332
Novičar iz raznih krajev.
Cesarski patent za davke prihodnjega leta 1856 je bil 30. sept. v Išel-nu narejen. Grantni, hišni, rokodelcu in dohodni davki s prikiadami vred ostanejo dozdaj še pri starem kakor so bili to leto; cesar pa so si prider-žali, če bi treba bilo v teh davkih kaj premeniti, to pre-membo med letom 1856 vpeljati. — Iz Rima se piše be-nečanskemu vradnemu časnika, da spravno pismo au-strijanske vlade s papežem (konkordat) je narejeno v nemškem in latinskem jezika in obsega sledečih 26 razdelkov: katoliška vera se varuje z vsimi pravicami in predpravi-cami; placetum regium ni več veljavno; v cerkvenih zadevah si smejo škofje s papežem naravnest dopisovati, ravno tako je občenje škofov z duhovni in ljudstvom svobodno; škofom je popolnoma oblast dana svoje vikarje in svetovavce si voliti, — odreči posvečenje (žegne) takim, ki jih niso vredni, — fare ustanovljati ali jih razdeljevati, — očitne molitve ukazovati, — cerkvene zbore sklicovati, — pastirske liste oklicovati, — nevarne bukve prepovedovati,—
škofom je v javnih in privatnih učilnicah izročena verska izreja otrok in čuvanje nad keršanskim naukom;-—cerkvenemu inšpektorju so podveržene vse katoliške začetne šole, škofje volijo katehete in brez njih pooblastenja je vsakemu prepovedano učenje bogoslovja in cerkvenega prava; — cerkvene zadeve presojajo cerkveni sodniki; škofom je popolnoma oblast dana, duhovne kaznovati, ki so prestopili cerkvene predpise, in kazni določevati zoper vse tiste, ki prelomijo cerkvene postave; svetnim sodnijam zapadejo le civilne zadeve in po duhovnih dopernešene hudodelstva; v ječah bojo duhovni ločeni od družin; — škofom je vsa oblast dana čez semenišča, zato oni sami volijo vodje, profesorje in učitelje ; — fajmoštri se volijo vsled konkursa; perve častnik« stolnih cerkva voli papež, ako ni kdo drug patron, druge pa cesar, ako ni kakega druzega patronstva; ko-rarje in fajmoštre, ki so plačani iz verskega ali učnega zaklada, voli cesar, pa s to pogodbo, da mora eden izmed treh od škofa priporočenih izvoljen biti; — papež ima z dovoljenjem cesarja pravico, nove škofije osnovati ali jih dru-gač razdeliti; — kjer pri farah ni plača dostojna, jo ima cesar dopolniti; pravica do cerkvenih posestev se ravna po cerkvenih predpisih; — klostrom je dovoljeno svobodno občenje s svojim v Rimu bivajočim glavarjem; — cerkvenega premoženja se brez papeža ne sme nihče dotakniti, in ž njim se gospodari po cerkvenih predpisih; pravica desetino poberati, kjer se še zdaj pobira, ostane tudi vpri-hodnje itd. — Minister grof Buol je vs'ed konkordata dobil od sv. očeta veliki križ Pijevega reda, minister baron Bach veliki križ Gregorjevega reda, minister ffrof Thun pa veliki križ Silvestrovegra reda. — Do 11. t. m. ni še bila Odesa bombardovana. Na azijatiškem bojišču so po naj novejših novicah bili Rusi spet nesrečni. „Moniteura razglaša iz Pariza, da 29. sept. so Rusi napadli Kars; bitva je terpela 7 ur, dokler niao Turki Ruse popolnoma premagali; Rusov je padlo okoli 4000, Turkov 1000. — Iz Krima piše Goršakov 11. t. m.: ^sovražnik se je z obilno močjo podal v dolino gornjega Belbeka, je ondi tabor napravil, in se pripravlja na daljne početja; ob enem se je pomaknil od Černaje proti vasi Upu. Naša sprednja straža stoji pri zgornjem Ajrgulu". — Zdaj je vradno oklicano, da cesarica francozka je že 5. mesec v drugem stanu ; Napoleon se tedaj veseli naslednika. — Iz severne Amerike je prišlo te dni 2000 sodeov moke na Francoz k o, čez en teden pričakujejo druzih 15.000 sodeov. — Kaj premore strah pred kolero, uči sledeča skušnja, ktero povemo, kakor smo jo brali. Dohtar F., na Dunaji je prigovarjal z dovoljenjem sodnije nekemu obsojenemu hudodelca, naj se vleže v posteljo, v kteri je ravno bolnik za kolero umeri; če to stori, bode iz ječe izpušen; zagotovil ga pa je, da bo berž vso pomoč imel. ako bi utegnil za kolero zboleti. Jetnik premišljuje, kaj naj bi storil, pa se nazadnje vendarle uda skušnji; — čez malo ur ga prime kolera popolnoma; ker pa je zdravnik koj pri rokah bil, se ozdravi. Al kako so se vsi pričujoči z ozdravljenim bolnikom vred začudili, ki so slišali, da v tisti postelji ni noben bolnik za kolero ležal, in da je zdravnik le nalašč tako rekel, da bi se skusilo: kaj strah premore. — Skor ves svet bere sedaj časnike; prav očitno se vidi, koliko so se poslednje leta pomnožili, na priliko, bravci dunajskih časnikov iz poštnih zapisnikov: leta 1848 je po pošti iz Dunaja šlo po različnih deželah 1 milijon in 189.934 iztisov mnogoverstnih časnikov, — lansko leto pa 13 milijonov in 390.151  iztisov. Kolikšen razloček!