nasveta pri raznih ženskah ter ga končno tudi našla. Toda sredstvo je bilo tako učinkovito, da bi mlado neizkušeno dekle zgubilo življenje, ako bi v zadnjem hipu ne iskalo zdravniške pomoči. Neka G. S. ji je prinesla 28. pr. meseca tekočino, ki bi naj odpravila plod. Mladenka je tekočino tudi popila, nakar so jo prijeli v noči strahovit krči. Namen je bil dosežen ! Ker se ji pa kri ni hotela vstaviti, se je zatekla v tukajšnio bolnico, ki ji je nudila pomoč. A zdravnikovim pre skušnjam ni mogoče ničesar prikriti,; zato je prišla stvar na dan in bo nosila svetovalka še veliko odgovornos in morda tudi hudo kazen. 6ornja Lendava : — Vprizoritev igre. Po dolgem presledku bodemo zopet videli naše igralce na odru. Jadranska straža uprizori namreč v nedeljo 3 marca 1934 ob 15. uri v šoli igro »Babilon." Igra je polna zapetljajev, vsledtega zelo smešna in zabavna. Oglejte si jo v polnem številu, ker bo vsakemu nudila res pravi užitek. — Otvoritev nove pekarne. S 1. marcem otvori g. Hahn Maksmilijan trgovec, v svojem poslopju novo pekarno. Doznali smo, da se bodo prodajale žemlje in kruh po najcenejši ceni. Otvoritev pozdravlja zlasti gor. del prebivalstva. — Nič ni popolno na svetu, kar je ustvarjeno od človeške roke. Izmed pralnih sredstev pa se popolnosti najbolj približujejo Zlatorog ovi Izdel ki : Zlatorog-ovo milo, Zlatorog-ovo terpentinovo milo in Zlatrog-ove luske. Njihova čistilna moč in izdatnost je splošno znana. Dobrota Zlatorog-ovega mila je prišla že kar v pregovor, ki pravi : „Le Zlatorog milo da belo perilo !" Naše na čistočo vajene gospodinje ga rade kupu-ejo. Tako je prav. Priporočamo ga tudi mi! — Jožef Csarics, župnik in du hovni svetovalec, umrl. V Sv. Ju riju je umrl 19. februarja po kratkem rpljenju v 69. letu starosti župnik Csarics Jožef. Rojen je bil v Veščici pri Strigovi. Njegova mati mu je izročila, ko ga je poslala v mestne šole, star molitvenik, katerega je čuval vse življenje kot najdražji spomin. S tem molitvenikom v roki, je tudi umrl. Pred 40 leti je bil blsgopokojni, kap lan v Murski Soboti. Ko Je bilo mesto župnika v Sv. Juriju prazno, ga je škofjski ordinarjat imenoval za župnika k Sv. Juriju, kjer je ostal do smrti. Ko je opazil v fari, da je bil krnet cd raznih špekulantov izkoriščen, je ustanovil v Sv. Jurju posojilnico in prav vneto posegal v naše zadružno življenje. Poieg duhovnega pastirstva mu je biio najljubše čebelarstvo. Tako smo ga našli največkrat pri čebelnjaku, kjer je z zanimanjem opazoval zadružno življenje koristnih živalic. Morda se mu je ravno tu porodila misel za .zgradbo nove cerkve, ki je danes ena izmed najlepših v Prekmurju. Za časa prvega njegovega župnikovanja še ni bilo v Sv. Jurju tako dobrih sadjarjev. Sam je naroče val sadno drevje iz raznih krajev ter s tem povzdignil ekonomsko vso okolico. S farani je bil izredno ruil, po strežljiv in uslužen. V vsem njegovem življenju se zrcali njegova duša z ljubeznijo Kristusovega nauka. Blag mu spomin! — Številke na biciklih pOijo in vsekavajo druge. Neki cigsn iz Borec, že večkrat kaznovan, je ukradel več biciklov in jih prodajal. Navadno so cigani brihlni, toda ta je bil posebno dobre glave, zato pa mu niso mogli priti orožniki tako dolgo do živega. Če bi ukradel samo en bšci-kel, bi ga na podlagi številke, tvrdke in barve kmalu spoznali. Da bi bil siguren pred vsakim sumom, je ukradel 1'ar tri. Iz vseh treh je sestavil popolnoma novega, ki ga je še pre barval. Takega bicikla seveda ne more prepoznati še sam lastnik ; zato ga je zviti cigan prodal za celih 100 Din. Ni pa imel sreče, ker so orožniki z%-jeli kolo, cigana pa vtakniii v kraj, kamor spada. Razen tega kolesa, čakata še dve pravega lastnika. Kdor kupuje kolo, naj dobro pazi na številko, da se mu ne zgodi kaj neprijetnega. — Bratonci. Te dni so popivali po gostilnah in pri prijateljih nekateri Veržeji. Ko jim je bilo dovolj navadnega vina, so se spravili na kuhano. Ko so se tudi tega dovolj napili, so žačeli piti žganje. Tedaj pa so bili pijani tako, da so se med seboj sprli in začeli vračajoč se proti Vržeju drug drugega preganjati z dolgimi noži. V bližini mosta Crez Muro so pa padli v roke orožnikom, kateri so jih razorožili in pomirili. Oblast jih je pozvala na odgovornost. Kamovci. Agrarna zajednica v n?ši občini je posedovalo okrog 6 m3 ostruženih desk, katere je nekdo ukradel. Orožništvo je kot osumljenca prijelo Š. F. iz Kamovcev, kateri e slične deske prodajal svojim sose dom, ne more pa dokazati kje da jih e prejel. Dolnja Lendava. Novak Ivan star okoli sedemdeset let si je v polju zgradi! malo hišico iz blata ter preživljal žalostno samotarsko življenje. Ker je bil vkljub starosti jezljive na- rave, ga je žena zapustila in odšla zaslužkom v mesto. Te dni pa našli Novaka mrtvega in zmrznjen« v njegovi kolibici, ogrizenega po < razu in re kah od podgan. Nsjb je u^rl vsled starosti in slabosti potem le zmrznil. — BudSnci Veterni balonček št „Meteor* Vojenska ietecka pov< nostna stanica 11 v Plestany u Čel slovaško, je 12. febr. t. 1. ob 8. spustila v zrak več vetrnih balončki Baloniki so napolnjeni s plinom drogenij, spodaj na balonček pa privezana dopisna karta, katero i pcšien najditelj, ko jo izpolni, vi na naslov. Tak zgoraj imenovani l lonček, označen s št. 5, je drugi di dne 13. fsbr. t. I. tudi pri nas nai neki fant. Kdaj se je balonček spus na tla, se točno ne ve, kar bi bi psč jako zanimivo. Ljudje, dopis karto privezano na najdenem balončl ne za vrzite, pošljite jo nazaj na našlo Ako je ne znate izpolniti, nesite izobraženemu človeku, kateri vam izpolni. Pokažimo, da živimo v ki turni državi. Gre se zgolj za zna steeno stvar! — Gederovci. Javnost sicer redk kdaj sliši nov'ee iz naše okolice, tem pa nt rečeno, da se ne gibljen in zasledujemo dogodkov naše šlr domovine. Nsš lokalni list razpravlja o di mačih gospodarskih vprašanjih. Gi tovo upravičeno trdi, da imajo na proizvodi po kakovosti v drugih d žavah velike konkurence. Res je i tudi. tla sí!? o ta&o daleč; da m orafi prodajati samo najboljše pridelke i nam potem doma ostane le ono, ki nima cene. Pri živinoreji se to v par leti občuti že v precejšnji meri. In ako i prištejemo nesreče, nam res ne pri ostane drugo, kot da lezemo v dolgov Ker bi pa mogla nuditi baš ž vinoreja sedaj še najboljši vir dohoc kov, smo pri nas začeli z reorganizi cijo iste. Ustanovili smo živinorejsk selekcijsko društvo, da bomo v giai nem izmenjali ono, kar zastonj krmimi Spričo dejstva, da ni tu v ok« lici nikakih veleposestev, ki bi mogi našemu kmetu koristiti z vzgledi 1 vplivati na cene, kakor svoj čas, j danes nujno potrebno, da posvetimi tej organizaciji vso pažnjo in. upajnu da bo dosegla svoj cilj! Drugo, kar nas zanima, je p današnja doba sploh. Z velikim za dovoljstvom s oso pozdravili presrečni misel našega ministrskega predsedni ka, ki hoče z velikimi javnimi de! ublažiti gospodarsko krizo. V dobi rekordov in tekmovati si ne moremo predstavljati več dežel krajev ter cest, kjer ne bi moglo dalji motorno vozilo ali celo avto. A v nai vasi je tako! Do vlaka in zdravniki imamo precej daleč. A naš ljubi pošta autobus nam je zameri!, ker imarni slabo cesto ikozi vas, pa jo potegni raje mimo nas. Če hočeš z njim, mo raš čakati na 1 in poi km. oddaljenen križišču Ali je to udobno ne vemo ker ra;e ostajamo doma. Ne gre si pa pri tej cesti samo radi poštnegj obusa. Važna je ta cesta tudi zato, tvori najkrajšo zvezo med Can-,ro—Bodonci in Radenci odnosno strijo. Gramoz, ki nam ga nudi lina Tiiina, je naravnost v blato en denar. Tukaj je potreba večjih esticij in temeljitejših del. Opozarjamo zato merodajne ose-ki bodo odločale pri uporabi tiste Jjarde, namenjene za javna dela, da imejo v proračun tudi to cesto in to cá 2km dolgo progo uredijo tako, da bo uporabna tudi v jeseni, zimi in spomladi. S tem bodo neprimerno pomogli našim revnim vaščanom, še več pa koristili občemu prometu in kot obmejnemu kraju — ugledu države. — S. V. Op. urd. Srez je dobil že sedaj precej denarja za javna dela. Ali je pozabil gosp. nač. sres. cest. odbora na to cesto? fWöLCD P0 S^ETU Na Dunaju so odkrili tajno ierjevsko celico, organizirano med noljubno avstrijsko mladino. Ta anizacija je imela v glavnem mestu J osem tisoč pripadnikov, ki so mlajši od 19 let. Vodja organiza-je ušel. — Ob priliki obletnice fe-larske revolucije v Avstriji so ko-nlsti in socialisti napovedali de-nstracije. 13. t. m. se je zbralo [ih 15 mladih komunistov z rdečo itavo in manifestiralo v nekem tajskem predmestju. Prišlo je do ipada z oblastmi. En policist je lel, več jih je bilo ranjenih. Glav-jkrivec si je pognal kroglo v glavo, lern je bilo aretiranih. Pred par dnevi je obiskal pomi dopisnik „Az Est-a" češkega anjega ministra Beneša. Beneš mu selo jasno in dobrohotno objasnil ije stališče napram Madžarski. De-je, da je prišel sedaj čas, da se è podonavske razmere, seveda v du z interesi Male Antante. — žarski minister prosvete Balint an je odpotoval s Kálmánom byem v Rim, da se poglobijo kul-jni stiki Madžarske in Italije. Nemčija je na angleško—franko ponudbo glede vzhodnega pakta pvorila negativno. Posebno se radi razburja Rusija, ker čuti, da je njena nemško-poljska politika na od, kjer hočejo kolonizirati rusko rajino. Krepak odgovor Nemcem bi bil blok : Francija—Rusija— tik—Mala antanta—Balkanski spotim. — Nemški minister Goering zjavil, da bodo padle v bližnjih ecih in tednih važne odločitve, točno smo dosegli", pravi .da nas »števajo v svetovni politiki. Mi smo od, ki je pripravljen braniti do njega moža svobodo In čast. trer kot vodja 65 miljonskega na-a, bo odločal voljo celokupnosti." Dijaki berlinske univerze so ma-stirali 13. t. m. pred univerzitet-poslopjem proti nasiljem v Klaj-(Memel), zahtevali so, naj se » nad germanstvom in nad nem-kulturo tega ozemlja. Minila je prva obletniea Baltske zveze ; predsedništvo je pre-I namesto bivšega predsednika ■simosa romunski zunanji minister iilescu. Ob tej priliki je odposlal ulescu brzojavke vsem zunanjim jistrom držav Balkanske zveze. ' Čehoslovaški parlament, ki moral sestati 19. t. m., je odio sedanje do 6. marcu, da obenem avi 85 letnico predsednika Ma-a. Ta dan se bo praznoval v republiki na najsvečanejši način. Ves svet so razburile vesti, da so se odnošaji med Italijo in Abe-sinijo poostrili do skrajnosti in da preti vojna. Italijanska vlada je radi zadnjih incidentov predala ultimatum, v katerem zahteva zadoščenje. Abe-sinci so nato odgovorili z mobiliza cijo, Italjjani pa so pripravili armado 100.000 mož za Afriko. Poklicali so pod orožje letnike 1907., 1908. in 1911. Vojaštvo se zbira v pristaniščih južne Italije, da se vkrca na ladje, Anglija in Francija so posredovale pri italjanski in abesinski vladi za miren sporazum, Japonska pa je odločno povedala, da stopi v slučaju vojne na abesinsko stran. Že danes imajo Abesinci japonske vojaške učitelje in moderno orožje. Končna odločitev še ni padla, vendar bi ta vojna v Afriki pomenila novo svetovno vojno. Na Angleškem bodo praznovali 8. maja 25. letnico vladanja kralja Jurija. Po vsej državi se bodo vršile razne svečanosti. — Novi angleški proračun za mornarico predvideva gradnjo štirih ali petih križark, ene matične ladje, osmih rušilcev, treh podmornic in več manjših enot. Seveda je vse to samo radi velike mi-roljubnosti. — V Dovru na Angleškem se množijo slučaji gripe, ki se hitro množi; v mestu samem imajo že 150 bolnikov. Epidemija se sicer hitro širi, vendar se zdi, da ni posebno nevarno. Na mandžursko — mongolski meji je prišlo do incidenta radi ozemlja, ki si ga lastita obe državi. — Mongolija je sedaj predlagala, naj se sestaneta obe komisiji v Verhnje-Udin-sku v burjatski republiki, da bi se zadeva rešila mirnim potem. 9. februarja ob 20. ur! je vdrla vod« v rudnik Lanweg pri Lohlscheidu V globino 350 metrov. V tistem delu rudnika je delalo 8 rudarjev, od katerih se je rešil samo eden, vsi drugi so najbrže izgubljeni. 14. februarja se je ponesrečil amerikanski zrakoplov Macon na morju 160 km od S. Franciska. Ta zrakoplov je bil največji na svetu in je bil pravi velikan, meril je 252 m in je vseboval 200000 m3 plina. Zrakoplov je gnalo 8 strojev s silo 4480 konjskih sil. Na krovu je imel 80 vojakov in 19 oficirjev, ki so se, h sreči, vsi razen dveh rešili. V Združenih državah je precejšnje razburjenje, ker je v 15 letih to že četrta katastrofa, zadnja nesreča se je zgodila lansko Jeto aprila, ko se je ponesrečil Akron, ki je bil nekak brat-dvojnik Macoaa. Ker se mnogo govori o izvozu in njegovem zaslužku, smo si smatrali za dolžnost, da poskrbimo obračun od enega vagona živine, ki je bil poslan v Avstrijo, dne 23. I. v vagonu št. 103814 na naslov Armin Schwarz in Fleischverwertungs- u. Importgesellschaft, Wien, ter prodan v Beču dne 28. I. t. 1. Iz tega obračuna je razvidno, koliko odpade na vagi in koliko iznašajo posamezni stroški pri izvozu, ništvu lista na razpolago. — Tozadevni orginalni računi so pri Ured- 12 komadov Zap. IME Teža Nakupna Izplačani štev. PRODAJALCA živine cena znesek 1 Godinec 670 kg 3*50 (+ D 50) Din 2 395 — 2 Tisaj 655 „ 3-50 (+ D 50) „ 2.362 60 3 Kološa 660 „ 3-75 „ 2.475- 4 Žilavec 610 , 3-25 (+ D 100) „ 2.08250 5 Celeč 605 „ 3-50 „ 2.117-50 6 Flegar 565 „ 3.50 „ 1.977'— 7 Gergorič 670 „ 3 75 (+ D 50) „ 2.562-— 8 Kobilec 560 , 3 60 „ 2 016-— 9 Vohar 565 „ 350 , 1-977-- 10 Fartek 680 „ 3 75 „ 2.550 — 11 Pavlinek 575 „ 3-50 „ 2.012- 12 Husar 650 „ 3 50 (-f D 100) „ 2.375- 12 komadov 7.465 kg Din 26 90^-50 Stroikl : Tovornina do meje pri Gornji Radgoni . . vajeti................. občinska vaga............. živinozdravnik.............. izvozno dovolenje............ uverenje za osiguranje valute....... spremstvo do meje........... carinski stroški in obmejni veterinar.... provizija, brzojavi, telefon, žaganca in deske Din 501 50 67 — 24 — 50 — 240-120 — 100 — 300-89450 Din 2.297 — živina stane postavljena na meji pri Gornji Radgoni. . . Doseženi izkupček v Avstriji : Din 29.200 50 6 kom. 2 , 1 » 1 , 2 . bikov štev. 1, 4, 6, 2 in 7 3 9 in 8 in 10 = 3470 kg a S 0 83 == S 2 880 10 = 1260 „ » „ 080 - „ 1.033-20 = 600 „ » „ 0 80 = , 480 — = 532 „ » » 0 79 = „ 420 28 = 1167 „ » „ 083 = „ 968 61 = 7029 kg = S 5.782 19 Tovornina od meje do Beča . . mestna tržna pristojbina .... mestna pristojbina za hlev . . . oglednina........... Skonto mestni blagajni..... prometni davek........ zavarovanje .......... carina............ uvozno dovolenje....... iztovorenje vagona, gonjači. . . pavšalirana odškodnina . . . . manipulacijski stroški..... brzojavi........... porte .............. obveze (Blenden)....... gremijalni pribitek....... pristojbina za zaščito cene . . . bonifikacija za vrvi....... pristojbina za „Viehverkehrsstelle" nakazilnl stroški........ kolki in takse.......... provizija komisijonarjev 12 kom. a Stroikl v Avstriji : .....= S 20 S . = 378 68 19-20 384 24 — 1737 512 37 7317 1157 67 2510 112 24 72 21 28 92 13 40 25 99 6-1 12 1167 3 — 1 20 240 366 240 - 2-733 19 čisti izkupček 3 049 - 700/o izkupčka = 2 134-30 prodano na borzi po kurzu 8-15 30% „ = 914-70 „ pri Narodni banki 8 - Din Din 17 394 54 7-317 60 bančni stroški Živina stane..........Din 29 200 50 čisti izkupček v Beču......Din 24 500 14 Din 24.71214 Din 122 — Din 24.590.14 efektivna zguba Din 4 510 36 Št. 437. Razpis službe Občina Lendava, srez dolnjelendavski, razpisuje pragmatični mesti občinskega delovodje in občinskega blagajnika. Šolska izobrazba : popolna srednja ali tej enaka strokovna šola z zaključnim izpitom. Varščina za blagajnika Din 2.500 —. Za delovodjo tudi pogoj najmanj triletna praksa v upravni službi, popolna samostojnost v občinskih poslih. Za blagajnika zmožnost bilanciranja in uvežbanost v upravni praksi. Začetna mesečna plača 1.500 — Din. Pravilno kolkovane prošnje, opremljene z listinami po čl. 7. in 8. ured-o občinskih uslužbencih, je vložiti tekom enega meseca po objavi tega be rzapisa v „Službenem listu* Oblina Lendava, 16. II. 19SS. Velecenjeni gospod J. Benko, narodni poslanec! Podpisana Vincencijeva konferenca se Vam najprisrčneje zahvaljuje za Vai velikodušni dar in podporo za našo dijaško kuhinjo. Vsi dijaki, ki uživajo hrano v tej dijaški menzi, posebno pa dijaki iz Slovenske Krajine so Vam iskreno hvaležni in bodo hvaležni ostali. Z najodličnejšim spoštovanjem se Vaši naklonjenosti še v bo,doče priporoča ter beleži hvaležno VincincIlBoo konferenca ppEsv. Srca Jezusovega Ljubljana. Vinska razstava in sejem v Ljutomeru. Vinarska podružnica priredi v Ljutomeru, dne 12. marca t. 1. vinski sej$m in razstavo vina v gostilni g. Resnika v Ljutomeru. Vabijo se bližnji in daljni prijatelji naših vinskih goric, da to prireditev posetijo. Na poskušnjo bodo prvovrstna vina iz ljutomersko- ormož-kega, gornjeradgonskega in štrigov-skega okoliša. Otvoritev bo ob 9. uri dopoldne. Opozarjamo vse interesente, vinske trgovce in gostilničarje, da se na tej razstavi sami prepričajo o izvrstni kakovosti ljutomerčana in zelo ugodnih cenah. Polovična vožnja po železnici je zaprošena. Monopolizacija šolskih knjig. Sirijo se vesti, da se namerava v najkrajšem času izvesti monopoli-zacija šolskih knjig. Proti temu go-voré gospodarski, sopijalni in pedagoški razlogi. Že pri vsiljenih zvezkih se je to izkazalo kot zelo škodljivo, ker so ti zelo dragi in tudi kvalitetno slabi, kar najbolj občutijo naši starši. Da se namera ne i^5*?,®» ie bil sklican v Ljubljani sestanek raznih društev in organizacij. Sklenili so, da prično z odločnim odporom proti nameravani monopolizaciji šolskih knjig. Iz delovanja Združbe trgovcev v TTIurski Soboti. Razpis dobav. V smislu odlo^ kraljevske.ban-ske uprave dravske dne 7. februarja 1935. VI. No 5242/1 se vrši dne 11. marca 1935 ob 10. ari dopoldne pri upravi bolnice pismena o^Ulioa licitacija za dobavo mesa, mesnih izdelkov, kruha peciva, mleka, nüfiakUl ildsLkov, špecerijskega blaga, kolonijalnega blaga ter hišnih potrebščin za proračunsko let91935/36, t. j. za dobo od 1. aprila 1935 do 31. marca 1936. Splošni in podrobni dobavni pogoji ter izkazi razpisa^ so interesentom na razpolago pri upravi bolnice med uradninji urami. Zgjitave gospodarskih, krogov. Pr,e4s$l# Ztyarnjce za TOI, g. Ivan Jelačin je obiskal novega bana Dr* Dinka Puca ter mu v svojem kakor tudi v imenu zbornice In gospodarskih krogov, čestital k imenovanju. G. ban dr. Puc je med drugim izjavil, da polaga največjo važnost na sodelovanje z gospodarskimi krogi, ker je to ne le v programu vlade, temveč tudi edina možnost, da se izboljša gospodarsko stanje. Predsednik Jelačin je nato opozoril bana na novi banovinski proračun, ki nalaga z davki že itak preobremenjenim gospodarskim stanovom nova bremena. Predsednik Jelačin je podrobno opisal vsa ta nova davčna bremena in na koncu svojih izvajanj formuliral stališče gospodarskih krogov v naslednjih zahtevah : 1. Nameravani banovinski taksi na račune ter na priznanice in pobotnice naj se ne uvedeta, ker se s temi taksami samo otežkočuje poslovno življenje in ker je splošna zahteva vsega jugoslovenskega trgovstva in obrtništva, da se izpremeni tako tar. post. 33 kakor 34 taksnega zakona, ne pa še obe poostrita z uvedbo nove banovinske takse. 2. Enako naj se ne uvede namerava trošarina na riž, kavo, čaj in kakao, ker so vsi ti predmeti z dajatvami že preobremenjeni. 3. Nameravano obdavčenje vodnih sil naj se opusti, ker obremenjuje pKodukcijo. Ako se je banska uprava ne more odreči, naj jo vsaj izpremeni v tem smislu, da bo izkoriščanje do 50 HP prosto, ker bi drugače bil ogrožen obstoj malih mlinov in žag. 4. Parni kotli naj se sploh ne obdavčijo. Če pa že, ne bi bilo mogoče izogniti se temu obdavčenju, potem se naj določi davek ne po kurilni ploskvi, temveč na parni kotel in to s takso, ki ne bi smela biti večja od 100-200 Din. 5. Motorna vozila, zlasti avtobusi, naj se oproste vsake takse, ker je itak namera finančnega ministra, da odpravi vse takse na motorna vozila, zato pa uvede novo trošarino na bencin. Ban dr. Puc je izjavil, da bo pri razpravi o banovinskih davščinah skušal čimbolj ustreči zahtevam trgovstva in gospodarskih slojev. KTTÌETIJSTOQ Apno kot gnojilo. Za tako zemljo je pa apno zdra- VÜÖ, ker uniči te kisline in napravi kislo zemljo zopet zdravo in plodo-nosno. Dosedaj smo govorili o apnu kot posrednem gnojilu, to je sredstvu, ki zemljo zboljža, ozdravi kislo in bolno za kulturne rastline neporabno zemljo ter odpre v zemlji zaloge ve zanega in tako nerabnaga gnoja. "Apno pa je tudi važno direktno gnojilo. T vseh "rastlinah, posebno pa v và\k jfi s§f$f$$ ie raed drugimi 75, oves 39, pšenica 31- rž (žito) 24, ječmen pa 21 kg apna. Že v navidezno apnenih zemljah v gornjih plasteh ni zadosti apna, ker ga dež izpere v globino, kjer ga naše rastline ne dosežejo, v tukajšni zemlji pa je že po naravi sami premalo apno. Koliko ga pa porabijo na leto rastline, pa je razvidno iz gornjih številk. Kako moremo pričakovati, da bi nam zemlja prinesla dosti pridelkov, če pa ta nima glavne sestavine, katera je potrebna za rast, mi pa ji tega ne damo. Kakšno zemljo se naj gnoji z apnom. Pri nas je vsa zemlja preveč revna na apnu in bi se moralo vse-povsodi s tem gnojiti. Kdor ne veruje, naj pošlje zemljo v preiskavo kmetijski strokovni postaji v Maribor. Toč-nejša navodila, kako je treba opremiti take pošiljke, dobite pri sresk. kmet. referentu. Pri apnenju bi se morali držati principa, ne preveč naenkrat, pač pa večkrat, najboljše vsako tretjo ali četrto leto. Za apnenje pride v poštev pri nas le apneni prah, ki odpade v ap-nenicah pri žganju apna. Desettcnski vagon tega prahu stane postavljen na tukajšne postaje krog 1400 Din. Z apnom se lahko gnoji celo zimo, toda v kolikor se poprej gnoji, toliko poprej se pokaže uspeh. Na oral (mali'plug) bi se rabilo 3 do 8 met. stoiov apna. Bolj, ko je zemlja težka, bolj se mora apniti. Ne sme se pa rabiti istočasno gnojšnice in apna, ker apno vzame gnojšnici velik odstotek gnojilne vrednosti s tem, da izžene iz nje amcnjak (dušik). Iz istega razloga se ne sme istočasno gnojiti s superfosfatom ali kostno moko. Meša se pa lahko apno z apnenim dušikom, čilskim solitrom, tomaževo žlindro in kalijevo soljo. Močvirnate travnike se mora pred apnenjem izsušiti. Apniti bi se moralo povsod kjer je premalo apna, ker vsaka rastlina rabi kolikor toliko apna za svojo hrano. Največ apna pa rabijo iistnate rastline in rastline stročnice, torej vse detelje, grahorka, grah in fižol. Le lupina ne prenese dobro svežega gnojenja z apnom, pa tudi krompir ne, čeravno ga rabi dosti za svojo rast. Da pa krompirju apnenje ne bi škodilo, se mora gnojiti najpoprej s kalijevo soljo, apneni prah pa se še le potem na tanko natrosi na njivo, je krompir že posajen. Žitarice za svojo predorano r no ne rabijo dosti apna, rabi ga zemlja, kjer jih sejemo, da bo uspevajo, ker žitarice v kisli zen posebno pa ječmen in pšenica, sli uspevajo. Prav posebno pa je potrei apnenje na zapuščenih in izčrpa travnikih. (Dalje. čržne cene: Žitni trg. sesfavinami tudfapnp, brez katerega bi ra|tfiqe ne mogle obstojati. Do-gnano je tudi, da vrši apno pri notranji prebil mi ra## ftsimiia-cija) veliko ylogq. Poskusi ír računi so pokazali, da vporabijo za svojo rast na ha lucerna 242 kg, grahorka 117, krompir Novi Sad. Pšenica bač. poti in slav. Din 132-134, bč. in sr 127-129 slav. 124-129, koruza in srem. 70—72, ban. 66 - 69, mi bč. in ban. 0g in Ogg 197 50-J št. 2 17750-200, št. 5 157.50 -1 št 6 140-155, št. 7 115-120, š 85 90. Živina. Mariborski sejem dne 12. fel arja. Cene za 1 kg žive teže v so bile sledeče : debeli voli 2.50 3 50, poldebeli 2-2.25, plemei voli 2—3, biki za klanje 2 50 klavne krave debele 2.25 270, menske krave 2—2.25, krave klo sice 1.25—1.50. molzne krave 2 25 3, breje krave 2 25—3, mlada žit 2.75-350. teleta 3.50 4, volov meso Ia 8—10, Ha 6-8, meso bil krav in telic 4-6, telečje Ia 8 Ila 4 6, svinjsko meso sveže 8- Praštčjt sejem v Ptuju 13. fel arja. Cene za 1 kg žive teže so v Din sledeče : pršutarji 4-5, mastne 5- 6, plemene svinje za koi Din 200 500, prasci stari od 6 12 tednov so se prodajali po ki v osti in sicer za ko mad-80—1501 TON-KINO lastnik O. DITTRICH V MURSKI SOBOTI BODI MOJA (rund um eine million) v glavnih vlogah : gustav fröhlich, Camilla hoi Predstave se vriijo: V NEDELJO, dne 24. febr. ob if2i uri popoldne in zvečer ob i/29. uri; I TRGOVSKI LOKAL sposoben za vsak obrat se odda na Lendavski cesti 8. PQZ0E Občinski uradi, trgovci, obrtniki itd. Dospeli so najnovejši modeli pisali strojev TPIUHRH cena znižana 5 letno jamst Prevzamem stare stroje v popravilo ali pa iste vzamem v račun za nove. ŠTIVAN ERNEST »■"■»» »-»-MURSKA SOBOTA Se nekolike Šivalnih strojev za ilvilje, krojače In čevljarje po nisikl ceni. hitite 9148482353232348535348534823534853235323232348484823484823484853482353532348484853234823235323485348