PoStnlno plačana v gotovini DELAVSKA ENOTNOST GLASILO SINDIKATOV SLOVENIJE # ŠT. 26 • 22. JUNIJA 1956 0 LETO XV # CENA 10 DIN PROLETARCI VSEH DEŽEL. ZDRUŽITE S El V INDUSTRIJI IN TRGOVINI NARAŠČAJO ZALOGE POTROŠNEGA BLAGA r N Zadnjič smo zapisali v našem listu, da je v gospodarskem življenju že čutiti blagodejni vpliv instrumentov letošnjega družbenega plana, da drugačna porazdelitev narodnega dohodka poraja že to, kar smo si želeli — ustalitev gospodarstva. Prvi delni učinek teh vplivov je na primer naraščanje zalog potresnega blaga v industriji in trgovini. V posameznih mesecih - so zaloge takole naraščale: januar 100-odstotno, februar 114-odstot-no, marec 135-odstotno, april 145-odstotno. Zakaj smo si vseskozi želeli ustvariti zaloge, predvsem zaloge pot rosnega blaga? Zato, ker pomenijo zaloge najsolidnej-ši temelj 'za stabilizacijo trga, so pogoj za ustalitev in znižanje cen. pestrejšo, izbiro in boljšo kakovost blaga, kar vse vpliva na postopno zboljšanje življenjske ravni. Dokler smo o zalogah le govorili, čeprav predvideva letošnji zvezni družbeni plan ustvaritev zalog za 80 milijard dinarjev, je bilo vse v redu-. Sedaj pa, ko se v skladiščih tovarn res po- delovalo blago, ki sedaj ne gre v denar, ali pa mu brez potrebe navilo cene. Trgovska podjetja pa so brez globljega razmišljanja kupovala blago po teh cenah, ne da bi presodila, če ga bodo zmogla prodati. Nedvomno je tudi' v tem del vzrokov za tako imenovane zaloge »neku-rantnega« blaga v skladiščih trgovskih podjetij. Prcnekatero industrijsko in trgovsko podjetje vidi edino rešitev le v vsesplošnem odobravanju obratnih kreditov, regresiranju, da celo administrativnih ukrepih proti tistim, ki bi si drznili znižati cene. Skratka, otresti se hočejo zalog, proizvajati in prodajati le iz rok v usta, to pa bi pomenilo, dajati industriji še naprej potuho za proizvodnjo slabega in dragega blaga in potuho trgovskim podjetjem, da ne bi odigrala svoje vloge na trgu, da se ne bi menila za potrošnika in njegove zahteve in ne bi bila nujna, koristna in nadvse potrebna vez med potrošnikom in industrijo. Takšni ukrepi, kot jih predlagajo Preteklo nedeljo je zasedal v Ljubljani kongres izumiteljev Jugoslavije, na katerem so se pomenili o vprašanjih, ki jih teže in kako bi jih odpravili, da bi jim olajšali delo, ter kako bi uporabili izume v industriji stopoma kopiči tekstilno blago, obutev, železnina itd., so mnenja o zalogah dokaj deljena in pojavljajo se čudne, nerazumljive zahteve. Nekateri pravijo, da nastajajo zaloge samo zaradi nesmotrne kreditne politike in da je to slabo za podjetja. To Pomeni, da marsikdo med nami še ne razume ekonomskih zakonitosti, ki zahtevajo določeno Zalogo blaga, da je marsikdo spregledal, da so zaloge posledica drugačne porazdelitve kupne tnoči prebivalstva, drugačne porazdelitve naših sredstev sploh, davčne politike itd., torej posledica takšnega razvoja gospodarstva, ki vsebolj očitno zagotavlja boljše življenje vseli delovnih ljudi. Ni pretirano, če trdimo, da je trgovina in industrija doslej preživljala »zlate čase brezdelja«. No, da se razumemo. Podjetja so prodala prav vse, tudi najslabše izdelano blago, in trgovina je pokupila, kar ji je prišlo pod roko. Nikomur se ni bilo treba preveč pehati za kupca in raz-tnere na trgu so tega ali onega kaj malo vznemirjale. Sedaj, tako rekoč »čez noč«, čeprav Vemo že dobre tričetrt leta za bodočo smer gospodarskega razvoja, se je znašlo marsikatero Podjetje v res ne preveč rožnatem položaju in ki ne bo za °koreleže nič boljši, če ne bodo gospodarili z odprtimi očmi in tenkovestnim posluhom, kaj potrošnik želi in potrebuje. Trgovina je kupovala vsa leta doslej, zadnje mesece minulega leta in tudi prve mesece letos, blago ne glede na kakovost in ceno, ne glede na možnost prodaje, kupno moč prebivalstva itd. Trgovina ni računala na potrošnikove želje, ustvarjala je tako nekoč umetno »glad« po blagu 'O s tem tudi zavajala industrijo na kriva pota. Navidezno veliko Povpraševanje po blagu je zameglilo v industriji pogled na tržišče, industrijska podjetja so 'ttlela napačno predstavo o trgu, Siegovih potrebah in željah. 4ato je marsikatero podjetje iz- nekateri, to je vsesplošno odobravanje kreditov, regresiranja itd., bi bili podobni reševalčeve-mu, ki nudi utapljajočemu sla- mico, čeprav ve, da ga s tem ne bo rešil. Skratka, podobni administrativni ukrepi bi nas popeljali nazaj v star položaj brez vsakršnih nujno potrebnih zalog potrošnega in ostalega blaga. Rešitev za tista podjetja, ki so brez svoje krivde zašla v res težak položaj zaradi zalog in zagotovitev za povečanje zalog, moramo poiskati drugod, doma, v lastni hiši, in sicer v obliki, ki bo še bolj pospeševala nastajanje zalog dobrega in cenenega blaga. Tovariš Miha Marinko je na okrajni konferenci SZDL v Ljubljani opozoril podjetja na naloge, na poti, po katerih naj krenejo. Dejal je tole: »Prvi izmed teh problemov, ki se ob tem poraja z vso svojo akutnostjo, je nujno znižanje stroškov proizvodnje, zmanjšanje materialnih stroškov, racionalna organizacija proizvodnje, odstranjevanje odvečne delovne sile, ki kot balast bremeni proizvodne stroške, in premeščanje odvečne delovne sile na mesta, kjer more dati svoj polni učinek. Razen tega se pojavlja zahteva po večji skrbi za kvaliteto in asortiment proizvodov, ki j jih tržišče išče, oziroma nudijo; zanesljive obete, da se morajo i vskladiščiti, kar naposled vse l skupaj vodi k stabilizaciji trga in k ekonomsko upravičenemu znižanju cen.« 'Vsesplošno odobravanje kreditov ne glede na ekonomsko utemeljenost, bi bilo torej zgrešeno. Zgrešeni bi bili tudi kakršni koli drugi administrativni ukrepi, ki bi preprečevali nastajanje zalog. Pomoč v kreditih bi morala dobiti samo tista podjetja, ki so zaradi nastalih zalog res prišla v težave, vendar bi morala tudi računovodstva dokazati, kaj vse so že sama storila za zboljšanje proizvodnje, to je, za koliko so zmanjšala proizvodne stroške, racionalizirala sistem proizvodnje, dvignila storilnost dela itd. Skratka, kreditno politiko moramo uravnavati tako, da bo le-ta pospeševala proizvodnjo dobrega in cenenega blaga ter krepila tudi zaloge takšnega blaga v industriji in trgovini. O tej stvari je tovariš Miha Marinko dejal na omenjeni konferenci tole: »Kreditna politika in politika diferencirano prilogajcne obrestne mere na te kredite se mi zdi najbolj prikladno sredstvo, ki bi moralo stopiti v veljavo ob nastajajočih zalogah blaga: krediti industriji za standardne zaloge blaga, ki je kreditno sposobno, to je za kvalitetno blago, ki ima obete za kasnejšo prodajo; krediti detajlistični trgovini, ki bi ji omogočili pestrejši asortiment blaga, tako da bi mogla neposredno vplivati, kaj naj industrija proizvaja, da bi potrebe potrošnje neposredno diktirale proizvodnji.« Povečanje zalog blaga moramo torej ceniti kot dobre posledice novih gospodarskih ukrepov. Industrija, zlasti tekstilna, ki ji bodo morale slediti še druge, katerim se kopičijo zaloge, je bila že prisiljena znižati cene. Razen tega je začela sama mimo grosistov s svojimi potniki nuditi blago za prodajo na drobno. Tudi posamezna trgovska podjetja so že začela zniževati cene raznemu blagu. Skratka, tržišče je že spregovorilo svojo besedo, začel se je boj, sicer za zdaj še rahel, zavtrg, za proizvodnjo in prodajo .kakovostnega in cenenega blaga. To pa je bil tudi namen novih gospodarskih ukrepov. In takšno smer razvoja, kjer se že postopoma uveljavlja zakon ponudbe in povpraševanja. morajo podpirati kolektivi, delavski organi gospodarjenja. Spremeniti morajo svoj odnos do trga. kajti to bo njim kot proizvajalcem in potrošnikom obenem le v prid in ne v škodo. Tovariš Miha Marinko je na okrajni konferenci SZDL v Ljubljani, ki je bila pretekli teden, govoril o perečih gospodarskih v zaposlenih. Izvoljenih je tudi 45 obratnih delavskih svetov. PRAPOR SO RAZVILI Pred dnevi je delovni kolektiv hotela »Palače« v Portorožu razvil svojo sindikalno zastavo. To je obenem tudi prvo razvitje sindikalne zastave v teh krajih, ki so bili priključeni k Sloveniji. Ob tej priložnosti je nastopil pevski zbor Svobode iz Pirana in zapel nekaj pesmi. Nastopili so še recitatorji. Svečanosti so prisostvovali poleg članov kolektiva še predsednik Občinskega ljudskega odbora Piran tov. Fer-ligoj in predsednik gospodarskega oddelka občine tovariš Fuks. V teh dneh pa bodo še druge sindikalne podružnice sledile sindikalnemu kolektivu hotela »Palače«. M. Jovanovič Poročila o delu delavskih svetov, o gospodarjenju, so bila povsod zelo izčrpna, vendar je vprašanje, ali so z vsem tem gradivom seznanjeni tudi vsi člani podjetja. Med drugim so odborniki ugotovili, da so delavski sveti doslej še vse premalo razpravljali o organizaciji dela, tehnični pripravi dela, zajemanju in zmanjšanju materialnih stroškov, načinu nagrajevanja itd. Sindikalne organizacije naj opozarjajo delavske organe upravljanja na vse te pomanjkljivosti in jih vzpodbujajo, naj razpravljajo o teh za proizvodnjo izredno važnih vprašanjih. Razen tega so člani predsedstva na omenjeni seji razpravljali tudi o načelih premiranja kot pose. jih je predsedstvu predložila ebna komisija Združenja les- da je sedaj že skrajni čas za podrobnejše proučevanje premijskega sistema in sestavo premijskih pravilnikov v podjetjih. IZ ROGAŠKE SLATINE IZKAZALI SO SE Pred dnevi so enote protiletalske zaščite pri rogaški steklarni »Boris Kidrič« oriredile zračni napad na tovarno. Delavci so zapustili delovna mesta in se zatekli v zaklonišča. Po končanem napadu so pričele z akcijo ekipe protiletalske zaščite. Kemična in degazacijska skupina sta pregledali in razkužili zemljišče strupenih plinov. Bolničarji so reševali ranjence in jih odnašali v pre-vijališča, kjer so jim nudili prvo zdravniško pomoč. Gasilci so gasili požare v podjetju in steklarski šoli. Prve večje vaje protiletalske zaščite v Steklarni so dobro uspele, saj so vsi člani kolektiva z vso vestnostjo spremljali potek napada in reševanje. širši pogled na gospodarstvo in bi svoje probleme v podjetju obravnavali s širših gledišč. Priporočili so, naj bi na seje delavskih svetov večkrat vabili tudi odbornike ljudskega odbora ter člane posameznih svetov, da bi člane delavskih svetov seznanili z vprašanji, ki jih ti organi rešujejo. Nekateri so menili, da ne bi bilo napak, če bi člane delavskih svetov pogosteje volili v razne svete, odbore in komisije ljudskega odbora, da bi na ta način pritegnili čimveč delavcev iz podjetij, upravljavcev, k neposrednemu upravljanju v občini. To naj bi bila šola gospodarjenja, v kateri bi si pridobili delavci širše obzorje in ne bi bili več tako zaprti le v svojo tovarno. Pozdraviti je treba tudi predlog nekaterih, ki priporočajo, naj bi delavski sveti raznih podjetij tesneje sodelovali. Koristno bi namreč bilo, če bi pošiljali dele- gacije na zasedanje delavskega sveta v drugo podjetje. Tam bi spoznali, s kakšnimi težavami se bori ta kolektiv, zlasti pa, kako jih rešuje. To bi bilo še posebno priporočljivo za manjša podjetja, v katerih so večidel le upravni odbori. Ti se zelo redko ali sploh ne sestajajo in gre podjetje dostikrat rakovo pot, navsezadnje pa pod prisilno likvidacijo, kot se je to zgodilo s Tapetništvom 'v Konjicah. Predsednik delavskega sveta tovarne usnja Konus je upravičeno pripomnil, da bi bilo treba takim upravnim odborom ne le formalno pomagati, to je, da bi prišel k njim nekdo na sejo (na taki bi morda slabe strani prikrili), marveč naj bi jim pomagali zlasti z analizo gospodarjenja in poslovanja. Prav bi bilo, če bi imela občina boljši pregled poslovanja posameznih manjših podjetij in takrat bi bila taka po- moč tem upravnim odborom zares učinkovita. V. L. Izumiteljem mesto v družbi Nadaljevanje s 1. str. budo izumiteljev, hkrati pa iz-podbuditi tudi podjetja, da bi jih uporabila v proizvodnji. Gre tudi za odškodnino izumiteljem. To kaže povezati z neposrednimi gmotnimi koristmi, ki jih ima podjetje od uporabe izuma. Seveda pa bi bilo treba tudi s predpisi omogočiti, da bi podjetje lahko plačalo odškodnino, saj ob sedanjem načinu delitve dobička to dostikrat ni mogoče, ker ostane podjetju le sorazmerno majhen del dobička. K temu sodi še moralna plat tega vprašanja. V podjetjih . dostikrat iz konkurenčnih razlogov skrivajo svoje izume, iznajdbe in 1 Branko Zeželj. izboljšave, kar je vsekakor odsev kapitalistične morale. Toda vsak naš izum naj bo splošno družbena lastnina, ne pa le privilegij posameznega podjetja. Razume pa se, da mora vsak, ki hoče izum uporabiti v proizvodnji, za to tudi nekaj plačati. Kongres je izvolil 21-članski pripravljalni odbor za ustanovitev organizacije izumiteljev Jugoslavije, ki naj bi koordinirala delo izumiteljev ter sodelovala pri ureditvi mnogih pravnih vprašanj. Obenem naj bi gmotno omogočila izumiteljem uresničitev njihovih idej ter praktično uporabo v industriji. Za predsednika tega odbora je bil izvoljen ing. S KONGRESA GRAFICARJEV V SKOPLJU ZAŠČITIMO ZDRAVJE delavcev v obratih in podjetjih r Na IV. kongresu Sindikata grafičnih delavcev so veliko časa posvetili higiensko-tehnični zaščiti dela. Število grafičnih delavcev je danes trikrat večje kot pred vojno, delovni prostori j>a so le malenkostno povečani. Ker pa v grafični industriji ni zadostnih zaščitnih sredstev, je število ponesrečenih delavcev precej veliko. Tako je bilo lani na primer samo v Beogradu okoli 600 nesreč ter se je zaradi tega zmanjšala bruto proizvodnja za pol milijarde dinarjev. Na slabo zdravstveno stanje delavcev vpliva tudi prekomerno delo, ki ga morajo opravljati, ker je pomanjkanje grafične strokovne delovne sile precej veliko. Na kongresu so ugotovili, da je najtežje vprašanje v vsej grafični industriji do skramosti iztrošen strojni park. Glede usposabljanja mladih grafičnih delavcev — vajencev, so menili, da je treba čimprej izpopolniti že obstoječe grafične šole ter končno poskrbeti, da se tudi že enkrat odpre višja grafična šola. Delavcem je treba dati možnost za širšo specializacijo v naših podjetjih in v inozemstvu. Naposled so predlagali sindikalnim podružnicam, naj pri svojih delavskih svetih izposlujejo, da bodo organi delavskega samoupravljanja proučili vse možnosti za skrajšanje delovnega časa ženam ob sobotah in pred prazniki. Dosledno bodo morali delavski sveti spoštovati zakonski predpis o prepovedi nočnega dela za žene, obenem pa pomagati pri ustanavljanju uslužnostnih dejavnosti, ki naj razbremene žene-delavke. OB ROBU DOGODKOV KAKO SOVJETSKO LJUDSTVO SPREJEMA TOVARIŠA TITA PRAZNIK PRIJATELJSTVA Ob obisku tovariša Tita in ostalih jugoslovanskih državnikov o Sovjetski zvezi so privrela na dan globoka in iskrena prijateljska čustva, ki jih goji sovjetsko ljudstvo do jugoslovanskih narodov. To niso trenutna čustva in tudi niso umetno vsajena v srca sovjetskih delovnih ljudi. Veličastni sprejemi o Moskvi, Leningradu in Stalingradu, v kubanskih vaseh in mestih ob Črnem morju, sprejemi, kakršnih doslej še ni doživel noben državnik, so znak trajnega prijateljstva med sovjetskimi in jugoslovanskimi delovnimi ljudmi prijateljstva, ki ga nič ni moglo skaliti in ga tudi nikoli ne bo. Sovjetsko ljudstvo je minule dni, ki jih je tovariš Tito preživel v Sovjetski zvezi, spremenilo v praznik jugo-slovansko-sovjetskega prijateljstva. Tik pred prihodom jugoslo- Prijateljstvo med sovjetskimi isti boji in težave v preteklosti, isti veliki cilji v prihodnosti. Med številnimi pismi, ki jih je v minulih dneh prejel tovariš Tito, je tudi pismo zdravnice Aleksandre Osmolajevskaje iz Kujbiševa, vorošilovska oblast, v katerem je rečeno: goslovanske komuniste, ki so se »Prepričani smo, da je velika junaško uprli Stalinovi diktaturi sreča za narode Jugoslavije in in s tem svojim odporom, s svo- Sovjetske zveze, ker je pravica jim bojem, navdušili ves svet. zmagala in ker so narodi Sovjet- »Povejte tovarišu Titu, da ga ^ novinarjem, k«, so ?° Vas v nascm ‘lskn prikazovali zvezo, »povejte, da vemo o njem .. ^ ^ zelo mnogo in da smo se v naših ™?J' Petelj, msmo tega ver-najtežjih urah cesto tolažili z I z. .. . . mislijo nanj.« nač^in neusb-ašm^boj pigosV __ i____ ________ j_o_____ _____________________ _____ Ni čudno torej, če je sovjet- vanskih partizanov, ki so se pod venskih državnikov v Moskvo je in jugoslovanskimi narodi je že sko ljudstvo tako navdušeno in Vašim vodstvom bojevali proti »Literaturnaja Gazeta« pisala: staro, prekaljeno v skupnih bo- prisrčno sprejelo tovariša Tita Hitlerjevim osvajalcem. Nisem »Danes prihaja v naše glavno jih in skupnih naporih za zmago in njegove sodelavce, če so se v mogla verjeti, da je človek, ki mesto tovariš Tito. In če prisluh- socialističnih idej, za dvig bla- mesta zgrinjali sto tisoči in mi- je žrtvoval svoje življenje, ki se nete pomenkom na ulici, v pod- gostanja ljudstva, za utrditev lijoni, da bi ga videli, mu stisnili je bojeval za osvojitev delavske- _____1 1-1-1 X —1_2 —2 _ 4M..OM.1. tri Airnln i žir o ifnnta VS in vnlrn m 11 nnm n ll fl I i nnfrpcll pvpf. er n nn-reaila S-»r1 ni SVO JC idcj^* i medicinski, je major sovjetske armade po- fakulteti sem vedno govoril® prosil tovariša Tita za do volje- mladini: To ni res, to so le iz* zemeljski železnici, v tovarnah miru. Klevetniška gonja, ki jo roko, mu pomahali, natresli cvet- ga razreda, izdal in gledališčih, boste slišali Živah- je organiziral in vodil Stalin, ni ja na njegovo pot. Ni čudno, če Kot predavatelj na ne razgovore sovjetskih ljudi, ki skalila tega prijateljstva. Sovjet-se vesele čedalje tesnejšega pri- sko ljudstvo je v letih, ko so jateljstva med obema deželama.« Stalin in njegovi pomočniki se- nje, da bi dal sinu, ki se mu je razi temnih sil, a temnih sil Je Tako pa ni bilo le v Moskvi jali mržnjo proti socialistični Ju- rodil istega dne, ko so jugoslo- bilo v Sovjetski zvezi precej, in kasneje v Leningradu, Stalin- goslaviji in njenim voditeljem, vanski državniki prispeli v Mo- Vedno sem bila prepričana, —»_ =_ j--------:i_----»:». v: mi. skvo — ime Tito. ni čudno, če da ste pravi naslednik Lenina- so tisoči in tisoči, ki so imeli pri- Srečna sem, ker se nisem zmo-ložnost, da bi ga videli in se po- tila, srečna, ker ste prijatelj de-Fn mestih. Obisk najvišjih jugo- zmago ’ socialističnih' idej, tudi govorili z njim. pisali tova- lavcev. ker so narodi Jugosla-slovanskih državnikov je vzra- njegov boj. Tedaj, ko je bilo naj- rišu Titu, ga prosili, naj jih ob- vije in SZ prijatelji-dostil vse sovjetske delovne lju- huje, ko je bil pritisk stalinske išče, naj pozdravi jugoslovansko Državljan Timotejev iz me-di, delavce in izobražence, mla- birokracije najmočnejši, je so- ljudstvo v njihovem imenu. Bi- sta Ljubecki pa piše: (lino, starce in žene, vse iskrene vjetske delovne ljudi bodrila mi- lo je, kot bi se srečali" stari znan- »Kot navaden član Komuni' —.---------------sel na Tita in Jugoslavijo, na ju- ci in prijatelji, ki jih družijo stične partije želim Vam in drtt' gradu in drugih mestih, ki jih še bolj vzljubilo Jugoslavijo in skvo — ime Tito. ni čudno, je obiskal tovariš Tito, ampak tovariša Tita zato, ker je bil =« >" *>«’« ti en imoli - povsod, v vseh sovjetskih vaseh naš boj za. zmago pravice. 2 _____421. DL!-I- noivičiili L, «r, tm n T prijatelje Jugoslavije. RAZGOVORI NEČEDNI POSLI Spodaj podpisane Jožica Ter- podružnica. Pa kot zanalašč nas pa moramo nekateri še skrbeti za čic, Katica Antolič, Milena An-želj, Anica D ena c ter Anton Jereb, vsi člani sindikalne podružnice pri Okrajnem zavodu za socialno zavarovanje v Mariboru, se pritožujemo zoper nepravilni odnos nekaterih odbornikov naše sindikalne podružnice do podpisnikov. Sindikalna podružnica pri Okrajnem zavodu za socialno zavarovanje v Mariboru nabavlja sem ter tja tekstilno blago po režijski ceni, katerega nato deli svojim članom, ki ga odplačujejo v večmesečnih obrokih. Vsekakor je ta način pohvalen ter odplačevanje na obroke dokaj ugodno, saj bi si nekateri člani ob skromnih plačah le težko kaj nabavili pri trgovski mreži. V navadi je, da pred vsako nabavo tekstila izvršijo popis re-flektantov, da bi na ta način zainteresirani prišli do zaželenega blaga. Za popis prosilcev je vsakokrat zadolžena sindikalna odbornica Valerija Soršak. Tako je tudi v začetku aprila letošnjega leta prejela naša sindikalna podružnica kamgarn od Tovarne volnenih in vigogne izdelkov v Mariboru. Za to zadevo smo podpisniki, ki smo vsi zaposleni na oddelku za otroški dodatek, zvedeli šele, ko je bil kam-gam že porazdeljen, oziroma ko j ga ni bilo več na razpolago. Ko je član podružnice Anton Jereb j vprašal predsednika sindikalne podružnice Milana Kerina, zakaj ! nas ni nihče obvestil o prodaji kamgarna, oziroma zakaj nas ni nihče popisal, mu je le-ta odgo-1 voril, da sindikalna podružnica ni nabavila nobenega kamgarna in da. so to le neresnične govorice, ki jih širijo nekateri uslužbenci. Ker pa Anton Jereb ni verjel njegovim besedam, se je o tem še pozanimal pri tajniku sindikalne podružnice tov. Maksu Horvatu. Tudi on mu je tako odgovoril kot predsednik. Oba sta se izogibala dati še kakšne informacije glede delitve kamgarna ter se pričela norčevati iz tov. Jereba rn. ostalih prizadetih. Šele nekaj dni po tem dogodku je tajnik podružnice tov. Horvat priznal, da je sindikalna podružnica res prodajala kamgarn po znižani ceni in da ga je tudi on kupil za celo obleko. Dognali smo, da je dobavnico za blago podpisal predsednik podružnice tov. Kerin. Konec aprila tega leta je sindikalna podružnica prejela večjo zalogo raznovrstnega pralnega blaga za ženske obleke. Tudi tokrat spodaj podpisani člani niso bili obveščeni o tem. Pač pa so navedenega dne, ko so delili blago, opazili pri nekaterih v sosednji sobi to blago v predalih. Ko so jih vprašali, od kod imajo ta tekstil, so jim to pojasnili z naslednjimi odgovori: Ne vem, ne smem povedati, na zavodu nismo dobili itd. Tudi tokrat sta Predsednik in tajnik podružnice odgovarjala, da podružnica ni nabavila tega blaga. Imamo vtis, da je bilo nekaterim dobitnikom tega blaga strogo zabičano, naj .molče o tem, kar so prejeli, da ostali člani podružnice ne bi kaj o tem zvedeli. Dne 14. junija 1956 so pripeljali iz Tovarne pletenin in konfekcije v Mariboru precej moških srajc in ženske trikotaže. Tudi to blago je naročila naša sindikalna tudi tokrat niso obvestili, tako mladoletne otroke, si nikakor ne da že v tretje nismo prejeli ni- moremo kupiti v trgovini tekstil-česar. Ko smo se pritožili pri nega blaga proti takojšnjemu od-predsedniku sindikalne podruž- plačilu, saj nam plača zadošča niče tov. Kerinu, nas je ta pričel komaj za vsakodnevno preživlja-zasmehovati ter se norčevati iz nje. Zato smo bili zelo zaintere-ras in je med ostalim vprašal si rani, da bi dobili vsaj kako tov. Antoličevo, če si bo oblekla malenkost po sindikalni liniji, kar moško srajco. Pred tem pa je še bi bilo za nas ceneje in pod dejal, da on ne ve za nobeno po- ugodnejšimi plačilnimi pogoji, pa šiljko srajc in ženske trikotaže, nam je tudi to bilo onemogočeno Vendar je pred tem podpisal dobavnico za to blago. Ko smo naslednjega dne o tem poročali tajniku podružnice, se nam je smejal in ni niti z besedico opravičil to neprimerno dejanje. Iz vsega zgoraj navedenega sledi, da nas niso »slučajno« iz- zaradi nekaterih odbornikov. Obtožujemo predsednika sindikalne podružnice tov. Milana Kerina, tajnika Maksa Horvata ter odbornico Valerijo Soršak kot odgovorne za nepravilno in krivično ravnanje s podpisanimi plani sindikalne podružnice ter pustili, pač pa nas namerno za- prosimo naslov, da vzame v pre- - J- 1 • . • • : •----. . ~ J „ TA" 4- X „ „ „ 7 „ X 7, 4 r, F l postavljajo in izigravajo. Ker imamo zelo nizke plače, povrhu len prekršek, prekršek pa tudi finančnih predpisov in ko bo finančna inšpekcija to ugotovila, bo moralo podjetje, ki je blago prodalo, plačati razliko med to »režijsko« in prodajno ceno. Sindikalna podružnica, ki se je spustila v te posle, pa tudi zakonom odgovarja za svoje ravnanje. In kaj sedaj? Pričakujemo, da bosta Občinski in Okrajni sindikalni svet napravila vse, da se take stvari v bodoče preprečijo ter da poučita tudi odbornike podjetij, ki so dajali blago, da je taka trgovina nezakonita, in da poskrbita, da finahčna inšpekcija opravi svojo dolžnost. Stvar pa je še v nečem. Podružnica okrajnega zavoda za socialno zavarovanje v Mariboru je založila svoj denar za nakup blaga in da,la članom posojilo, da so si blago lahko kupili. Tudi to se ne sklada z obstoječimi določili o finančnem poslovanju sindikalnih organizacij, kjer je. točno določeno, da podružnica ne sme posojati denarja. Za to naj ustanovi blagajno vzajemne pomoči, podružnica sama pa. ne sme posojati denarja. Res nas zanima, kako se bodo stvari razpletle in bi bilo prav, če bi mariborski sindikalni svet sporočil, kako so zadevo uredili. tres našo pritožbo ter razčisti te nezdrave razmere v naši sindikalni podružnici. Posebej prosimo, da pokličete na odgovornost predsednika in tajnika podružnice, katera funkcijp, ki jo zavzemata, na jemljeta resno, pač pa nas skušata ob vsaki priliki zapostavljati in osmešiti. OPOMBA UREDNIŠTVA: Tole pritožbo so poslali Republiškemu svetu sindikatov, nam, zelo verjetno pa tudi Okrajnemu sindikalnemu svetu, da bi obsodili tako početje. In kaj naj rečemo na to? Najprej čisto moralen nauk, če pustimo ob strani to »sindikalno trgovino«, ki nikakor ni v čast niti ne spada v sindikalne orga- pjsnik tega zasedanja, v njem pa nizacije. Takšen odnos odborni- Na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani je bila odprta razstava povojnih izumov in tehničnega napredka Jugoslavije Ne graja, le dober nasvet kov do sindikalnih članov vsekakor ni dopusten in zaslužita predsednik in tajnik podružnice, če sta res tako ravnala, kot pišejo, vso grajo! Vendar je stvar v nečem dru- Delavski svet Tovarne dušika pravijo! delavski svet na koncu v Rušah je zadnjič zasedal dne ; leta ter jo povišal za morebitni 26. maja. V roke mi je prišel za- prekoračeni znesek.« Tako kot stoji tu zapisano, sta med drugimi tudi dva sklepa, lahko porabijo za popravilo sta-o katerih je pametno, da se malo j novanjskih hiš neomejen znesek, več pomenimo. Morda bo to pisanje tudi druge delavske svete spodbudilo k razmišljanju. Razpravljali so o investicijah in o popravilu stanovanjskih hiš. gem. Za »sindikalno« trgovino Sklep o tem pa se glasi takole: gre! Poglejte, podružnica je kupi- »Člani delavskega sveta so la blago, po »režijski« ceni, kot mnenja, da se zaenkrat odobri pravijo. To pa se pravi, da ga je J okvirna vsota 5.000.000 dinarjev, bržčas dobila po proizvodni ceru..! y primeru pa, da bo vsota petih T< n o' -nrt tn nnm ton i ? P7 n nnn o nh.StCt — l__________x____ i Direktor tovarne pisalnih strojev tovariš Albin Galof tolmači tovarišu Francu Leskošku-Luki probleme proizvodnje pisalnih strojev, ki smo jih pri nas začeli izdelovati šele po osvoboditvi Kaj pa to pomeni? Plačane niso družbene dajatve. Zgodila se je stvar, ki nima. s socialistično moralo prav ničesar opraviti. Sindikat, ki je prvi poklican, da varuje zakonitost, da se na vsakem koraku bori za socialistično moralo v poslovanju podjetja, družbo »okrog prinaša«. To je mora- milijonov prekoračena, bo raz- soj bo delavski svet o tem razpravljal šele potem, ko bodo hiše in stanovanja že popravljena. Torej »post festum«, kot temu učeno pravimo. Človek bi pričakoval, da bo delavski svet takole sklenil: odobrimo okvirni znesek petih milijonov dinarjev. Če bi se izkazalo, da bo to premalo, naj se sestavi obrazložen predlog, o katerem bo votem sklepal delov- SAJ PLAČA PODJETJE Morda bi bilo bolje, če M napisali tak-le naslov: Kdor zakrivi škodo, naj jo tudi plača. Na to sem mislil, ko sem on-dan obiskal inšpektorja dela mariborskega okraja in mi je prav to potožil. Dejal mi je, da odkar 'je pri inšpekciji dela, še ni slišal, da bi kak delavski svet poklical koga na zagovor, ker je povzročil škodo podjetju s tem, da se je pregrešil zoper zakone in uredbe o delovnih odnosih. Inšpekcija dela razveljavi odločbo podjetja ali pa sodnik za prekrške obsodi podjetje na plačilo kazni in podjetje plača. Zadnjič na primer so v Hočah odpustili nosečo mater in je niso hoteli vzeti nazaj na delo kljub odločbi inšpekcije dela. Brez dela je bila menda 'polnih pet mesecev. In za ves ta čas ji je podjetje kajpak moralo izplačati polno plačo. Vsa ta stvar je nastala zgolj zato, ker je nekdo v podjetju trmoglavil in je ni hotel sprejeti nazaj kljub vsem predpisom o zaščiti žena. Če ra- dinarjev plače, znese to za pet mesecev 50.000 dinarjev pa še 25.000 dinarjev zraven za prispevek za socialno zavarovanje in stanovanjsko graditev. Okoli 75.000 dinarjev je šlo iz plačnega sklada za samo trmo. In delavski svet ni poklical krivca na zagovor. Kaj zagovor! Njemu bi moral naložiti plačilo tega. Pri gospodarskih prekrških so že določila, ki zadenejo direktorja ali knjigovodjo, in morata plačati kazen, za take zadeve pa ni takih določil. No, potemtakem si lahko upravni vodje gospodarskih orga- ,. .. „ , nizacij privoščijo marsikaj - saj lm° ^ Peljali s Sapovim avto bo podjetje plačalo. In še ženejo \ busom (reg. st 1646) iz Maribora _ _ ... . . _ _ I .111 h! in-n n l\! n hi nmol v\oyr\ Predsednik Zvezne industrijske zbornice tovariš Todor Vujasinovič odpira razstavo povojnih izumov in tehničnega napredka Jugoslavije ZGOLJ NEUVIDEVNOST? stvari od okrajne inšpekcije dela na republiško in še na vrhovno sodišče, — saj bo plačalo podjetje. ■ Ne podjetje — plača naj tisti, ki je tako reč zakrivil. Drugič bo že premislil, proučil uredbe in si ne bo dovolil take samovolje, če bo vedel, da bo konec koncev V petek, 15. junija, popoldne Sprevodnik ni hotel ničesar slišati. Tudi glasni protesti potnikov niso zalegli. »Ustavite, lepo vas prosim,« je ves čas prosila ženica. Avtobus je ustavil šele pri »Ruskem carju« na Ježici. Tako je morala ženica pri teh letih peš s kovčkom z Ježice nazaj v Črnuče. . Tako postopanje sprevodnika v Ljubljano. Ne bi prijel za pero, če ne bi vse potnike ogorčila sprevodnikova neuvidevnost. V Črnučah se je pripravljala za izstop pri zadnjih vratih starejša ženica. Šofer je resda ustavil, toda le za hip in sprevodnik zad- čunamo, da je imela okbl.i 10.000 sam plačal, če ga je polomil. njih vrat ni odprl. Ko je avto potegnil, je ta ženica prosila., naj vendar ustavi in odpre vrata. je dalo povod za razne komen- ski svet. Tako bi bilo normalno; potem namreč, ko bo denar že porabljen in vsota morebiti prekoračena, ne bo mogel delavski svet prav nič vpihati na trošenje denarja. Nič drugega ne bo mogel napraviti, kot vse stroške odobriti. Belil si bo lahko glavo le s tem, iz katerega, sklada naj gre denar. Da, za gospodarjenje gre! In delavski svet si ne bi smel s takim sklepom vzeti te pravice ter jo prepustiti upravi. Se vam ne zdi, da bi bilo tako prav? V zapisniku beremo tole: »Disciplinsko sodišče je v več primerih izreklo ob upoštevanju izključno socialnih momentov milejše kazni, kot so morda storilci zaslužili. Umestno bi bilo in vsekakor želimo, da bi se delavski svet jasno opredelil, kako naj se kaznujejo predvsem tisti delavci in uslužbenci podjetja, ki s tatvino ali z drugimi kaznivimi dejanji zoper družbeno premoženje oškodujejo gospodarsko organizacij o. Sklep delavskega sveta bi bil dragoceno vodilo in smernica za delo disciplinskega sodišča glede teh disciplinskih prestopkov.« To je iz poročila disciplinskega sodišča. Predvsem je treba pohvaliti delavski svet, da je dal na dnevni red tudi poročilo disciplinskega sodišča, iz katerega je razvidno, kolikšnega pomena je njegovo delo in kako vpliva na razpoloženje v kolektivu. Sklep delavskega sveta pa je dokaj nenavaden. Takole pravijo: »Vsi člani delavskega sveta so bili mnenja, da tako napotilo ni moč dati, ker bi se potem vsi disciplinski prestopki obravnavali šablonsko. Kot vemo, se vsak disciplinski prestopek obravnava drugače, ker so pač kazniva dejanja storjena pod raznimi okol-nostmi.« Kajneda, precej čuden sklep? Delavski svet upravlja podjetje v imenu kolektiva in skupnosti in je prvi poklican, da varuje druž- redno načelnost in pravičnost.«? Ob koncu naj navedem še odlomek iz pisma kolhoznika Ge-rasima Erzjanskega, ki pozna tovariša Tita od leta 1916, ko je gim članom jugoslovanske dele- je, ki v teh dneh vlada v So- Invalid Nikolčm pa pravi: gacije izraziti zahvalo, ki izvira vjetski zvezi. Delavec Vlasov »Ker vas ne morem pozdraviti iz dna duše sovjetskega človeka. Pavlovič piše: . _ na ulici, Vas prosim, da sprej- Preprosti sovjetski ljudje po- »Zdravo, tovariš Tito! Oseb- mete moje prisrčne pozdrave, zdravi jamo Vaš prihod, v našo no Vas pozdravljam ob Vašem Dobro se spominjam vsakega deželo, kot jasen dokaz visoke prihodu v našo deželo, navaden srečanja na področju Vaše dr-stopnje normalizacije jugoslo- delavec, ključavničar iz mesta žavniške dejavnosti in popolno-vansko-sovjetskih odnosov. Pavlovska. Ne bom se zmotil, če ma razumem ter cenim Vašo iz- Zdaj, ko bolj ko kdaj koli bom dejal, da tako kot jaz, tudi Poprej zaupamo svojemu Cen- vse naše ljudstvo goji do Vas in tralnemu komiteju, so nam po- Vaših narodov zelo velike sim-stali jasni dejanski vzroki, ki so patije. Vi ste v govoru po pri- Privedli do prekinitve prijatelj- hodu v Moskvo rekli, da Vam .... skih odnosov z Vašo deželo. Pre- je bilo težko, ker je bilo skal je- j • Broz kot vojni ujetnik de-pričali smo se o Vasi neomajni no prijateljstvo z Vami. Tudi mi j j P vnsi KalašeJvo VJ Ardatov-zvestobi marksizmu in lenimz- smo prav tako mislili...« , okrniti- mn«. Državljan Aleksander Lipov- skem okraju. »Spoštovani tovariš Tito«, pi- ski in njegova žena.Polina Iva- »Vašega prihoda se posebno še državljan Prokofenko, »spre- novna sta poslala iz mesta Ar- veselimo mi, kolhozmki iz kol-jel sem Vas kot prijatelja So- mazina, krasnodarski rajon, to- hoza »Val revolucije«. Z Vašim vjetske zveze, kotPso Vas spre- varišu Titu pismo, v katerem je imenom so pn nas povezani mno- jeli in pozdravili milijoni dru- rečeno: . « , , »PPfuTS ll gib sovjetskih državljanov. Dra- »Najin sm Nikolaj je padel ieta 1916 — ste kot vojni ujet-gi tovariš Tito, želim Vam izra- v Vaši deželi v boju s Hitlerjan- pik živeli v naši moldavski vasi žiti najlepše želje, da bi bili čili ci, v mestu Iloku. Oba z ženo Kalasevo, v ardatovskem okraju in da bi še nadalje plodno delo- sva zelo zadovoljna z Vašim pri- sibirske gubernije. Pisec g vali za krepitev mednarodnega hodom v našo deželo in zelo bi pisma, Gerasim Erzjanski, delavskega gibanja. bila vesela, če bi Vas lahko vi- kakor ste ga Vi tedaj imenovali, , Že dvajset let sem komunist dela, objela in Vam krepko sti- Garaj, je “J®} J® z m dobro razumem, kaj se je snila" roko kot najinemu lastne- ml skupaj delal mlinu boga - _ zgodilo med našimi narodi po mn sinu, katerega pepel leži v ga kmeta. Dobro se V . dneh vladalo v Sovjetski zve- 1948. Tinin veriemite mi. da Vaši deželi. PJa™° 171 star?Jsl kolhozni- z, pa se seveda kaze tudi v obeh sten sprejem zato, ker jili občudujejo in cenijo, ker občudujejo in cenijo naše narode in naša prizadevanja za zmago socializma. Sovjetski ljudje so v teh dneh odkrito povedali, da so tudi sami težko prenašali bremena preteklosti, da so odklanjali stalinsko protijugoslovansko gonjo, da so se veselili naših uspehov, da so jih naše zmage bodrile. In povedali so tudi, da se veselijo, ker ni več umetnih ovir, ki so nas ločevale, ker naši dve socialistični deželi tesno sodelujeta kot enakopravni in neodvisni državi, ker si prizadevata, da bi čimveč koristili napredku socializma in utrditvi svetovnega miru. Obisk tovarišev Tita, Kardelja, Popoviča in drugih jugoslovanskih državnikov v Sovjetski zvezi je dogodek, ki ga sovjetski delovni ljudje ne bodo nikoli pozabili, kajti takih dogodkov je v človekovem življenju, zelo malo. Prijateljsko vzdušje, ki je v tarje, češ tako je, če je podjetje beno premoženje v svojem last-državno. Če bi bilo zasebno, bi; nem, interesu, v interesu delovne-se, kaj takega ne moglo pripetiti. ' ga kolektiva in v interesu skup-Tak sprevodnik bi pri priči letel: nosti. Potemtakem bi pričakovali, iz službe... da bo priporočil disciplinskemu Potniki, ki se redne je vozijo sodišču, naj prestopke proti družna tej progi, so vedeli povedati, benemu premoženju strože k ozda ta sprevodnik sicer kaj rad nuje in naj ne upošteva toliko ustavlja na krajih, kjer celo ni socialnih momentov. Kolektiv avtobusne postaje, pri pekarnah ima namreč svojo sindikalno ar- in gostilnah, ter opravlja razne usluge. Tej stari ženici, kajpak ni mogel ustreči. Menimo, da tako postopanje sprevodnika avtobusa št. 1646 ni v čast podjetju »SAP« iz Ljubljane in bi bilo prav, da vzame ganizacijo, ki lahko pomaga takemu, ki je pomoči zares potreben,. To je eno, drugič pa s slabim socialnim položajem ne moremo opravičevati kriminala. Saj konec koncev danes vsi težko živimo in zato ne bomo šli krast. upravni odbor tega sprevodnika Komu? Sami sebi vendar! Če pošteno v roke. Pričakujemo, da bomo tovarno raznesli, ne bo bosta upravni odbor ter delavski proizvodnje, ne bo plač. Vse sku- Esllili Ellfltil revoluciji temeljito spreme-s stotinami kolhoz- v skupnem boju proti nemške- gradite svoje življenje svobodno, SIX' revoiuci mu fašističnemu osvajalcu tako tako kot Vam ugaja.« n!Ja ’ .'Pa.j , ... Šest inženirjev in tehnikov nikov iz »Vala revolucije«, je tovarišu Titu pisalo: »Navdu- _ Tako pišejo sovjetski delov-šeni smo nad Vašo odločnostjo ni ljudje tovarišu Titu, tako tu-in junaštvom v boju za neodvis- di govore na zborovanjih v to- nost Jugoslavije. Vašega govora varnah, ustanovah, šolah in kol- _ - ~ ... in srečanja z Vami, ko ste pri- hozih, in kar je najvažnejše — za cilje, ki so skupni delovnim tako tudi mislijo. Našim držav- ljudem obeh socialističnih dr-nikom so priredili tako veliča- žav. tesno povezani. Sovjetski ljudje smo ponosni, ker se naš Centralni * komite in vlada tako zelo prizadevata za ustvaritev in krepitev bratskih odnosov med našimi narodi.« jo za nadaljnje utrjevanje pri jateljstva med narodi Sovjetske zveze in Jugoslavije, za krepitev sodelovanja med socialističnimi silami, za rešitev perečih mednarodnih problemov in za utrditev svetovnega miru, torej , Naj zapišem še nekaj odlom- šli v Moskvo, ne bomo nikoli pokov iz pisem, značilnih za vzduš- zabili...« svet, ki se sicer zelo trudita za udoben in kulturen prevoz potnikov, javno povedala, kaj sta storila, da bi se kaj takega več ne primerilo. V. JARC Kaj podobnega se ne sme več pripetiti Nekateri zasebni obrtni mojstri izrabljajo vajence na vse mogoče načine. Med te moramo šteti tudi krojaškega mojstra P. M., ki je zlorabljal svojo vajenko. Grdo zlorabo je razsodišče pri mariborski zbornici obsodilo tako, da je mojstru P. M. odslej prepovedalo imeti v uku dekleta. Navedeni primer ni osamljen in paziti moramo, da se kaj takega ne bi več pripetilo. S. F., Maribor Opomba uredništva. Tovariš S. F. ima popolnoma prav. Kaj takega se ne sme več pripetiti. Toda ali je ta razsodba že zadosten poduk mojstru P. M. in njemu podobnim? Zdi se nam, da bi morali taki mojstri doživeti javen prezir in občutiti na svojih plečih še kakšno hujšo kazen. pa j je lahko le anarhija, treba naglašati, da gre za moralo. Kazen ima pri nas predvsem vzgojni namen. V kolektivu pa naj bo za take prestopke kazen stroga — tako stroga, da bodo vsakoga minile skomine po družbenem premoženju. Bojazen delavskega sveta, da bi postale sodbe disciplinskega sodišča šablonske, tudi ne stoji na kaj trdnih nogah. Saj ni treba delavskemu svetu reči, naj obsodi disciplinsko sodišče tistega, ki ukrade n. pr. vrednost stotih dinarjev, na odpust ali na suspenz ali le na javni ukor itd. Zdi se nam, da ima disciplinska komisija kar prav, ko pričakuje od delavskega sveta smernice, kako naj v talcih primerih razsoja. Delavski svet bi lahko odločil, da je treba v takih primerih strože soditi kot pri ostalih. Drugega si disciplinska komisija bržčas tudi ne žeti, če ne, bi sama sestavila nekalcšen kazenski zakonik in ga predložila delavskemu svetu v odobritev. Ni mar tako? Kaj mislite? V. X G OSPODARSTVO m :.' Siii ;rvi: ' ■ . . -.r :m:a Na Kočevskem kosijo... Sezonski delavci iz Pomurja zaslužijo 2 din pri kilogramu posušenega in uskladiščenega sena NEKAJ BESED 0 IZKUŠNJAH NAGRAJEVANJA PO KOLIČINI PROIZVODOV KOČEVSKEGA GOSPODARSTVA GONILNA SILA Za kolektiv Kmetijsko-gozdarskega gospodarstva v Kočevju ni nagrajevanje po količini proizvodov nobena novost. Prej bi lahko trdili, da je pri nas prav kočevski kolektiv s svojimi izkušnjami utrl pot temu načinu nagrajevanja. Delavci, zaposleni pri živinoreji, dobivajo namreč plačo za liter namolženega mleka, kilogram prirastka pri živini itd. že vse od leta 1952. Prav tako so tudi že od tedaj plačani kosci za kilogram posušenega in vskladiščenega sena. Letos so na Kočevskem krenili korak naprej. Razširili so ta način nagrajevanja tudi na delavce, zaposlene pri rastlinski proizvodnji, in nagrajevanje sploh izpopolnili. Temu primerno so tudi prilagodili organizacijo dela — zajemanje stroškov proizvodnje. No, nekoliko več podrobnosti o tem boste zvedeli v naslednjih vrsticah. Predsednika delavskega sveta ( Stare cerkve in drugod. Referent in referenta za kmetijstvo na ko- in knjigovodja sta primerjala čevskem.posestvu Julija Planinca j stroške za delo pri posameznih sem zmotil sredi računanja. Bilo I kulturah po proračunu in delov-je tik pred plačilnim dnem in k nem listu. njemu so prihajali knjigovodje »Kot sem zvedel, ste letos pri posameznih obratov, z Mlake, vas razširili nagrajevanje po količini proizvodov tudi na rastlinsko proizvodnjo.« O GIBANJU INDUSTRIJSKE PROIZVODNJE V LETOŠNJIH PRVIH ŠTIRIH MESECIH | »Res je « mi je pritrdil tovariš Planinc. »Lani smo plačevali delavce v rastlinski proizvodnji samo po akordu. Tudi letos jih še plačujemo, vendar je to le akontacija. Ko bomo sestavili zaključni račun, bo dobil izplačan vsak Za gibanje industrijske pro- letnega plana proizvodnje, kar | kot nas je, in podjetja bi polneje flela'ec svoj zasluzek od kilo^ra-izvodnje pri nas v prvih štirih pomeni, da smo dosegli celo nižjo obratovala. _ __ mena* itd < * 1 J > J mesecih sta značilni predvsem raven proizvodnje kot v istem \ Kot rečeno, računa družbeni ,, . dve stvari: \ času lani. Počasnejšo rast proiz- plan s 7-odstotnim porastom pro- 1 no količini proizvodov" 1. V prvih štirih mesecih le-\ vodnje je mogoče opravičiti s po- lizvodnje. Za 2 % naj bi proiz- s(e P d ]etj 11vedli za tos ni industrijska proizvodnja manjkanjem električne energije. jrodnja porasla ob zaposlitvi no- delavce v živinoreji?« Nadomestimo zaostanek dosegla rasti, kot smo jo predvi- ; V tem času smo proizvedli nam-devali v družbenem planu; \ reč le 92 % električne energije in 2. prav tako kot zaostaja in- j to ob povečanem obratovanju ter-dustrijska proizvodnja za plani- j m.ocentral, ker je bilo stanje voda ranim finančnim obsegom, tudi j vseh rek izredno nizko. V go-močno zaostaja glede predvidene spodarstvu pa je letos za 30 % rasti storilnosti. več potrošnikov električne ener- Letošnji družbeni plan Slove- pije. Če bi bit naš elektrosistem nije predvideva povečanje proiz- povezan z vsem. ostalim elektro-vodnje za 7 %. V prvih štirih me- omrežjem v državi, bi nas po-secih pa smo izpolnili le 29,6 % manjkanje vode ne pestilo tako, NENAVADEN SPOR med ribiči koprskega in puljskega okraja Med ribiči koprskega in puljskega okraja je nastal za naše ribištvo dokaj nenavaden spor. Zadeva je takale: V začetku maja je ribiška straža iz Pulja zaplenila 350 kg rib na ladjah podjetja »Riba« iz Izole, ki so s kordo (posebna vrsta mreže) lovile ribe v vodah hrvatskega dela Istre. V Koprščini so takoj dejali, da je to nelojalna konkurenca, ki ščiti puljsko industrijo predelave rib v škodo dveh izolskih in koprske tovarne. Toda ribiška straža je zaplenila ribe zato, ker so lovili s kordo pred prvim julijem, ko je po zakonu šele dovoljen tak način lova. V Kopru se razburjajo, ker so le njjm zaplenili lov, pravijo pa, da so iz puljskega okraja ves maj lovili na ta način, pa jih ni nihče prijel. No, pravijo, za nekatere zakon velja, za druge pa ne. Si-ser pa išče vsak v nesreči prijatelja. Na ta dogodek bi že pozabili, če se ne bi pripetilo še nekaj drugega. Okrog 20. maja 'so štiri ribiške ladje podjetja »Riba« iz Izole lovile pri Prdmanturi blizu Pulja. Ribe so vabili s 3000 sveč-nimi svetilkami na agregate. Ko je bilo okrog vsake ladje že po dva in pol tisoč kilogramov rib, je prišla ribiška straža in jim zapovedala, naj nehajo loviti. Ne-ulovljenih je ostalo okoli deset ti soč kilogramov rib. Obrazložitev: svetloba je premočna, čeprav imajo še navadne svetilke, s katerimi love ribiči iz puljskega okraja, po 3000 sveč, le da niso na agregat. Zakaj na tak način onemogočajo koprskim ribičem lov v vodah pred puljskim okrajem, se vprašujejo na Koprskem. Zakaj se slišijo glasovi iz Pulja, naj bi morje rajonizirali? V koprskem okraju si močno prizadevajo, da bi obe podjetji »Riba« iz Izole in »Ribič« iz Pirana čimbolj modernizirali. Obe imata že 32 moderno opremljenih ribiških ladij. Ribiška podjetja in zadruge iz Pulja vidijo v njima resne konkurente. Zato — tako pravijo v Kopru — ščiti puljska straža svoje ribiče. To pa škoduje našemu gospodarstvu. Naj ome- nimo še to, da odpade na koprske ribiče 47 % vsega ribjega lova v državi in preskrbujejo dober del surovin za dve izolski in koprsko tovarno. Te tovarne pa delajo že zdaj s komaj polovično zmogljivostjo. Sama »Arrigoni« in »Am-pelea« bosta letos ustvarili za milijardo 800 milijonov dinarjev vrednosti. Te tovarne kupujejo ribe tudi iz . drugih obmorskih krajev in jih plačujejo po višjih cenah od dnevnih. Ribiči in ribiška industrija iz drugih okrajev imajo res precej težav, od tod morda tudi predlog Zvezni trgovinski zbornici, naj bi morje rajonizirali, po domače povedano, naj bi vsakemu ribiškemu podjetju določili okoliš, kjer bi smelo loviti ribe. Koprska trgovinska zbornica je razumljivo proti temu. No, spor se je zaostril in ne spuščamo se v oceno, kdo ima prav. Prav gotovo vsak nekaj greši. Jasno je pa, da je naše gospodarstvo enotno in da administrativne meje med republikami, okraji in občinami ne smejo biti pregrade za gospodarsko delovanje družbenih podjetij. Spor kaže čimprej zgladiti, sicer lahko rodi hude politične posledice. Relja Atanasijevič vih delavcev, za 5 % pa naj bi p.r,« r„,0 «« •£*- i„S'.'"dSvSv.T*2,”Šlle“het'; 55JŽS %£ ZSTZ živinoreji, je dokazal, je boljši danje in trošenje gnoja, oranje, ! nagrajevanjem po količini proiz-okopavanje itd. Tako so dobili | vodov v živinoreji. Postregli so mi proračun prav vseh stroškov za z nekaterimi podatki. Leta 1952, posamezno kulturo. Proračun ko so začeli tako nagrajevati de-vsebuje podatke o predvidenem' lavce. zaposlene v živinoreji, so donosu na hektar, predvidenih na primer namolzli letno povpreč-stroških (material, plače za po- j no 1904 litre mleka pri eni kravi, samezne storitve) in predvidenem leto na to so namolzli že 2254 li-dohodku podjetja za posamezno 1 trov, leta 1954 2677 litrov in lani kulturo. povprečno 2663 litrov mleka. Le- Kot rečeno, je za vsak posa- tos maja so dnevno namolzli pri mezni obrat sestavljen takle pro- eni kravi povprečno 8.29 litrov izvodni načrt s proračunom. De- mleka, na obratu Mlaka pa 9,59 lovodje na obratih zapisujejo v litrov mleka dnevno. Tudi pogini delovne liste potrošnjo materiala telet so sedaj manjši. Pri 850 tele-in izdatke za plače posameznih tih znašajo komaj 4 do 4.5 %. Na del. Seveda, včasih se tudi zmo- Bavarskem računajo z desetimi tijo, zaračunajo ta ali oni strošek odstotki poginov telet, več, kot bi ga smeli. Zato se mo- In zaslužki? Upravnik 'obrata rajo knjigovodje obratov zglasiti Mlake mi je povedal, da so maja pred plačilnim dnem na upravi meseca zaslužili delavci, zaposleni po'djetja, kjer primerjajo stroške pri oskrbi krav, od 14 do 15 tisoč za plače po delovnih listih s pro- dinarjev, delavci, ki skrbe za računi. vzrejo plemenskih živin, od 12 do Nagrajevanje delavcev, ki so 15 tisoč dinarjev, konjarji od 9 do zaposleni pri živinoreji, po koli- 12 tisoč, traktoristi od 10 do 16 čini proizvodov, je lažje izpeljati, tisoč dinarjev, delavci, zaposleni Uprava obrata lahko kar sproti v rastlinski proizvodnji, ki so za izračuna, kolikšen je dnevni za-■ sedaj še plačani po akordu, od 7 služek tega ali onega, od litra na- l do 10 tisoč dinanjev itd. Seveda, molzenega mleka ali kilograma ■ dogodi se tudi. da zasluži ta ali prirastka pri živini. Cenik na pri- ona skupina delavcev manj, ker mer določa, da dobijo delavci pri je pač manj skrbela za živino ali oskrbi krav 3,30 din za liter na- pa je bila hranilna vrednost krme molženega mleka. 25 dinarjev za slabša. Tovariš Kopitar mi je de-kilogram prirastka pri plemen- jal, da je nagrajevanje po količini lani. Vsekakor je glede zaposlovanja oziroma zadrževanja delavcev v nekaterih sezonskih panogah igral določeno vlogo tudi so- Znižali smo ceno koles na 27.768 dinarjev znamke PARTIZAN, komplet (dinamo, svetilka, prtljažnik, tlačilka itd.) UGODEN NAKUP! Skratka storiti moramo vse, da bomo plan proizvodnje v drugem štirimesečju presegli vsaj za sedem odstotkov in se tako približali planirani ravni. na semena, gnojil, stroški za osipa vanje, okopavanje, oranje Itd. Nazadnje pa je razloženo, koliko plače odpade na vsako posamezno delo, na primer na nakla- »A V T 0 MOTOR« — CELJE služka odpade na kilogram krompirja, kilogram ovsa, ječmena, rži... Zato so delavci, zaposleni pri živinoreji, že vsak mesec sproti plačani po količini proizvodov, delavci, zaposleni v rastlinski proizvodnji, pa dobijo sedaj akontacijo na zaslužek, izračunan po akordnih postavkah, končni zaslužek po količini proizvodov pa je znan šele ob zaključnem računu podjetja oziroma obrata. Sprva sem se nekoliko čudil tako podrobnemu razčlenjevanju stroškov. Direktor podjetja, mi je pojasnil, da so se odločili za tako ' ne izračune zato, ker ho- smo lahko opazili, da marsikje na o«1 ornega zaslužka. Seveda od j skih svinjah itd. Sele tedaj kojz-l proizvodov gonilna sila napredka. HSS55 i=|S«3itS5ESSElS3!S5x=== zaposlenih delavcev Kot je vi de- ]avcj ’!oh np sprejeli.” vla k ve h, so podjetja ta račun tudi vret- rej_ koliko b'0 Služil 7a mala. saj je bilo ob koncu aprila tpr namol?enega m]eka in ko]iko ® gospodarstvu zaposlenih 1100 ?a kl1ogram prirastka pri teletih. delavcev več kakor decembra prašja so že izvozili vse, kar so izdelali. Svoje proizvode izvažajo v Anglijo, Ameriko, Holandijo, Francijo, Egipt in druge dežele. Trikrat večja proizvodnja V tovarni volnenih izdelkov >Volna< Laško je zaposlenih 400 ljudi. Od leta 1946/47, ko so izdelali 200.000 kvadratnih metrov blaga, so dvignili proizvodnjo letos že na 580.000 kvadratnih metrov, torej skoraj za trikrat. Zgradili bomo najmodernejše letališče Strokovnjaki so sestavili generalni načrt za letališča v Zagrebu in Ljubljani in za zgraditev najmodernejšega letališča pri vasi Surčina, 15 km od Beograda. lo letališče bodo gradili v več etapah. V prvi etapi bodo zgradili betonsko pristajališče, 2150 m dolgo in široko 60 m, s posebnimi prostori za vstopanje in izstopanje potnikov, nalaganje in razlaganje blaga in parkiranje letal. Novo letališče bodo gradili verjetno dve leti. Že v prvem letu se bo na novo letališče spustilo tedensko 80 tujih in 40 domačih letal. Neposredni čisti dohodki bodo znašali oa 200 do 250 milijonov deviznih dinarjev. Kaže, da bo pristalo tedensko 10 letal iz Amerike, 6 iz Sovjetske zveze, po štiri pa iz Anglije, Zahodne Nemčije, Francije itd. Indija gradi tri jeklarne V drugem petletnem planu (od 1956 do 1961) misli Indija povečati proizvodnjo jekla od 1.3 milijona na 5.5 milijona ton letno. Za to bo porabila 4700 milijonov rupij, oziroma 330 milijonov funtov šterlingov Med drugim bo zgradila tri nove jeklarne. Te tri jeklarne bo gradila ob tehnični in finančni pomoči drugih industrijsko razvitih držav, sicer Zahodne Nemčije, Sovjetske zveze in Anglije. Vsaka jeklarna bo proizvajala okoli milijon ton jekla letno. 2000 motornih koles letno Tovarna motornih koles >Tomos< pri Kopru je sedaj v gradnji in bo najbrž že leta 1958 začela v celoti poizkusno obratovati. Takrat bodo izdelali okoli 2000 motornih koles letno. Razen tega bo »Tomos« izdelovala še motorne tri- ! cikle z nosilnostjo od 200 do 500 kg, ; motorje od 2 do 17 ks za čolne ter za prenosne agregate za električno energijo. Predvideno je tudi, da bodo motorje, izdelane v tovarni »Tomos«, vgrajevali v železniške derezine. »Tomos« zaposluje sedaj okoli 200 inženirjev, tehnikov in delavcev. Leta 1960 pa bo . zaposlenih okoli 2000 delavcev in uslužbencev, uvažali pa bodo samo še 10 •/• sestavnih delov. V Italiji naraščajo življenjski stroški Od aprila lani do aprila letos so se v Italiji zvišali življenjski stroški za 4/ %. Cene v trgovini na debelo so se zvišale za 2.2 •/«. Povečanje cen industrijskemu blagu pripisujejo predvsem dvigu cen uvoženih surovin, podražitev živil pa pripisujejo izredno hudi zimi. Cena krompirju je letos za 254 % višja kot lani, sadje je za 40®/« dražje, olje pa za 60®/o. 1190 obrtnih obratov še potrebujemo Ladi smo v Sloveniji pridobili 132 socialističnih obrtnih obratov, število zasebnih obrtnih obratov pa se je znižalo za 65. Če bi hoteli zadostiti najnujnejšim potrebam, bi potrebovali še okoli 1190 obratov s 3500 delavci. Trgovski sporazum z Izraelom podpisan Naša trgovinska delegacija ie podpisala z Izraelom nov trgovinski sporazum. Jugoslavija bo izvažala les, kovine, kemične izdelke in kmetijske pridelke, iz Izraela pa bomo dobili avtomobilske plašče, farmacevtske proizvode, industrijske izdelke in drugo blago. Med nami in Izraelom bo izmenjano I blaga v skupni vrednosti 11 milijonov dolarjev (po 5.5 milijona dolarjev z vsake strani). 650 vagonov vina neprodanega V Sloveniji cenijo, da je še okoli 630 vagonov neprodanega vina. Okoli 500 vagonov vina ima le 7 ®/o alkohola. To vino trgovina ne more odkupiti in vskladiščiti. Uporabljivo je le za predelavo v kis. Kisarne zatrjujejo, da jim cena ne ustreza Na trgu pa je težko dobiti vinski kis. Tolikšna količina neprodanega vina z majhnim odstotkom alkohola je vsekakor opozorilo za izboljšanje vinarstva pri nas. Seminar za analitično oceno del Zvezni zavod za delovno storilnost je v Beogradu priredil seminar o analitičnem ocenjevanju delovnih mest. Seminar obiskuje 40 inženirjev, ekonomistov in tehnikov iz Srbije, Hrvatske in Slovenije iz raznih gospodarskih panog. podrob___ _________ če jo analizirati, koliko jih sploh stane pridelovanje posameznih kultur, vzreja živine itd. Pozneje, ko bodo dobili vse te podatke, bodo obračun bolj poenostavili. Seveda me je zanimalo, kakšne praktične uspehe so že dosegi, z k^Bjstvu in živinoreji, ki dobe svoje plačilo po količini pridelkov, temveč tudi za vse ostale. Ustvarjeni plačni sklad se po letošnjih določbah tarifnega pravilnika ob potrditvi zaključnega računa obračuna za logarje, traktoriste, tehnično, administrativno in pomožno osebje v odstotkih na bruto produkt posestva. Prav vsak član kolektiva je torej zainteresiran, da doseže čimvečje uspehe v živinoreji in rastlinski proizvodnji, kajti s tem se povečuje dohodek uprav in zaslužek administrativnega in strokovnega osebja, ki je zaposleno na sedmih upravah. Dore Izvozili bomo 50.000 ton jeklenih polizdelkov Vse kaže, da bomo letos izvozili približno 50.000 ton jeklenih polizdelkov, in sicer v Sovjetsko jrvezo, Švico, Urugvaj, Indijo in druge dežele. Razen »ega bomo izvažali še druge izdelke črne metalurgije, kot grobo pločevino, varjene in brezšivne cevi, betonsko jeklo itd. Železarna Sisak je sklenila pogodbo o izvozu 12.000 brez.šivnih cevi v vrednosti 2 milijonov dolarjev. Za nakup cevi iz te železarne se je zanimal tudi predstavnik svetovne družbe petrolejske industrije, Shell. Jadrolinija povečuje vsako leto svoje brodovje. Letos bo dobila veliko luksusno ladjo z 2600 BRT »Jugoslavijo«, ki so jo v Splitu že splovili, prometu pa bo izročena 1. avgusta. Še dve taki ladji grade v ladjedelnici Split. Prometu bosta izročeni 1957. leta. V ladjedelnici Uljanik v Pulju pa grade za Jadrolinijo ladje »Trogir«, »Takovo« in »Tuzlo« s 320 BRT. — Na sliki vidimo našo prekooceansko ladjo »Sarajevo«. že v prvem mesecu ob isti hrani več mleka Posvetovanja, ki sta jih v pretekli zimi priredila Republiški odbor sindikata in Zbornica glede uvajanja nagrajevanja po proizvodu s kmetijskimi delavci in organizacijami, niso ostala brez uspeha. Bežni obisk nekaterih bližnjih kmetijskih posestev, ki ga je opravil Republiški odbor sindikata kmetijskih in gozdnih delavcev je pokazal, da so prvi uspehi že tu. Na posestvu Mengeš so v marcu mesecu prešli v živinoreji na plačevanje od litra mleka. Od 130 litrov mleka se je v tem mesecu pri isti krmi dvignila dnevna količina na 200 litrov. Tudi na posestvu Bo-kalcah so nam zaupali, da se je tudi pri njih ta sistem obnesel in da bodo na ta način verjetno precej presegli količino planiranega mleka, kar bo tudi vplivalo na znižanje proizvodnih stroškov. Na tak sistem so prejšnji mesec prišli že tudi na posestvu Boštanj, na Ljubljanskem posestvu in še na mnogih drugih posestvih m zadružnih ekonomijah na Štajerskem, Dolenjskem in Primorskem. fm. NAŠI SMOTRI Po vsej Sloveniji prav te dni ustanavljajo iniciativne odbore društev prijateljev prirode pri okrajnih i-i občinskih sindikalnih svetih. Zato je prav, da nekoliko širše razložimo, kakšni so cilji društev prijateljev prirode. Ta načela in smernice, ki jih danes objavljamo, so vsebovana tudi v osnutku pravil, ki jih je že sestavil republiški iniciativni odbor DPP. Društvo prijateljev prirode je prostovoljna množična organizacija delovnih ljudi, katere na-»len je, da razvija ljubezen do prirode ter smisel za udejstvo-^ vanje v njej, da se s tem krepi zdravje ter telesna in umska sposobnost delovnih ljudi in končno, da poglablja ljubezen do Baše socialistične domovine. Ta temeljni namen — zbližati Človeka z naravo — je povezan s težnjo po krepitvi medsebojnega tovarištva, vedrega življenja in socialističnih moralnih odlik, člani DPP morajo biti zgledni državljani naše socialistične države. Prizadevajo si za večje sodelovanje na mednarodnem področju po načelih mirne- Tu naj omogočijo tudi prenočišče ter ceneno prehrano, zlasti pa zdrave in brezalkoholne pijače. Iz lastnih sredstev ter iz prispevkov podjetij in rrstanov naj postavijo^eckend-hišice, taborišča itd. Zlasti se je treba zavzeti za olajšanje predpisov glede prevozov s tovornimi avtomobili, tako da bi DPP plačevala le gorivo, ne pa tudi visoke amortizacije. Isto naj bi veljalo tudi za avtobuse podjetij in ustanov. če bo imelo DPP dovolj denarja, sj bo v doglednem času lahko nabavilo lastna prevozna sredstva. c) Trudi se, da bi njegovi člani in njihovi svojci mogli iti na dopust izven kraja stal- na Dolenjskem, štajerskem, Primorskem so za letni dopust prav tolikšne vrednosti kot drugi, bolj znani turistični kraji. DPP naj bi se pozanimala, da bi dobila naslove ljndi, ki so pripravljeni nuditi prenočišče, morda tudi hrano. Preprečiti pa bi bilo treba, da bi tako letovanje ne bilo prehudo obdavčeno. Zlasti je treba tak način letovanja dovoliti. V poštev pride tudi zamenjava stanovanj ali vsaj posameznih sob med našimi delavci in uslužbenci, zlasti onimi, ki žive ob Jadranski obali. Seveda bo treba še nadalje razvijati in materialno omogočiti taborjenje. V ta namen naj DPP kupijo lastne šotore, ki bi jih oddajali svojim članom za izposojnino. Društva prijateljev prirode naj se potrudijo in - proučijo vse možnosti, da bi omogočila delovnim ljudem prijeten dopust, saj so ga nujno potrebni. Z dimom in plinom nasičena mestna središča resno ogrožajo zdravje in delovno sposobnost delavcev in uslužbencev ter jim moramo vsaj petnajst dni na leto omogočiti letovanje pod znosnimi pogoji. č) DPP naj prikaže svojim članom tudi lepoto naše domovine in njene zgodovinske in kulturne redkosti, vzgaja naj jih za čuvarje kulturnih in pri rodnih lepot. Krepilo in utrjevalo bo srčno kulturo, medsebojno tovarištvo in moralne vrednote. V ta namen prireja razna predavanja, tečaje, zborovanja in razstave. Po potrebi bo izdajalo tudi svoje glasilo ter drugo literaturo. d) DPP naj prevzamejo nase tudi skrb za urejevanje in olepševanje zunanjega videza naših podjetij in ustanov, kar bo nedvomno prispevalo k turističnemu videzu naših krajev. Pri tem imajo društva prijateljev prirode velike možnosti, čeprav so sindikalne organizacije precej storile e) Vsekakor morajo ustvariti DPP tudi gmotne pogoje za svojo dejavnost. Potrebna so razna igrišča in zabavišča, izletišča ter razni lastni počitniški domovi, šotori itd. Za vse to naj se zanimajo društva, sestavljajo naj program, pri čemer pa naj ne pozabijo še na lastna prevozna sredstva. Seveda pa brez večje gmotne pomoči podjetij, ustanov. Na planinskih pašnikih najdeš lahko čudovito lepo modro cveteč encijan, čigar korenine so zdravilne pri želodčnih boleznih občin, države in drngih organizacij društvo samo ne bo moglo doseči svojih ciljev. f) Ker imamo v Sloveniji že razna društva s sorodno dejavnostjo, le-ta pa je omejena na eno izmed področij delovanja DPP, bo sodelovanje z njimi nujno potrebno. Ni namen DPP, da bi prevzemalo članstvo iz že obstoječih organizacij, kot so Planinska zveza, Turistična zveza, taborniška organizacija in podobno. Toda od vseh imenovanih vendarle nobena nima organiziranega večjega števila delavcev, da bi gojili domači turizem v najširšem pomenu besede. S tem ne mislimo reči, da tega ni bilo. Spričo velikega števila industrijskega in mestnega prebivalstva pa j£ le še premajhen. Pri tem kaže naglasiti tudi široke naloge preventive v zdravstvu, saj je gibanje v naravi dostikrat najboljše zdravilo. DPP se bodo pri izpolnjevanju svojih nalog povezovale s Turistično zvezo, taborniki, društvi prijateljev mladine, z raznimi športnimi in telovadnimi organizacijami, potovalnimi agencijami, gostinsko zbornico, občinami itd. Povezovala pa se bodo tudi s sorodnimi društvi v tujini in postopno izmenjavala medsebojne obiske svojih članov. ORGANIZACIJSKA NAČELA Osnovne organizacije DPP naj organizirajo v podjetjih, ustanovah, lahko pa tudi v občinah. Za koordinacijo osnovnih društev naj organizirajo občinske, okrajne in republiške odbore DPP. Članstvo je individualno. Vsak zaposleni in njegov svojec je lahko član društva. Sindikalne podružnice so lahko kolektivni člani DPP, kar postanejo na ta način, da to sklene sindikalni sestanek, podružnica pa je dolžna prispevati društvu tisti del svojih sredstev, ki jih je doslej uporabljala za razvedrilo in oddih članstva. Bosanski mlini ščina osnovne uvedejo organizacije pa lahko dopolnilno članarino. Član dobi izkaznico, ko plača pristopnino in plača polletno članarino. Izkaznice prejmejo tudi člani tiste podružnice, ki je kolektiven član DPP. Obstaja predlog, naj bi taki člani plačevali le evidenčno članarino, morda dinar ali dva na mesec. Pravice in dolžnosti člana ter prenehanje članstva urejajo pravila društva. Poslovanje društev, pravilnik o občnih zborih, finančnem poslovanju itd. naj bo takšno, kakršno velja v splošni praksi -"ganizacij. Registraci in vodstvenih organov l)fP naj bi bila pri tajništvih za notranje zadeve pristojnih ljudskih odborov. Nekateri predlagaj**, naj bi bila le pri pristojnih sindikalnih vodstvih. Ob likvidaciji društva naf novitve nove društva isto Višino članarine določi skup- Registracija osnovnih društev na republiškega organa DPP, in vodstvenih organov DPP naj dejavnostjo. Po tem času lahko sama porabi denar v iste namene. Na^ pravila DPP in na ostale važne sklepe daje lahko svoje soglasje pristojno sindikalno vod- Letošnje leto naj bo predvsem leto utajevanja DPP. Vsaka organizacija, brž ko jo ustanovijo, naj takoj sestavi svoj minimalni in perspektivni program ter takoj začne delati. , TABOR V BOHINJU Znano nam je, da je naša vajenska mladina naš bodoči strokovni kader za industrijo In takole je bilo tul Zavcarjevem vrhu, kamor so šli Mariborčani. 27. maja, ko so izlet odpovedali, jih je bilo okoli 500, naslednjo nedeljo pa, ko je bil izlet, pa le 50. ga sožitja in sporazumevanja med narodi, pri čemer je boj za demokratično socialistično družbo temelj njihovega udejstvovanja. NAMEN DRUŠTVA Društva prijateljev prirode dosegajo svoj namen zlasti z naslednjim: a) da razvijajo smisel za gibanje v naravi v vsakem prostem času, pri vseh svojih članih JQ njihovih svojcih. Že popoldanski prosti čas naj izkoristijo za Sprehode, za razne športne igre, kot so odbojka, nogomet, kegla-Bje, balinanje, plavanje, smučanje itd. Ker bo v prihodnje trajal delovni odmor v podjetjih pol Bre, naj razmišljajo o tem, kako bi tudi ta čas izkoristili za od-|hor na zraku. Pri vsem tem se kaže izogibati togih organizacijskih oblik obveznega včlanjevanja v športne organizacije, udejstvovanje v DPP naj bo Prva priprava za prostovoljno včlanjevanje v take organizacije. b) Društva organizirajo ter razvijajo v dneh rednega tedenskega počitka družbeno-kul-Phrno življenje, oddih in razvejilo, prirejajo izlete, ekskurzi-|G itd. Za ta tedenski odmor je treba delovnega človeka usmeriti v naravo, izven vsakdanjega okolja tovarne in mestnega srediŠča. Zato naj organizirajo v bližini mest primerna izleti* Sca, ki bodo delavcem ih uslužbencem ter njihovim družinam dostopna v glavnem peš oziroma 2 minimalnimi stroški prevoza. ne#ra prebivanja, skratka, društva naj pospešujejo razvoj domačega turizma. V ta namen propagirajo in organizirajo turistično štednjo. Dandanes je preživljanje dopustov v hotelih, zlasti z družinami, skorajda nemogoče, saj so cene povprečnemu človeku nedostopne. Proučevati in sestaviti je treba predloge, da bi uporabljali za tujce le naj-komfortnejše hotele, za ostale hotele in gostišča pa je treba doseči poseben ekonomski položaj, da bi bila dosegljiva gmotni moči delovnih ljudi. To stvar bi bilo treba tako urediti, da bi lahko v njih prebivali le člani kakšne naše določene organizacije, v katero pa se tuji državljani ne morejo včlaniti. Vsa ta gostišča naj bi bila tako rekoč zaprtega tipa. Dalje naj bi se DrP zavzemala za to, da bodo lokalne dajatt*e, zlasti turistične takse, čim znosnejše za naše delovne ljudi, kajti prirodne lepote in vse, kar nam naša domovina daje, so naša skupna vrednota in ne kaže tako obdavčevati naših delovnih ljudi kot tiste, ki pridejo za nekaj dni iz tujine, da bi uživali lepote naše domovine. Razen tega naj DPP poiščejo možnosti ter ustvarijo pogoje za izkoriščanje letnega dopusta v krajih, ki so že nekdaj služili v ta namen, po vojni pa se je nanje pozabilo. Letovanje v zasebnih hišah ali v menzah krajevnih gostiln se ne izkorišča. Lepote naše Poljanske, Sorške doline, doline Krke, raznih krajev in obrt, večkrat zaradi delovnih in socialnih razmer slabega zdravja in slabo telesno razvita. *!Si .___ 'J 'f 4 I '■ - • feilfeL m Takole je bilo tisto zadnjo majsko nedeljo na Mrzlici, kamor so prihiteli prijatelji prirode iz Celja in Trbovelj Prav na osnovi teh dognanj je vodstvo Zavoda za socialno zavarovanje LRS organiziralo taborjenje za to mladino. Taborniki so nastanjeni v prijetnih malih barakah ob vznožju hriba na robu smrekovega gozda. Tabor je v sklopu Klimatskega zdravilišča »Stane Žagar«. V tem taboru je našlo 50 deklet in faniov zelo dobre pogoje za enomesečni oddih in razvedrilo, posebno še, 'če upoštevamo, da je tabor oskrbljen z dobro pitno vodo in električni) razsvetljavo. Namen tega tabora je predvsem v tem, da se mladina telesno in duševno odpočije ter da se ob zelo dobri hrani tudi telesno okrepi. Poleg tega pa se taboreča mladina ukvarja z raznimi igrami in športom, kar nedvomno krepi telesne sposobnosti. To je posebno važno, ker moramo vedeti, da posamezni poklici zahtevajo stalne in enake gibe ter včasih nepravilno telesno držo. Vsekakor ugodno vplivajo na mladino tudi razni krajši izleti v lepo okolico Bohinjskega jezera, kjer večkrat nastanejo težave zaradi deževja, ki ozračje precej ohladi. Kot telesni posvečajo tudi* kulturni vzgoji dokaj pozornosti in to predvsem glede kolektivnega življenja, tovariških odnosov in obnašanja. Tudi za kulturno razvedrilo je v taboru preskrbljeno z raznimi igrami in petjem ter glasbo. Na lastno pobudo so celo organizirali ples-1 ne vaje. Omembe vredno je dejstvo, da je bil na večer pred Dnevom vajenske mladine ob tabornem ognju izveden dokaj uspel program, če upoštevamo kratko dobo priprave. Prisotni so bili tudi iz Zdravilišča ter nekaj mlajših in starejših okoličanov. Pohvale vredno je sodelovanje skupine pionirjev in •pionirk iz bližnje okolice, ki so program uspelo dopolnili z manjšo plesno točko . B. V. travi, med žitom in po šupab /se do Rakeka. Nekaj smo jih ujeli že, ko smo jurišali proti Cerknici, prav tako tudi, ko smo se vračali proti Lipsenju. Tudi patrulje, ki so šle naslednji dan v izvidnico v smeri proti Rakeku, se niso vračale brez plena. Ljudstvo je bilo z nami. Kar naprej so nam sporočali, kje1 kar sami poiskali po bunkerjih. To je bila uspela akcija, v kateri nismo imeli niti najmanjših izgub. Ta bitka nas je še tesneje povezala, ulila polno morale, ki je sicer vladala v naših vrstah, pripravljenih kot eden boriti se do končne zmage. Druga ih tretja akcija je bila izvršena v neposredni bližini Rakeka. Napadli smo Rakek in objekte ob progi Ljubljana—Postojna. Na več mestih smo minirali progo, tako da je bil promet po železnici za več dni ustavljen. Napad na prvi bunker od ra-keške železniške postaje proti Postojni je bil podnevi. Bunkerju smo se približali na kratko razdaljo in domobranci so imeli dva mrtva in nekaj ranjenih. Ostale akcije smo izvršili ponoči. Izgub nismo imeli nobenih. Pač pa smo pognali sovražniku strah v kosti, tako da so bili vse bolj negotovi. Njihov strah je bil tolikšen, da smo nekaj tednov imeli pred njimi mir. Niso si upali iz svojih brlogov. Kadar pa nam je bilo že dolg čas, smo jih Diverzantske akcije IV. bataljona Naša osnovna naloga niso bile več akcije, pač pa smo v glavnem delali sabotaže v zaledju sovražnikovih vrst. Nismo se ustavljali samo ob progah, ampak smo večkrat šli z manjšimi skupinami tudi čez progo proti Logatcu, Postojni pa tudi proti Ljubljani. V vsakem času in nenadno smo se znašli v krajih, kjer nas okupator ni niti najmanj pričakoval, med drugim tudi na •Igu in v neposredni bližini Ljubljane. Koliko uspešnih akcij! Kdo bi si vse zapomnil! Petkrat smo minirali vlak, vrgli v zrak dva kamiona, natovorjena z vojaško« opremo, ujeli smo 6 italijanskih vojakov, ki so bili v službi Nemcev. Pri teh in drugih akcijah smo uničili in onesposobili okrog 120 sovražnikovih vojakov. * Bila je lepa, jasna noč v poletju 1944. S tremi tovariši, to so bili Nande, Stane in Mirko, smo dobili nalogo, da miniramo progo med Rakekom in Postojno. Po peturni hoji po strminah Javornika smo se približali čez Škocjan progi. Se ob dnevu smo pregledali kraj in izdelali podroben načrt za miniranje. Ob mraku smo se spustili proti progi in, na najbližjem hribčku v smeri proti sorvražnemu bunkerju po- j rečo vrvico in ko je vlak pripe-stavili mitraljezca Staneta z na- j ljal nad mino, smo zategnili še logo, da nas ščiti v primeru na-1 drugo vrvico. Strahotna detona-pada. Ko pa smo prispeli na pro- ' cija je preparala noč in z njo je go, ki je bila vsekana kakih šest j zletel v zrak vlak. Pod nami se je do osem metrov v globino, smo ; rušilo vse v eno samo črno gmo-se ustavili. Kako naj se spustimo ' to želez j a. po strmih stenah nasipa? Ker j Ko smo se oddahnili od te nismo imeli drugega, smo izko- j velike detonacije, smo vrgli še ristilo hitro gorečo vrvico, jo pri- j nekoliko bomb na vlak, iz kate-vezali za najbližje drevo in se j rega se je čulo stokanje in jav-po njej spustili v globino. Mine i kanje kakih 200 esesovcev. Po smo imeli že pripravljene, zato pripovedovanju je bilo okrog 40 smo jih takoj vkopali pod tračnice in povezali s hitro gorečo vrvico. Od tukaj smo jo speljali -7 Vt y-l V-l J a «.viL n mrtvih. Po uspešno opravljenem delu smo se z največjo pazljivostjo skupaj z navadno vrvico do vrha | umikali- Naš mitraljezec Stane ni useka, tako da smo si omogočili 1 prišel na svoj račun, ker se ni dvojni vžig na poteg in s hitro ! od nobenega izmed najbližjih gorečo vrvico. Ker nismo imeli j bunkerjev začul najmanjši glas, noža, da bi odrezali vrvice, smo! tudi kašlja ni bilo čuti. Vrnili razbili žepno ogledalo in si s tem 'smo se samozavestni in zadovolj- pomagali. Priprave so bile gotove. Nestrpno smo pričakovali prihod vlaka. Bilo je popolnoma tiho. Le od časa do časa se je začul kašelj stražarjev bunkerjev, ki so bili cd nas kakih 150 metrov na vsako stran. Iz daljave se je zaslišal zategli žvižg vlaka. Vlaka pa od nikoder. Minute so bile kot ure. V nestrpni napetosti se je kazalec nh uri pomaknil že za dve uri. Tedaj pa smo od Postojne sem zaslišali ropot vlaka. Vse bolj in bolj se je bližal. Sedaj pa je čas bežal z neznansko brzi-no ... Ze je bil vlak kakih 10 m pod nami. Zažgali smo hitro go- ni zaradi uspešno opravljene naloge, tudi tokrat brez vsake naše žrtve. (Dalje prihodnjič) Napisal Jože Simšič-Jelen OB PRAZNIKU I. VDV BRIGADE ČESTITAJO: ^■■■eeeeeeeeaeeeeBei Ntaeeeeee*eMMeEeBeuweaBiie»MaEBaeMeBBeeHeM.t!eB»B»eueeeMa«eeeeeeneeBeea*eeuBaEeeeeeeee»»BmeeeseeeeeB** Elektrotehnično podjetje ELEKTROTEHNA Ljubljana BBBBBBBBBBBBBBBBBBBl BBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBB iBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBr KOLESAR Ljubljana, Titova 17 vam nud i moška in ženska kolesa, kolesne dele in otroške vozičke vseh vrst po konkurenčnih cenah Grosistično trgovsko podjetje z barvami in laki MAVRICA Ljubljana, Resljeva 1 telefon 21-256, 21-488 priporoča v nakup vse vrste premaznega materiala, kot laneni fir-než, oljnate barve in lake, vse vrste čopičev in ves v to stroko spadajoči material po najnižjih grosističnih cenah, in sicer: skladišče en groš, Ljubljana, Titova 33, telefon 32-561, skladišče en groš, Reka, Aldo Colonelo 6. telefon 33-07 Obrtno podjetje GALVANA Vižmarje 70 se priporoča vsem strankam aiioiiNiJiiis 1 podjetje za izvoz lesa in lesnih izdelkov Ljubljana, Titova la ^miHTOmtmmmimnfniimnffiimtiittiiiMnHinfiiMiniiiiiuiniiiiniintifiiHniiiiiifiiiiininiiiiiHiinitiiffliniHiffiiuiiuniiiifliiiuffliiniiiHiiiiiiHHtflnmtuafflniiiiniiitiiiuiimnraHiniiuimnfflHiinniiimiiiHiniiuiiHniiffiiiiiiiiiiiiutiniiiHiiHiiHitmiitiiiniiiimHiniiiininP JUGOSLOVANSKA BANKA ZAZONANJO TRGOVINO Centrala Beograd Ulica 7. jula št 21 Podružnice’: Beograo, Ljubljana. N I ccw\\v*N\s\\y KLAVNICA LJUBLJANA Mesarska 1 I izvršuje Idavtuške usluge, sprejema razno blago v hladilnico Ž in zmrzovalnico ter dobavlja umetni led — Telefon 30-934 I Tovarna barv in lakov Color MEDVODE O izdeluje specialne zaščitne in dekorativne barve za brodarstvo, železnice avtoindustrijo, hidroenergetske naprave, finomehaniko, industrijo embalaže m lesno industrijo. Nadalje izdeluje klasična in moderna premazna sredstva za gradbeništvo ter vse vrste barv, lakov in emajlov za široko potrošnjo. Večina izdelkov bazira na lastnih sintetičnih smolah. Za nasvete vam je vedno na razpolago naš tehnični oddelek KEMIČNA TOVARNA DOMŽALE se priporoča vsem odjemalcem *.xxxxxxxnvxxxxxxx-*«xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxvxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxvxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxv Tovarna 'Trikotažnega perila p£efce!%£na Ljubljana ae priporoča vsem odjemalcem Vlagajte svoje prihranke pri poslovnih enotah KOMUNALNE BANKE LJUBLJANA Trgovina s tehnično železnino in kovinskim blagom TEHNOMETAL LJUBLJANA, TITOVA 16 Telefon 20-145, 21-547. 23-336, 23-453. telegram Tehnometai poštni predal 159 Vprašanja in odgovori OTROŠKI DODATEK M. F. Postojna: Ker je žena 1952. leta podedovala majhno posestvo, ste prejemali nižji znesek otroškega dodatka. Marca 1955. leta je žena prodala to svoje posestvo, kar je zavod za socialno zavarovanje upošteval pri odmeri otroškega dodatka šele marca letos. Radi bi po b mesecih od dneva, sprememba vpisana v zemljiško knjigo. Vaša žena je prodala svoje zemljišče marca 1955. leta. V decembru 1955. leta ste Zavodu za socialno zavarovanje predložili zemljeknjižni sklep o vpisu te kupoprodajne pogodbe v zemljiško knjigo. Od kaaj vain pripada povečan znesek otroškega dodatka je odvisno glede na citirano določbo od dneva, ki je določen v zeraljeknjižnem sklepu kot datum vpisa odtujitve zemljišča. Ker tega datuma v svojem pismu ne omenjate, ne moremo presoditi, od katerega meseca dalje vam pripada povečan znesek otroškega dodatka. Vsekakor pa lahko rečemo, da je napačna odločba Zavoda za socialno zavarovanje, po kateri naj bi prejemali v polnem znesku otrdski dodatek šele 1. VIII. 1956 dalje. Če ste že decembra imeli zemljeknjižni sklep in je bila kupoprodajna pogodba v zemljiško knjigo vpisana šele v decembru, potem vam pripada povečan otroški dodatek najkasneje od 1. Vi. 195b dalje. Priporočamo, da se zoper odločbo pritožite in da uveljavljate izplačilo otroškega dodatka v povečanem znesku od 1. tistega meseca, do katerega je izteklo 6 mesecev od dneva, ko je bila odprodaja vpisana v zemljiško knjigo. PREJEMKI S. K. Črešnjevec: 1 Ali pripada uslužbencu nadomestilo za čas. ki ga porabi pri opravljanju rednih letnih izpitov v železniški službi oziroma ali se tako uporabljen čas šteje za nadurno delo. — Odgovor: Po 30. čl. tarifnega pravilnika Železniškega transportnega podjetja Ljubljana se ima za službeno potovanje todi potovanje zaradi opravljanja strokovnih izpitov. Nemogoče pa je imeti za nadurno delo čas, ki ga uslužbenec uporabi za pripravo za opravljanje strokovnega ali periodičnega ix- pita. Taka zahteva, da bi se za pripravo na izpit uporabljeni prosti čas štel za nadurno delo m kot tak celo plačal, je več kot nezakonita. . 2. Uslužbenci, ki so bili na dneve državnih praznikov v službi s turnusom 12/24, so prejeli za delo na državne praznike plačo za 8 ur z ustreznim poviškom. Menite, da bi morali prejeti povišek za 12 nr. — Odgovor: Odgovor na (o drugo vprašanje vam tako daje tar11”,1 Pra" vilnik, in sicer v 20. čl., ki v prvi točki določa, kaj se ima za nadurno delo pri turnusu 12/24. Če upoštevate to določbo, potem lahko ugotovite, da je izvršen obračun 24. čl. tarifnega pravilnika. L. M. 14. morali n. Ribnica: Imate 31 let efektivne državne službe in sedaj zaposleni kot davčni izvršitelj ter razporejeni . .4. plačilni razred. Vprašujete, ali imate pravico do sssrss zadnji plačilni razred za naziv davčnega izvršitelja, ker ste torej v zadnjem plačilnem razredu svojega naziva, ne morete napredovati v višji plačilni razred, ker ne morete napredovati v višji naziv. Lahko pa prejemate peviodski povišek, in sicer imate pravico do prvega pe-riodskega poviška po izteku 3 let, prebitih v 14., to je zadnjem olačilnem razredu. Temeljna plača v 14. plačilnem razredu je 8300 din. prvi penodskl povišek pa iMs 300 din. Periddski povišek se da po službeni dolžnosti uslužbencu, ko prebije 3 leta vzadnjem Pjaj1"«1 crniPM naziva. Taimk občinskega ljudskega od poviška. KVALIFIKACIJA T. M. šentjanš pri Dravogradu: Radi bi vedeli, kakšna kvalifikacija vam pripada glede na to, da ste bili 11 let zaposleni kot tkalka, potem nekaj časa kot kurirka, sedaj pa ste zopet zaposlena v tovarni, vendar kot čistilka blaga. — Odgovor: V najboljšem primeru vam je mogoče priznati stopnjo priučene ali polkvalificirane de- M. F. Radlje ob Dravi: Od leta 1945 dalje ste bili zaposleni v industriji gradbenega materiala, kjer ste tudi opravili izpit za kvalificiranega delavci. Radi bi se sedaj zaposlili v kmetijstvu in ne veste, na kakšen način bi dosegli, da se za kvalifikacijo prizna enoletno obiskovanje nemške kmetijske šole za časa okupacije. — Odgo- Stopnjo kvalificiranega delavca v kmetijstvu si boste li naknadno pridobiti in ne bo mogoče upoštevati zgolj potrdila o tem, da ste bili učenec kmetijske šole Vsako iskanje možnosti, da bi se vam priznala neka stopnja kvalifikacije zgolj na podlagi omenjenega potrdila, bo zaman. K. S. Slov. Bistrica: Čeprav ste že 4 leta zaposleni kot cestni nadzornik pri upravi za ceste,.še do danes ni urejeno vprašanje naziva in kljub intervencijam še vedno nimate ustrezne odločbe, kjer bi bilo odločeno o nazivu, o plačilnem razredu in o plači, čeprav imate strokovne izpite za nadzornika za vzdrževanje prog, za čuvaja proge, za desetarja in za pisarniško službo pri železnici. — Odgovor: Če je res, kar v svojem pismu opisujete, potem lahko ugotovimo najmanj zelo neodgovorno in malomarno urejanje personalnih zadev organa, pri katerem ste zaposleni. Pri določitvi naziva in plačilnega razreda \e dolžna uprava cest upoštevati vse vaše šole. ki ste jih opravili, prav tako pa tudi vse opravljene strokovne izpite, ki so od vas zahtevali neprimerno več znanja, kot pa je potrebno za naziv, do katerega ste vsekakor upravičeni po podatkih, ki jih navajate v svojem pismu. Uprava za ceste, bi vam morala ob sprejemu izdati odločbo o sprejemu in nastavitvi. Sestavni del te odločbe pa je določitev naziva, plačilnega razreda, temeljne plače ter službenih let. ki jih upoštevajo pri določitvi plačilnega razreda in ki pridejo v poštev za napredovanje. Do take odločbe ste upravičeni in Uprava cest vam jo je dolžna tudi izstaviti. ODPRAVNINA P. V. Slope: Po 2 letih neprekinjene zaposlitve je prenehala na podlagi sporazumne odpovedi zaposlitev v tovarni. Ali imate pravico do odpravnine, ker delovno razmerje ni prenehalo po Vaši krivdi. — Odgovor: Pravica do odpravnine pripada pod določenimi pogoji samo državnim uslužbencem. Uslužbenci gospodarskih organizacij niso državni uslužbenci in zato pri prenehanju delovnega razmerja tu ni pravice do odpravnine. ZAPOSLITEV Č. M., Zreče: AH je možno in zakonsko dopustno, da se 59 let stara ženska zaposli in da »ima pravico do socialnega zavarovanja? Vi menite, da bi se ženska^ nad 50 let stare in moški nad 55 let stari ne mogli več za- posliti. — Odgovor Takega mnenja ste pač zaradi tega, ker navezujete to mnenje na koristi svojih sorodnikov. Zelo pa dvomimo, če bi Še ostali takega mnenja, če bi bili Vi v razmerah, ko bi iskali zaposlitve z vsemi pravicami, ki jo ta zaposlitev daje. Pravite, da se je 59 let stara žena »priklatila«/na kmetijo vaših sorodnikov in je bila tam 9 mesecev zaposlena. Po 9 mesecih je odšla. Sedaj so sorodniki dobili od Zavoda za socialno zavarovanje plačilni nalog, da morajo za čas zaposlitve te žene plačati ustrezen prispevek za Socialno zavarovanje, kar imate za nezakonito. To vaše mnenje pa je zgrešeno. Če bi vaši sorodniki ne hoteli zaposliti te stare žene. potem ji ne bi dali vseh 9 mesecev dela. in če bi se res priklatila, kot se izražate, je tudi ne bi zaposlili. Ker pa so očitno spoznali, da je kljub svoji starosti ta žena še bila sposobna, da je delala na njivi kmetije, so jo zaposlili in tako kot jim je bila dobrodošla pomoč le stare žene, tako jim mora biti sedaj dobrodošel poziv Zavoda za socialno zavarovanje, ki je utemeljeno zahteval plačilo prispevka za čas, ko je ta stara žena delala pri sorodnikih. Verjetno ne bi bilo prav nobenega razburjenja, če bi bila ta -,tara žena deležna brezplačne zdravniške pomoči, če bi zbolela v ča*u, ko je pri njih delala. Ker pa gre sedaj za izpolnitev dolžnosti, se opredeljujete za mnenje, ki m samo nezakonito, temveč tudi sebično. UPOKOJITEV J. C. Celje: Stari ste 50 let in popolponm onemogli, saj ste morali že z 10 letom oditi od doma v službo. Vložila ste prošnjo za upokojitev, vendar vas upokojiti nočejo, zdravniki pa ne dovolijo, da bi bili še naprej v bolniškem staležu. Sedaj ne veste, kaj naj bi ukrenili. — Odgovor: Iz vašega pisma ni mogoče razbrati, koliko delovne dobe imate. Pripomniti moramo, da Vam nihče ni mogel priznati delovne dobe od 1915. leta dalje. V najboljšem primeru bi vam lahko priznali delovno • dobo od izpolnjenega 14 leta starosti, če ste bili od tedaj dalje zaposlena v rednem delovnem razmerju Če ste popolnoma onemogli, tako da ste trajno ali za dalj kot eno leto popolnoma nesposobni za delo potem lahko zaprosite za invalidsko upokojitev, seveda če ste sedaj v rednem delovnem razmerju in če imate najmanj 5 let neprekinjene delovne dobe prebite v rednem delovnem razmerju z rednim delovnim časom. | DELIKATESA ž mmeamtmsrmsirvs Wolfova ul. 8 'i'XV-,XXWVXXXXXOXXXVX\XVvXXVXXXXXXXXXX\XXXXX. Trgovsko podjetje ELEKTROPROMET Ljubljana. Stritarjeva 7 audi ves eiektroinstalaci jski material, elektromotorje, električne aparate za gospodinjstvo itd. v poslovalnicah: Elektro oprema, Mestni rrg 2. Svetla, Gosposvetska 10 Elektra. Rimska 19 Trgovsko podjetje Kovina Ljubljana, Stritarjeva 'i Telefon 23-374. 20-138 v priporoča za obisk v svojih iosiovalnicah z železnino: iAiattivar. Ljubljana. Zaloška 21 kleal, Ljubljana, Wolfova 8 Pri kosi, Ljublja"na, Miklošičeva 15 Veriga, Ljubljana, Celovška 59 Okovie. Ljubljana. Šentvid 51 > \A/WW3A/SAAAAAAAAAAAAAAAA/ , Trgovina z železnino, instalacijskim materialom in tehničnimi predmeti OPREMA Ljubljana. Gosposvetska 4 se pripoporoča za nakup vse kuhinjske posode, opreme kopalnic in vseh drugih sanitarnih nredmetov ter raznega obrtniškega orodja in okovja za stavbe /'AAAAAAAA/W3AAry\A/WWWWSf 1 KULTURNI ZAPISKI IZKUŠNJE POŠOLSKEGA IZOBRAŽEVANJA V VELENJU ŠOLA ZA ŽIVLJENJE Mnogo slišimo o modernem rudniku v Velenju. Toda o njegovih problemih in kako jih rudarji rešujejo, slišimo le skromne vesti, tako pač kot o problemih vseh podjetij. Vsakdo rad sliši le glas o uspehih in napredku. Velenjski rudnik je pravzaprav še mlad. Šele zadnja leta je zrasel iz malega rudnika v največji rudnik Slovenije. Njegove proizvodne naprave so nove in tudi način dela je nov. V jami in na površini, povsod je videti nove stroje, jeklene stojke, avtomate, mehanizacijo. Kaj pa ljudje. Tudi tu je opaziti nekaj novega. Skoraj sami mladi ljudje. V nobenem rudniku ni videti toliko mladih rudarjev kot prav tu. In prav zaradi tega nastajajo težave, kako čimprej in čimboljše usposobiti te mlade in neizkušene ljudi, da bodo dobri rudarji, da bodo spo- sobni upravljati z vso to mehanizacijo. Ze mnogokrat smo razpravlja li o kadrih v rudarstvu. To je pač težak poklic. Tako si ga vsakdo predstavlja, ki ga od blizu ne pozna. Tako mnenje je tudi med mladimi ljudmi, ki se odločajo za poklic. Zato je dotok mladih delavcev v rudarstvu m,ajhen. To so občutili tudi v Velenju, posebno takrat, ko so proizvodnjo dvignili od 1800 ton na blizu 4000 ton dnevno. Zaskrbelo jih je kako bodo delali takrčci, ko bo treba izkopati dnevno 5000 ton premoga. Vedeli so tudi, da rudarja ni mogoče v kratkem času usposobiti, temveč da je potrebna zato daljša doba. Kje vzeti nove rudarje, ki bodo ta premog nakopali, in kako privaditi stare na vse te nove stroje, mehanizacijo in avtomate? Toda tudi tokrat se je poka- KULTURNE VESTI IZ TRBOVELJ BREZ ODMORA »Planinska roža« na trboveljskem odru Pevski odsek DPD Svobode Trbovlje II je v začetku tega meseca pripravil premiero Gob-čeve operete »Planinska roža«. Opereto je režiral Rado Cešno-var, pevske točke je s pevskim zborom naštudiral profesor Stane Ponikvar, orkestru pa je dirigiral Albin Weingerl. Opereto so zaradi velikega zanimanja trboveljskega občinstva večkrat ponovili, gostovali pa bodo tudi v drugih krajih našega Zasavja. Igralci so bolje odpeli kakor pa odigrali svoje vloge. Dramski odsek DPD Svobo-da-Zasavje je nedavno uprizoril Budakovo komedijo »Klobčič«. Igro je zrežiral marljivi režiser Silvo Kuster. Poleg rutiniranih igralcev so nastopili tudi mlajši in odigrali svoje vloge kar dobro. Prvi javni nastop trboveljskih simfonikov Pred kratkim se je trboveljskemu občinstvu prvič predstavil novoustanovljeni simfonični orkester. Izvajali so dela Glucka, Webra, Mozarta, Masseneta, Gobca, Rossinija in Čajkovskega. Kot gosta sta nastopila klarinetist prof. Miha Gunzek in basist ljubljanske opere Lado Korošec. Miha Gunzek je v spremstvu orkestra izvajal klarinetni part lKebrovega Concertina. Ladko Korošec pa je pel arije Masseneta, Mozarta, Rossinija. Sam orkester pa je izvajal pod taktirko Albina Weingerla Glucko-vo Ifigenijo na Aulidi, Mozarto-oo Malo nočno glasbo, Griegovo I. suito Per Gynt ter Petra Ilija Čajkovskega Cvetlični valček. Zadnji dve skladbi, ki sta tehnično zelo zahtevni, sta bili nekoliko pretežki za orkester. To ** je poznalo pri sami izvedbi, ker je bilo o obeh skladbah pre-ntalo prepričljivosti. Ostala dela s° bila izvajana precej dobro; orkester je pokazat, da bo s takšnim delom dosegel lep napre- Takoj v začetku naših razmišljanj moramo povedati, da razpolagamo z nepopolnimi podatki, zbranimi pri Zavodu za zaščito malih avtorskih pravic. Povsem točnega pregleda nad odigranimi dramskimi deli zaenkrat ni mogoče dobiti, ker igralske družine ne prijavljajo vseh svojih uprizoritev. Toda ker so že vsi doslej zbrani podatki nepopolni in 'ker hočemo v tem sestavku opozoriti predvsem na razmerja med odigranimi deli, zato nam bodo lahko zbrani podatki služili za dokaj trdno oporo Pri naših razmišljanjih. Preden bomo zapisali nekaj številk, naj povemo še to, da podatki zajemajo čas od januarja Š955. do maja 1956. leta in da je Pretežna večina iger bila uprizor-lona v letu 1955. Zaradi natanč-nojšega pregleda, predvsem pa zaradi primerjav, smo odigrana dela zvrstili v 7 skupin; drame, komedije, burke, ljudske igre, °Perete, mladinske igre in enodejanke. Uporabili smo razvrsti-tev, ki ni najbolj točna, a jo do-stej uporabljajo igralske družine ln smo se je zato poslužili. Zbrani podatki nam povedo, je bilo v tem razdobju naštudiranih 593 del, od tega 138 dram, komedij, 120 burk, 117 ljudskih iger in 43 mladinskih iger, ‘‘ operet in 24 enodejank. Razveseljivo je, da so na Prvem mestu drame. V enem iz-^ed naših sestat kov smo že napovedovali, da bo v preteklem etu najbolj igrano delo Tiema-Perjeva drama »Mladost pred sodiščem«. Nismo se ušteli. Enajst družin je uprizorilo zahtevno, a dek. Dirigent, profesor Albin Weingerl, je oodil orkester prepričljivo in brez partiture. Orkester sestavljajo številni godbeniki- delavci, glasbeniki in mladina. Orkester bodo še izpopolnili. Prvi koncert mladinske godbe Svoboda Trbovlje II Skoraj neopazno že leto in pol deluje mladinska godba Svobode Trbovlje II. Od skromnih začetkom konec leta 1954 pa do skupnih vaj je bilo vloženega precej truda, da so se pod vodstvom dirigenta Ada Taušiča lahko predstavili občinstvu. Prvič so nastopili za prvi maj. Čez dober mesec pa so na koncertu pokazali svoje znanje. Koncert je obsegal trinajst skladb in je zadovoljil številne poslušalce. Koncertu je prisostvoval tudi kapelnik godbe na pihala Ljubljanske garnizije tovariš Jože Brun s pomočnikom tovarišem Smodišem. Oba sta se pohvalno izrazila o koncertu, zala njihova žilavost, kot že mnogokrat. Ugotovili so, da se bo treba učiti. Tako danes tako rekoč ves kolektiv hodi v šolo. To je velika šola, skozi katero gredo stotine rudarjev in z njimi vred tehniki, inženirji in uslužbenci. Z izobraževanjem je prvo pričelo delavsko društvo Svoboda, ki je organiziralo izobraževalni tečaj za mlade rudarje. Po štirih mesecih vestnega učenja bo te dni 90 rudarjev opravljalo izpit. Poleg tega so vzporedno organizirali še en tečaj, v katerega se je vpisalo 50 novincev-rudarjev. Delavski svet rudnika je namreč sklenil, da se nihče ne bo mogel vpisati v strokovni tečaj za pridobitev kvalifikacij, če ne bo pred tem obiskoval izobraževalni tečaj pri DPD Svobodi. Do sedaj je v Velenju končalo tudi nekaj strokovnih tečajev. Osemdeset učnih kopačev in kopačev je opravilo izpite. Tudi 70 tehničnih uslužbencev je obiskovalo tečaj in opravilo izpite. V tečaju so predelali snov iz delavskega samoupravljanja, ekonomike, finančnih vprašanj, načrtovanja, seznanili so se z investicijskim načrtom rudnika. Skoraj isto snov je predelalo 50 administrativnih, finančnih in komercialnih uslužbencev, ki te dni opravljajo izpite. Toda s tem učenje še ni končano. Novoizvoljeni delavski svet, vseh 70 članov, je obiskovalo dvomesečni tečaj. Na tem tečaju so se podrobno seznanili z našo državno ureditvijo, dobili vpogled v naše gospodarstvo, ugotovili so, kakšne pravice in dolžnosti imajo kot člani delavskega sveta. Nadalje so zvedeli, kako se formirajo cene, kako se ravna z osnovnimi sredstvi, kako se formira in deli dobiček, kakšne pravice v delovnem odnosu in socialnem zavarovanju ima delovni človek ter še nekaj stvari, ki se tičejo samoupravljanja. Tako pripravljeni bodo lahko bolj uspešno opravljali svoje posle. Zadnje čase so se v Velenju pričeli zanimati tudi za nove metode poučevanja kadrov, ki jih posreduje Zavod za proučevanje organizacije dela v Ljubljani. Da bi te metode lahko uvedli v podjetju in s tem omogočili vodilnim kadrom, od direktorja do gospodarjev širokih čel in mojstrov, uporabo praktičnih metod za hitro in uspešno poučevanje ter uvajanje novih delavcev v posel, so poslali v tako imenovani terenski tečaj dva tovariša. Eden i je mlad rudarski inženir, drugi pa personalni referent. Ta dva sta po svojem povratku v podjetje priredila še pet tečajev z vodilnim kadrom. Te tečaje je obiskovalo 50 ljudi. Zavod sam pa je s pomočjo republiškega trenerja inž. Pernata imel v Velenju dva takšna tečaja za upravno in operativno vodstvo rudnika. Ugotoviti moramo, da so vsi ti tečaji imeli zelo dober uspeh. Toda s tem izobraževanjem še ni prekinjeno. »Svoboda« pripravlja za jesen nov izobraževalni tečaj. Ta bo širše zajel snov in bo trajal vse leto. To bo nekakšna delavska šola. Tudi uprava rudnika razmišlja, kako bi ustanovila nekakšno stalno večerno industrijsko rudarsko šolo oziroma tečaj. To so veliki načrti. Po dosedanjih uspehih lahko upamo, da jih bodo v Velenju izvedli. 4. Relief »Ranjene levinje«, ki ga predstavlja naša slika, je eden izmed najlepših primerov babilonsko-asirske umetnosti. Po svoji izrazni moči in naravnosti ga imajo še danes za neprekosljivo mojstrovino. S podobnimi reliefi, ki predstavljajo zelo pogosto leve, konje in pse, mitološke in religiozne prizore, so Asirci in Babilonci krasili palače kraljev, da bi s tem proslavili slavne zmage svojih vladarjev. Mezopotamija, domovina Asircev in Babiloncev, ni skalnata dežela kakor Egipt, temveč izrazito prstena. Svoje stavbe so gradili iz opeke in prvi v zgodovini zamenjali ravni strop tudi z obokanimi ali kupolo. Gradivo, iz katerega klešejo reliefe in plastike, je mehkejše, zato so poteze v primerjavi z egipčanskimi elegant-nejše in oblikovanje svobodnejše. IZŠLA JE DRAMA IVA BRNCICA Med štirimi stenami Prizor iz četrtega dejanja »Celjskih grofov«, ki jih je v režiji Zdenka Furlana uprizorila igralska družina velenjske Svobode V snojem zadnjem, 10. zvezku je Knjižnica ljudskih iger natisnila dramo Iva Brnčiča »Med štirimi stenami«. V drami obravnava pisec razvoj meščanske družine inšpektorja Galeta, diktatorja v družini, slabiča, po-hlepneža in stremuha v življenju. Starejši sin Andrej je prvi spregledal njegov značaj. Začel je hoditi svoja pota, postal je revolucionar in odšel z doma. Po šestih letih se vrne, da bi prisostvoval zaključku družinske tragedije, da bi spoznal, ali se je zmotil, ko je obsojal očeta. Doma najde živčno razkrojenega brata Pavla, ki se zaradi nesamostojnosti, zaradi očetove tiranije ne znajde v življenju. Obupan, nesamostojen tava, pade na izpitu, se zaplete v Ijubavpo razmerje s služkinjo' Ančko. Ko mu ta pove, da je zanosila, ji svetuje, naj odpravi plod. Za Ančkino nosečnost slučajno zvedo v družini, ne vedo pa, s kom je zanosila. Gale in njegova žena živita v pričakovanju dediščine po teti, ki že deset let živi pri njih. V svoji pohlepnosti in nestrpnosti ji izmakneta skrinjico z denarjem, kar povzroči njeno smrt. Ko pa kasneje Gale skrinjico odpre, obupan spozna, da ni v nji nobenih dragocenosti, denarja pa samo za pogreb. V razdraženosti užali tudi hčer Stano, ki sklene, da bo zapustila dom. Galetu se ose podira, denarja ni, hči. ki je imela službo, odhaja, Andrej se je že davno odtrgal od doma, Pavel ga s j i svojo nesposobnostjo teži, ko pa I j slučajno zve, da je on živel s 1 služkinjo Ančko, ga s svojo histerijo zapelje v obup, da se sam ustreli. i To je zgodba drame, ki obrao-I nav a propad malomeščanske dru- žine. Pisec je trdno zgradil dramo, ki v svoji dramski krivulji raste od začetka do tragičnega konca. Ni pa uspel požlahtniti vseh svojih junakov, ki so bolj tipi kot pa značaji, ni jim vsepovsod uspel vdahniti živega pogovornega jezika in so zato posamezni prizori manj izraziti. Vendar bodo amaterski režiserji, ki se bodo poglobili v delo, znali izluščiti bistvo tragike in prikazati delo v luči, kot si ga je avtor zamisli. V veliko pomoč pri študiju pa jim bo spremna beseda dr. Bratka Krefta in študij zbranih esejev »Generacija pred zaprtimi vrati«, ki so v redakciji Mitje Mejaka izšli pri Cankarjevi založbi. Delo zaradi svoje naprednosti, majhnega števila oseb (9), enotnega prizorišča zasluži, da ga igralske družine uvrste v svoj program. Gledalcem bo odkril košček sveta, ki pri nas zamira, ni pa še do kraja umrl. Odkrilo jim bo resnico o življenju, kar pa je vedno bila naloga vsakega gledališča. S PROSLAVE STOLETNICE ROJSTVA SKLADATELJA ŠTEV ANA MO KRANJCA Kranjski pevci v Beogradu Prireditveni odbor za proslavo stoletnice rojstva znamenitega srbskega skladatelja Stevana Mokranjca v Beogradu je vključil v slavnostni program tudi nastop amaterskega pevskega zbora iz Slovenije. To željo so prireditelji sporočili Društvu skladateljev Slovenije s priporočilom, naj bi Slovenijo zastopal moški pevski zbor France Prešeren iz Kranja. Društvo skladateljev se je s predlogom strinjalo. Obvestilo za koncert pa so dobili kranjski pevci šele dva meseca pred proslavo. Ker zbor do tedaj še ni vadil Mo-kranjčevih del, se je le stežka odločil za nastop v hudi konkurenci enajstih pevskih zborov in pred tujim občinstvom. Po temeljitem posvetovanju in razgovoru pa so pevci sklenili, da bodo ponudbo sprejeli. Dva meseca so vadili večer za večerom, da so lahko naštudirali zahtevni VIL in X. rukovet. Pevski zbor France Prešeren je samostojno zapel VIL rukovet, ki zajema pesmi iz Stare Srbije in Makedonije. Ta rukovet je tehnično najbolj zahteven in so za njegovo kvalitetno izvajanje želi slovenski pevci polno priznanje. Zboru so čestitali številni skladatelji, kakor tudi podpredsednik Zveznega izvršnega sveta tovariš Rankovič in Rodoljub Cola kovic. Po nastopu je zbor sprejel vabilo radia Beograd in tam izvajal koncert slovenskih narodnih pesmt. Zelo laskava je bila tudi ocena predsednika Zveze skladateljev Jugoslavije Matija Bravničarja, ki je dejal, da so bili navzoči skladatelji nad izvajanjem pevskega zbora France Prešeren navdušeni in da po njihovem mnenju sodi zbor o skupino štirih najboljših nastopajočih zborov. S temi priznanji so bili prizadevni kranjski pevci najlepše poplačani za trud, ki so ga. vložili v delo. hvaležno dramsko delo, ki tudi po številu uprizoritev daleč prekaša vse ostale igre. Samo Svoboda Gornja Šiška je to delo uprizorila 24-krat, Svoboda Radeče 8-krat. »Mladost pred sodiščem« je zaradi zelo sodobne vsebine, dramatičnosti, majhnega števila oseb in enotnega prizorišča hvaležno delo, po katerem zelo rade segajo dobre igralske družine. Na drugem mestu je Finžgarjeva drama »Razvalina življenja«, ki jo predvsem vaške igralske družine rade uprizarjajo. Majhno število oseb, dramatičnost, kmečka tematika, vse to so vabljive stvari za vaške družine. Ob tem pa igralske družine pozabljajo, da pisec zamenjuje socialne vzroke z moralnimi, da je večina kmečkih posesti propadla zaradi socialnih razmer in veliko manj zaradi moralnih slabosti naših kmetov. In tretji so Borovi — »Raz-trganci«. Devet odrov je uprizorilo to partizansko dramo, najboljše delo plodovitega pisatelja. Četrto mesto si delijo na sedmih odrih kar štiri dela: Bitenc: »Ugasle luči«, Budak: »Metež«, Maugham: »Sveti plamen« in Finžgar: »Veriga«. Sledijo še: Klabund: »Krog s kredo«, Kreft: »Celjski grofje«, Knittel: Via Mala itd. Med komedijami prednjači Dickensov »Cvrček na ognjišču« katerega je uprizorilo 6 družin, Hašek: »Dobn vojak Svejk (5), Krasna: »Draga Ruth (5), Petrovič: »Vozel« (4) itd. Kot vidimo, igralske družine pri izbiri niso kdo ve kaj izbirčne: ne lotevajo se zahtevnih, a hvaležnih komedij, prepogosto se zadovoljujejo RAZMIŠLJANJA O UPRIZORITVAH IGRALSKIH DRUŽIN Več kritičnosti in poguma z burkami. Največja slabost pa je v tem, da nam. primanjkuje iskrih, sodobnih komedij in da je uprizoritev klasičnih komedij zelo zahtevna in zvezana s precejšnjimi stroški. Na tem področju čaka delavska prosvetna društva Svobode še težko delo. S svojim programom, z dobrimi izvedbami bodo morale njihove igralske družine vplivati na vaške igralske družine, ki še vse prerade izbirajo igre med kalnimi, omlednimi, brezvsebin-skimi burkami in z njimi na cenen način zabavajo gledalce. Program igralskih družin Svobod je z majhnimi izjemami tehten. Če upoštevamo, da so Svobode izmed 120 naštudiranih burk uprizorile le 27, potem lahko s polnim zaupanjem zremo v bodočnost. Pogrešamo pa poguma, s katerim so včasih napredna delavska društva uprizarjala vsebinsko tehtna dela. Nič kaj posebno razveseljivo ni, da v tem razdobju ne zasledimo n. pr. Moškričevih »Rdečih rož«, Čufarjevega »Poloma«, da še vse poredko igramo Cankarja in druga dela, ki sicer zahtevajo velikih naporov, ki pa so poplačana z zavestjo, da smo storili pomembno kulturno dejanje. Pri nas v Sloveniji imamo Se vse premalo igralskih družin, ki bi težile za tem, da bi uprizarjale tudi zahtevnejša dela. Vse preradi se pri sestavi programov oziramo na občinstvo, bojimo se hladnega sprejema pri gledalcih. Naloga vsake umetnosti je vedno bila in bo, da dviga okus občinstva, ga plemeniti, nikdar pa ne sme streči okusom najmanj vzgojenih gledalcev. Med ljudskimi igrami imamo še vedno štiri dramska dela, ki po številu uprizoritev močno prednjačijo pred ostalimi: Žižek: »Miklova Zala (9), Jurčič: »Domen« (8), Finžgar: »Divji lovec« (7), Jurčič: »Deseti brat« (6). Naše igralske družine zelo rade uprizarjajo ljudske igre v počastitev različnih praznovanj, predvsem v poletnih mesecih, ko jih lahko uprizarjajo na prostem. Tu igralci laže zadenejo značaje junakov, ki so živi v ljudskem izročilu in naši literaturi. Ljudske igre uprizarjajo predvsem vaške igralske družine (96), manj Svobode (19). Nekatere igralske družine še nekritično izbirajo igre: »Prisega o polnoči«, •Krivo-prisežnik« in podobne. Posebno poglavje pa predstavljajo burke. Po njih najraje segajo vaške igralske družine (92), ki pa niso v izbiri prav nič kritične. Iz vseh mogočih arhivov vlačijo na svetlo dela, ki bi že zdavnaj morala v ropotarnico. Koliko koristneje bi bilo za rast igralske družine, za vzgojo občinstva, če bi uprizorili eno komedijo na račun treh burk Res je uprizoritev komedije zabavnejša in zvezana z večjimi stroški, vendar v prosvetnem društvu ne sme igrati dohodek glavno vlogo, in tudi zahtevnost komedije, ne sme biti več opravičilo. Treba je pač začeti, se spoprijeti s težavami in ne odnehati vse do takrat, dokler led ni prebit. Veliko je prt nas dobrih igralskih družin, ki v zelo težkih pogojih, na majhnih nepopolno opremljenih odrih uprizarjajo zelo zahtevna in tehtna dela. Prav te igralske družine bi si morale vzeti za vzor vse tiste igralske družine, ki strežejo cenenemu okusu, ki pozabljajo, da morajo s svojimi uprizoritvami plemenititi okus; pozabljajo, da trenuten smeh zaradi situacijske komike, izumetničenih zapletov, ki jih povzročajo ne povsem normalni ljudje, hitro izzveni. Trajnejše pa nam ostane v spominu podoba, značaj človeka, življenjska verjetnost zgodbe; skratka odlike, ki jih burka ne vsebuje. Najbolj priljubljena burka in drugo najbolj igrano delo v preteklem letu je burka »V Ljubljano jo dajmo« (10); sledijo še »Svoje-glavček« in »Kam, iz zadreg« (po 8), »Poslednji mož« (7), »Zakonci stavkajo« (6) itd. Med temi deli pa so nekatera, ki že po naslovih vzbujajo odpor pri vsakem razsodnejšem, človeku: »Davek na samce«, »Pričarani ženin«, »Luna ga trka«, »Nevesta iz Amerike«, »Moja teta, tvoja teta«, »Sramežljivi ženin«. »Mož in njegov pomočnik«. »Blaznica v I. nadstropju«, »Tekme za moža«, »Smuk, smuk«. »Ljubavni cvet je zamorjen« itd. Menimo, da je vsaka nadaljnja razlaga nepotrebna. Ko površno ocenjujemo delo igralskih družin, se nam zazdi, da igralske družine vse prerade segajo po operetah. Ce pa upoštevamo, da so igralske družine v tem razdobju naštudirale 22 operet, potem se nam to razmerje niti ne zdi previsoko. Bolj kot število nas vznemirja vsebina teh operet, ki običajno ni nad ravnijo slabih burk. Zato bi želeli predvsem takšne operete ali spevoigre, ki bi vsebovale več žlahtne komike, igrivega humorja in bi po svoji vsebini ne bile preveč odmaknjene od našega življenja. Toda takšne spevoigre bomo morali šele ustvariti. Nikakor pa nismo zadovoljni s številom uprizorjenih mladinskih del. Čeprav smo prepričani, da je bilo v resnici odigranih znatno več mladinskih del. kot pa jih zajemajo naši podatki, je tudi s temi pridržki število občutno premajhno. Zato bo kazalo v bodoče za zabavo naših najmlajših bolj poskrbeti, kajti če jim ne bomo nudili kulturnega razvedrila, si bodo namesto njega poiskali drugačno zabavo. Upamo, da nam je v skromnem sestavku uspelo podati grobe obrise o programih naših igralskih družin v zadnjih dveh sezonah Marsikomu se bo zdela razporeditev po zvrsteh mehanična. vendar smo uporabili samo tiste oznake, ki so sicer še nedomišljene, vendar v rabi pri igralskih družinah. Za novo sezono želimo le to, da bi igralske družine bile pri sestav! svojih programov bolj kritične, bolj zahtevne in da bi izbirale tehtnejša in vsebinsko naprednejša dela. -vim- OBSEDNO STANJE NA HAITIJU Nemire, zaradi katerih so proglasili obsedno stanje, so povzročili tisti domači in tuji elementi, ki bi radi nemoteno gospodarili na Haitiju in izkoriščali haitsko ljudstvo Na Haitiju, najstarejši črnski republiki na svetu, so sredi maja izbruhnili neredi. Povzročili so jih tisti politični krogi, ki trde, da bi moral predsednik Magloire 15. maja odstopiti in razpisati volitve. Tega dne je namreč minilo šest let, odkar je vojaška jun ta odstavila prejšnjega predsednika Estimeja in na njegovo mesto postavila Magloira. V vladnih krogih pa odgovarjajo, da je bil Magloire izvoljen za predsednika oktobra 1950, predsedniško dolžnost pa je prevzel šele decembra istega leta. Odstopil bo torej šele decembra. Spor med pristaši teh dveh taborov je bil v drugi polovici maja vedno ostrejši. Nemiri so se hitro širili. Zato je vlada proglasila v glavnem mestu Port au Prince in v nekaterih sosednih mestih, obsedno stanje. , Spor med tistimi, ki trde. da bi j moral predsednik odstopiti že 15. maja, ! in onimi, ki pravijo, da bo odstopil šele pozimi, pa je le zunanji znak ljega spora, o kc rili nekaj besed. zunanji politiki pa se Magloire zavzema za načelo neodvisnosti dežel. Nekoč je dejal: »Haiti je s svojim bojem za svobodo in napredek dokazal, da črnci in mali narodi lahko dosežejo enakopravni položaj s katerokoli drugo človeško skupino.« Jasno je, da so takšna prizadevanja predsednika Magloireja naletela pri tujih lastnikih haitskih plantaž na odpor, in posledice tega odpora se kažejo v nemirih, ki so sredi maja izbruhnili na Haitiju. KONFERENCA SOCIALISTIČNIH STRANK LATINSKE AMERIKE Važen dogodek v Montevideu v Montevideu, glavnem mesta Ura- Na sestanku v Montevideu so čilski, urugvajski in argentinski ja, so se pr? mesecem m sesta 1 socialisti ustanovili posvetovalni organ latinskoameriških socialističnih strank, ki bo združeval njihova napredna prizadevanja ter omogočal izmenjavo socialističnih izkušenj gvaja, so se. pri predstavniki treh latinskoameriških socialističnih strank (Socialistične stranke Urugvaja, Socialistične stranke Argentine in Ljudske socialistične stranke Čila) in . ustanovili Posvetovalni odbor Socialistične internacionale za Latinsko Ameriko. Sestanek v Montevideu je prvi poskus latinskoameriških socialističnih strank, da bi med seboj navezale stalne stike, glob- ! ora, o katerem bomo spregovo- j Prizor s Kube, kjer vlada diktator Batista. V mestu Manzasu se je skupina revolucionarjev uprla diktaturi, Batistovi vo,jaki pa so jih zverinsko pobili in se slikali ob njihovih truplih. Latinskoameriški socialisti, ki so se pred nedavnim sestali v Montevideu, so ostro obsodili diktaturo Batiste, ki jo podpirajo ameriške kapitalistične družbe Uspehi švedskih socialnih demokratov Haiti (27.750 kvadratnik kilometrov površine, 3,500.000 prebivalcev) je bil najprej španska, potem pa francoska kolonija. Kolonizatorji so povsem iztrebili domače indijansko prebivalstvo in na otoku naselili črne sužnje. Leta 1806 so se črnci »uprli in proglasili republiko. Od tedaj pa do 1950. leta je bilo v tej deželi nešteto vstaj, ki so jih v večinoma organizirali tujci (Amerikanci,’ Francozi in Angleži) z namenom, da bi obvarovali svoje gospodarske koristi na tem otoku. Od 1804. do 1912. leta so nasilno odstavili 12 predsednikov. V treh naslednjih letih so enega predsednika ubili, drugega zastrupili, tri pa odstavili. Leta 1915 so Haiti zasedli Amerikanci in si zagotovili v deželi gospodarsko in politično nadoblast. Leta 1934 so se Ame-rfkanci umaknili, ameriške družbe pa so ostale lastnice plantaž kave, sladkornega trsa in bombaža. Od tedaj pa do J950. leta so bili na Haitiju trije predsedniki in vse so nasilno odstavili. Leta 1950 je prišel na oblast Magloire, sedanji predsednik. Magloire se je šest let trudil, da bi deželo dvignil iz gospodarske zaostalosti. Ni bil sicer radikalni reformator (ni odpravil ameriškega gospodarskega vpliva, ni odvzel premoženja bogatim mulatom) vendar je marsikaj zboljšal. Poznavalci razmer na Haitiju trde, da se je pod njegovo vladavino dvignil narodni dohodek dežele m da so se izboljšale socialne razmere revnih slojev. Znan je njegov petletni načrt za raz- Švedski socialni demokrati so prepričani, da bodo tudi pri letošnjih .oj kmetijstva, za katerega izpolnitev parlamentarnih volitvah zmagali in v prihodnjih letih še bolj dvig-b°do porab,h 40 m.hjonov dolarjev. V ?m živIjenjsko raven deiovnih ljudi ter razširili njihove pravice --------------------------------------- v gospodarskem in javnem življenju STRVKA V DETROITU Tudi na Švedskem bodo letos parla- precenijo svoje uspehe in neuspehe ter mentarne volitve, tretje po vojni. Šved- sestavijo nov program, s katerim se Kakih tisoč delavcev tovarne avto- ske politične stranke se že pripravljajo predstavijo volivcem, mobilov Chrysler v Detroitu je pretekli na svoje kongrese, nekatere — kot na Na Švedskem je pet večjih političnih teden začelo stavkati v znak protesta , primer Socialnodemokratska delavska strank in nekaj manjših političnih sku- proti odpustu dveh sindikalnih odbor- | stranka Švedske — pa so kongrese že pin. Najmočnejša ie Socialnodemokratsko v. Stavka je onemogočila delo v ve- j imele, švedske politične stranke imajo ska delavska stranka, ki ima v paila-likem oddelku tovarne, v katerem dela . namreč navadno svoje kongrese v vo- men tu skoraj toliko mandatov kot vse nad 10.000 delavcev. ‘ lilnem letu, ker menijo, da tako najlaže ostale stranke skupaj in že skoraj dve desetletji sestavlja vlade. Pri zadnjih parlamentarnih volitvah (leta 1952) je glasovalo za socialne demokrate 46.1 odstotka volivcev. Razen socialnih demo7 kratov imajo svoje predstavnike v parlamentu tudi liberalci, kmečka stranka, konservativci in komunisti. Komunistična partija je v zadnjem desetletju pjre-trpela precej porazov ie izgubila obilo ngleda. Leta 1944 je zanjo glasovalo 10,3 odstotka volivcev, 1948. leta 6,3 odstotka, leta 1952 pa 4,3 odstotka. Socialnodemokratska delavska stranka Švedske je takoj po drugi svetovni vojni (skupaj z Zvezo sindikatov, Organizacijo socialnodemokratske mladine iti Zvezo socialnodemokratskih - žena) izdala program povojne izgradnje- dežele, ki fje znan pod imenom »Program sedemindvajsetih točk«. Na tem programu so doslej temeljile vse neposredne akcije švedskih socialnih demokratov, sindikatov in ostalih socialnodemokratskih organizacij. Švedski socialni demokrati so letos izmenjavale izkušnje in začele sodelovati s socialističnimi gibanji na drugih celinah. Socialistične stranke Latinske Amerike so namreč bile doslej med seboj zelo slabo povezane, nikakih stikov pa tudi niso imele s socialističnimi gibanji v Evropi, Aziji in Afriki. Latinskoameriške socialistične stranke so večinoma še zelo mlade in neizkušene. Skoraj vse nimajo posebnega valiva na delovne množice in na politične razmere v svoji deželi. Ena izmed redkih izjem je Ljpdska socialistična stranka Čila (njeni predstavniki so nas pred nedavniip obiskali), ki se odločno zavzema za gospodarsko osamosvojitev dežele in ima precejšen vpliv med čilskim proletariatom. Ostale latinskoameriške socialistične stranke pa zbirajo v svojih vrstah zlasti izobražence in napredne elemente iz srednjih slojev, čeprav se nekatere (na primer argentinska) že skušajo uveljaviti tudi med proletariatom. Glavna naloga Posvetovalnega odbora latinskoameriških socialistov je »Izmenjava informacij med strankami, ki so izšle iž političnega gibanja delav-skega razreda in katerih cilj je uresničenje socializma na svetu«. Izmenjava informacij, izkušenj in idej bo lahko močno okrepila socialistične stranke Latinske Amerike, razjasnila njihove poglede na posamezna vprašanja boja za socializem in združevala njihove sile v boju proti izkoriščevalskim diktatorskim režimom, ki s pomočjo tujega kapitala vladajo v večini Jatinsko-ameriških dežel. Obenem pa je. naloga Posvetovalnega odbora tudi »izmenjava informacij s socialističnimi strankami na svetu«, zlasti z evropskimi in azijskimi socialističnimi gibanji, ki so v boju za sociali z en^ pridobile že obilo izkušenj. V sporočilu, ki so ga objavili ob zaključku sestanka v Montevideu, izražajo latinskoameriški socialisti svojo predanost »demokratičnim načelom in pravicam človeka« ter obsojajo »diktatorske režime, ki ne spoštujejo teh načel, predvsem vlade Dominikanske republike, Venezuele, Nikarague, Paragvaja in Gvatemale«. Obenem protestirajo proti zločinskemu uboju profesorja Galindeza, naprednega dominikanskega politika in pisatelja, ki so ga pred nedavnim umorili agenti dominikanskega diktatorja Rafaela Trujilda. O bližnjem sestanku latinskoameriških diktatorjev v Panami pa trde, da je »dokaz sedanje gospodovalne politike, ki jo izvaja Republikanska stranka Združenih ameriških držav preko ameriškega zunanjega ministrstva in ki je privedla do krepitve diktatur in do gospodarskega osiromašenja Latinske Amerike«. Na konferenci v Montevideu so s simpatijami sprejeli napoved, da namerava Pjudska socialistična stranka Čila sklicati kongres vseh demokratičnih strank Latinske Amerike, ki bi »obsodil diktatorske režime Latinske Amerike, kakor tudi notranje in zunanje sile, ki jih podpirajo«. Posvetovalni odbor latinskoameriških socialističnih strank ima izključno latinskoameriški značaj. Vanj se lahko včlanijo vse socialistične stranke Latinske Amerike, ne glede na svoje odnose s Socialistično internacionalo. Predvolilno zborovanje italijanskih delavcev, ki ga je organizirala , Komunistična partija Italije na glavnem trgu v Bologni vati, toda švedsko gospodarstvo je tako močno, socialnodemokratska vlada pa ima tako velik Vpliv, da vse te spore rešijo na skupnih konferencah predstavnikov sindikatov, delodajalcev in vlade, ki se sicer končajo s kompromisi, pri katerih pa morajo delodajalci na-vadno veliko bolj popustiti kot delavci. ( V zadnjih letih je švedskim socialnim demokratom uspelo, da so zelo zmanjšali število nezaposlenih, v parlamentu pa so izglasovali zakone, ki nezaposlenim zagotavljajo podporo. Spfoh je v preteklih letih švedska socialna in delovna zakonodaja tako- napredovala, da predstavlja najmočnejše orožje za razširitev vpliva socialnih demokratov med švedskimi volivci. švedski socialni demokrati so prepričani, da bodo tudi pri letošnjih parlamentarnih volitvah " zmagali i ado, ki bo še' bol lamentarnih volitvah" zmagali in spet sestavili vlado, ki bo še ' bolj dvignila žitljehjsko raven delovniji ljudi in razširila njihove pravice v upravljanju gospodarstva, v državnih organih in občinskih svetih. Maroško ljudstvo se veseli svoje neodvisnosti .. gospe nenehno napreduje in se ne bori s težavami, ki so značilne za gospodarstvo na Finskem in Danskem, kjer so v pve-|_________ _______________11UJ teklem letu izbruhnile Velike stavke, stavkajo, in da so vodili stavke. Oblasti L' arrcnih C l- , n/l l n , n1 l- n J /ki I /l S/. J . J i.n . — 4.. JI _ J - - ./.ji _ . _ _ — I po stavkah Španskih delavcev Nasilje Francovih fašistov Francovi fašisti odpuščajo in zapirajo delavec, ki so pred nedavnim stavkali. — V Bilbau so odpustili iz tovarn 15.000 delavcev. — Nasilje ni strlo proletarskega duha španskih delavcev . Po nedavnih stavkah španskih delavcev, ki so do temeljev pretresle vso Francovo fašistično vladavino, je policija zaprla več sto delavcev, obtoženih, da so nagovarjali svoje tovariše, naj kakršnih skandinavske dežele že d^gfo niso doživele. Seveda se tudi na Švedskem pojavljajo spori med delavci in delodajalci, ki jih ne moremo podcenje- na so tudi bdpustile iz tovarn več deset tisoč delavcev, ki so stavkali. Samo v Bilbau so odpustili kakih 15.000 delavcev. Odpuščeni delavci ne prejemajo ni- ikatov Slovenije. Izdaja Republiški svet Zveze sindikatov za Slovenijo rednik France Boštjančič. Tisk Tiskarne »Ljudske pravice« v Ljubljani, ništva in uprave: Ljubljana, Čufarjeva ulica t — Dom sindikatov Glasilo sindikatov Slovenije. Odgovorni urednik France Bo Naslov uredništva in uprave: 'Ljubljana, Čufarje.„ . —______„________ Telefon: uredništvo in uprava 32-031, uredništvo 32-538. uprava 30-046. Poštni predal 284. Račno pri Mestni hranilnici- v Ljubljani 601-305.1-221. List izhaja vsak petek. Rokopisov ne vračamo Mesečna naročnina 40 din, četrtletna 120 din, polletna 240 din, celoletna 480 din; posamezna številke 10 din. kakih podpor, pa tudi dela ne dobe nikjer, ker so »politično sumljivi«. Predstavniki Francovega fašističnega ima trdijo, da so stavke organizirali -rganizirali komunisti režima trdijo, da so stavi »sovražni politični elementi«, in socialisti. V Španiji je torej izredno veliko komunistov in socialistov, saj so jih samo v Bilbau odpustili iz tovarn 15.000! Z aretacijami in množičnimi odpusti so Francovi fašisti priznali, da se boje moči Španskega proletariata, ki vedno bolj revolucionarno zahteva svoje pravice. Za zdaj je Francovi diktaturi uspelo, da je strla .stavkovno gibanje. Ni. pa strla proletarskega duha španskih delavcev, *ni uničila vere in zaupanja v pravičnost protifašističnega boja, vere v zmago, ki končno vendarle mora priti. »V imenu svobode in demokracije...« Laburist Greemvood o kolonialni politiki Edenove vlade Angleški laburistični voditelj Green-wood je pred nedavnim na nekem delavskem zborovanju ostro kritiziral ko- lonialno politiko angleške vlade. Omenil je, da v Angliji radi grajajo nekatere dogodke in ukrepe v Sovjetski zvezi in deželah Vzhodne Evrope, potem pa je med drugim dejal: »Zaradi obrambe tistega, kar imenujemo svobodni svet, smo v Keniji zaprli 46.000 Afrikancev . . . Kadar Velika Britanija odpelje nekega arhiepiskopa v izgnanstvo, izjavlja, da s tem le varuje strateške interese demokracije ... V imenu svobode zahtevamo pravico, da Jordan spremenimo v satelita Velike Britanije in molčimo, ko ameriški kapitalizem prisiljuje Guatcmalo k pokorščini... molčimo, kadar Velika Britanija obesi 1000 Afrikancev v Keniji...« Ob koncu je Greenwood dejal: »Če bomo še naprej tako delali, nas nikoli ne bodo podpirale dežele, ki ne sodelujejo v blokih, in nikoli ne bomo pripravili kolonialnih narodov do tega, da bi sprejeli zahodno civilizacijo.« Prevladuje prepričanje, da je Green-wood s svojo kritiko angleške kolonialne politike opomnil tudi vodstvo laburistične stranke, naj se resneje upre nazadnjaškemu odnosu Edenove vlade do kolonialnih narodov. Sovjetski sindikati grajajo ministra Zverjeva Organ sovjetskih sindikatov »Trud« graja finančnega ministra Zverjeva zaradi »birokratizma« in preganjanja strokovnjaka sovjetskega finančnega ministrstva Sergeja Aleksejeva, ki je »preveč ostro« kritiziral birokratizem. »Trud« piše, da je Sergej Aleksejev iznašel nov sistem računanja, s pomočjo katerega bi lahko zmanjšali število uslužbencev finančnega ministrstva za 20 do 50 odstotkov. Minister Zverjev je Aleksejeva pohvalil in nagradil, njegovega predloga pa v praksi ni uveljavil. Kasneje je Aleksejeva celo odpustil. »Zakaj nihče ne prime teh birokratov in jih ne udari po prstih?« vprašuje »Trud« in dodaja, da je Lenin nekoč zahteval, naj bi birokrate kaznovali z zaporom. »Potrebno bi bilo, da sodišča intervenirajo in napravijo konec temu odvratnemu birokratizmu, katerega pobudniki so vodilni funkcionarji ministrstva za finance.« Pol milijona nezaposlenih v ameriški avtomobilski industriji l Ameriški sindikalni voditelji opozarjajo na resne razmere v avtomobilski industriji ZDA, v kateri je že pol milijona brezposelnih. Avtomobilske družbe so sicer napovedale, da bodo spomladi zvišale proizvodnjo, toda namesto zvišanja je prišlo do občutnega padca. V prvem četrtletju letošnjega leta so avtomobilske družbe prodale za polovico manj avtomobilov kot v istem obdobju lanskega leta. Brezposelnih je ved no več in nikakih obetov ni, da se bodo razmere v avtomobilski industriji zboljšale. »GRENKI RIŽ« Lastniki riževih polj v Italiji odklanjajo upravičene zahteve delavk, ki žanjejo riž V Italiji se je začela žetev riža. Kakor vsako leto se je tudi letos zbralo na riževih poljih v Severni Italiji več sto tisoč žena in deklet, ki so prišle iz vseh krajev dežele, da bi zaslužile nekaj lir za svoje najnujnejše potrebe. Delo na riževih poljih ni lahko. Težko je in nezdravo, toda mezde so kljub temu nizke. Letos bi morali lastniki riževih polj povišati delavkam dnevne mezde za 91 lir (za toliko so se namreč v zadnjem letu povečali življenjski stroški), obenem pa bi sc tudi morali pogajati s sindikatom o obnovitvi kolektivnih pogodb. Toda lastniki nočejo ničesar slišati o tem in odklanjajo zahteve sindikata za povišanje mezd. Sindikalni voditelji napovedujejo ogorčen boj za pravice delavk. Neki italijanski sindikalni časopis je zapisal, da se nad riževimi polji zbirajo oblaki, da se pripravlja vihar. Iz Birna poročajo, da bo zahteve delavk na riževih poljih podprlo vseh 6 milijonov kmetijskih delavcev Italije. OKNO SVET MLADA REPUBLIKA OB NILU Te dni se odigravajo v Egiptu važni zgodovinski dogodki. V Port Saidu, Sredozemsko, na vzhodu pa Rdeče morje, ki ju spaja 170 km dolg Sueški prekop. Sosedje Egipčanov so Izraelci (na vzhodu), Sudanci (na jugn) in Li- zastavo in razobesili zastavo egiptovske republike. Egipt je zapustil zadnji angleški vojak. S tem si je egiptovsko ljudstvo ustvarilo vse pogoje za vsestranski gospodarski in socialni napredek, Egipt pa je postal popolnoma enakopravni član mednarodne skup- Dogodki, ki so se v zadnjih letih po izgonu kralja Faruka in vzpostavitvi republike odvijali v Egiptu in ki so privedli do svečanosti v Port Saidu, so dokaz, da je tudi ljudstvo afriške celine zajel val boja proti kolonialnim sponam in fevdalnim okovom in da tudi ti narodi vedno bolj odločno zahtevajo pravico, da sami odločajo o svoji usodi in da sodelujejo v mednarodnem življenju kot enakopravni člani Nič čudnega ni torej, če je v svetu zanimanje za to deželo in njen razvoj izredno porastlo. Popolnoma razumljivo je tudi, da je razvoj v Egiptu približal naši dve deželi, kajti iste težnje po svobodi, neodvisnosti in enakopravnosti ustvarjajo in krepijo prijateljstvo med narodi. Že doslej smo razvili z Egiptom dokaj uspešno sodelovanje na mnogih področjih. Obisk predsednika Tita v Egiptu in razgovori z vodilnimi ljudmi te države so jugoslovansko-egiptovsko prijateljstvo Še bolj poglobili. Prihod egiptovskega predsednika Gamal Abdel Naserja v našo državo pa bo pomenil nov prispevek k medsebojnemu zbližanju in sodelovanju. V njegovi osebi bodo naši narodi pozdravili osvobojeno egipčansko ljudstvo, ki si podobno kakor mi s težavami, toda vztrajno utira pot ▼ lepšo bodočnost. DEŽELA IN LJUDJE Egipt je obmorska dežela. Z dveh strani jo obdaja morje; na severu bijci (na zahodu). Po površini je Egipt trikrat večji kot Jugoslavija. Toda samo dobra tre- r’ BOJ ZA NEODVISNOST Do prve svetovne vojne so bili Angleži neomejeni gospodarji npd Egiptom. Egiptovsko ljudstvo pa se ni nikdar pomirilo s tujo nadoblastjo. Ko so se v prvi svetovni vojni Angleži zapletli v vojno s Turki, so morpli precej svojih čet — namesto na fron-to — pošiljati v Egipt, da bi krotile nezadovoljno prebivalstvo. ie opb™ M« JSL.r« “ maj meter, jeseni pa naraste in poplavi velike površine. Egipt ima kakih 22 milijonov prebivalcev. Glede na velikost dežele to ni veliko, toda ljudje prebivajo večinoma ob Nilu, kjer živi na kvadratnem kilometru 560 prebivalcev. Nad 88 •/• prebivalcev se ukvarja s kmetijstvom. Največje mesto je Kairo (2 milijona prebivalcev), ki je obenem tudi glavno mesto. Druga važna mesta so Aleksandrija (milijon prebivalcev), Suez, Port Said in druga. POGLED V ZGODOVINO Egipt ima zelo staro zgodovino. Že 40d0 let pred našim štetjem je tu cvetela znamenita egipčanska kultura, o kateri še danes pričajo mogočni kulturni spomeniki. Več kot 2000 let je bil Egipt samostojna država. Polem pa so ga podjarmili Asirci, nato Perzijci, pa Aleksander Veliki in Ptolo-mejci, kasneje Rimljani, Asirci in končno Turki. Obdobje kolonialnega osvajanja v začetku 18. stoletja je spremenilo Egipt v področje boja med imperialističnimi silami. Tu se je Napoleon bojeval s Turki. Kmalu pa so se vmešali Angleži. Leta 1869 so zgradili Sueški prekop in s tem skrajšali potovanje iz Evrope v Indijo za več kot 600 morskih milj. Z zgraditvijo Sueškega prekopa je postal Egipt za angleški imperij življenjskega pomena. Zato Angleži niso izbirali sredstev, da si prilaste oblast nad prekopom. Najprej so poskušali z denarjem, potem pa so Egipt enostavno zasedli. 1922 pogodbo o proglasitvi Egipta. Vendar pa je ta pogodba ostala le na papirju. Egipt je sicer dobil svoj parlament, vlado in kralja* v Kairu pa je sedel angleški guverner, ki je imel zadnjo besedo pri vseh vladnih odločbah. po- vaen Tudi naslednja desetletji! - jjjMejr *■ . spopadih gosto prihajala iz Egipta poročila ih, demonstracijah i stavkan, ucuiummk angleškimi vojaki. Šele leta 1936 je prišlo do sporazuma. Angleži so spet priznali neodvisnost Egipta in sklenili z egiptovsko vlado prijateljsko pogodbo ter obljubili vojaško pomoč, če bi bil Egipt napaden. Spet so si zagotovili pravico, da obdrže svoje vojaške enote v Egiptu, vendar to pot samo na pod-, roč ju Sueškega prekopa, dokler, kakor pravi pogodba, »egiptovska vojska ne do sposobna sama zavarovati svobodne plovbe po prekopu«. Dejstvo, da je še vedno ostala na egiptovskih tleh tuja vojska, je močno žalila narodna čustva Egipčanov. Takoj po drugi svetovni vojni je Egipt zahteval spremembo tistih določb sporazuma iz leta 1936, ki dovoljujejo angleški vojski, da »varuje« Sueški prekop. Toda šele leta 1954, ko je v Egiptu zavladala nova, revolucionarna oblast, so Egipčani po dolgih pogajanjih uresničili svoje zahteve. Po tem sporazumu ne sme biti 19. junija letos na egiptovskih tleh nobenega angleškega vojaka. In res, pred dnevi se je umaknil iz Egipta zadnji angleški vojak. Medtem, ko so se razne vlade še nekako bolj ali manj uspešno zavze- male za neodvisnost dežele, pa niso storile ničesar, da bi izboljšale socialni položaj prebivalstva. Gospodarski in družbeni razvoj Egipta prav od faraonskih časov skoraj ni napravil poštenega koraka. Fevdalizem se je obdržal "(čeprav v nekoliko spremenjenih oblikah) vse do najnovejših dni. Ker zaostalo gospodarstvo ni dajalo dovolj dohodkov* vladajoča fevdalna gospoda s kraljem na Čelu pa je potrebovala vedno več sredstev, se je država pogrezala v velike dolgove. Njeni inozemski, upniki so celo ustanovili posepno mednarodno komisijo pod imenom »Blagajna dolgov«, ki je nadzorovala državne finance in skrbela za redno odplačevanje dolgov. To »blagajno« so sčasoma prevzeli Angleži popolnoma ▼ svoje roke. Da bi povečali narodni dohodek dežele in s tem zagotovili vrnitev svojih kapitalov, so Angleži podpirali razvoj posameznih gospodarskih panog, zlasti kmetijstva in nekaterih vej industrije, pač vse tisto, kar je ustrezalo — ne egiptovskemu narodu — ampak angleškim gospodarskim koristim. Zlasti so skrbeli za gojitev bombaža, ki je bil glavna surovina njihove tekstilne industrije. Domači veljaki pa so težili, da bi bili tudi sami udeleženi pri dobičku, zato so se zavzemali za gospodarsko in hkrati zn politično neodvisnost. Egipta. Glavno breme gospodarske zaostalosti in izkoriščanja pa je morala seveda nositi na svojih plečih ogromna večina egiptovskega ljudstva, ki je kljub bogastvu dežele živelo v nepopisni revščini in neznanju. Saj je bila skoraj vsa rodovitna zemlja v rokah fevdal-cev-veleposestnikov. 94 •/« kmečkega prebivalstva je imelo komaj tretjino zemlje, medtem ko je ostali dve tretjini držala v svojih rokah peščica bogatašev. Milijoni poljedelskih delavcev so morali delati za boren zaslužek na bombažnih poljih veleposestnikov. Leta 1947 je bilo na primer zaposlenih v kmetijstvu 13 milijonov prebivalcev, v industriji nekaj manj kot milijon, vsi ostali pa v trgovini, prometu itd., medtem ko je bilo nad 300.000 ljudi brez kakršnegakoli poklica. Nerešena socialna vprašanja, gospodarska zaostalost, veliko siromaštvo ob istočasnem kopičenju bogastva v rokah peščice bogatašev, podrejenost dežele tujim gospodarjem, vse to je budilo napredne sile in končno pripe- gospo Ijalo do revolucionarnih spremen so egiptovskemu ljudstvu odprle vrata v novo obdobje. Kot glavna revolucionarna sila se je uveljavila vojska. Domoljubni oficirji so ustanovili tajno organizacijo »Svobodni oficirji« in si postavili za cilj odpravo monarhije, v kateri so videli leglo vsega\ zla in nesreč egiptovskega nareda. Dne 26. julija 1952. leta je gibanje »Svobodnih oficirjev« prevzelo oblast in izgnalo kralja Faruka. Revolucionarni oficirji so najprej odpravili vse fevdalne nazive, kmalu potem pa so izdali zakon o agrarni reformi in začeli urejati razmere v deželi. Mlado revolucionarno oblast so čakali mnogi težki problemi. Treba je bilo urediti odnose z Angleži, ki so imeli v Egiptu svojo vojsko, obenem pa tudi skoraj vse vajeti gospodarstva v svojih rokah. Začela so se dolgotrajna pogajanja O uspehih teh pogajanj priča 18. junij. Potem so začeli urejati gospodarske in socialne razmere v deželi. Revolucionarni svet je sklenil, da bo deželo čimprej dvignil iz zaostalosti in izboljšal življenjsko raven prebivalstva. Posebno pozornost so posvetili kmetijstvu, zlasti gojitvi bombaža, saj zavzema bombaž 90 °/» celotnega izvoza. Prvič v zgodovini Egipta se je začel razvoj gospodarstva usmerjati po potrebah egiptovskega ljudstva, ne pa po tujih koristih. Revolucionarni svet je začel pripravljati vse potrebno za gradnjo lahke, zlasti predelovalne industrije, pa tudi za gradnjo bazične industrije. Med glavne velike gradbene objekte spada gradnja velikega jezu z namakalnim sistemom in velike električne centrale pri Asuanu. Ta objekt bo prinesel egiptovskemu gospodarstvu velikanske koristi, saj bo samo hidro-ccntrala dajala na leto 1760 milijonov kilovatnih ur električne energije. Revolucionarna oblast je pri uresničevanju svojih načrtov in pri izvajanju revolucionarnih sprememb naletela na mnoge ovire. Ker so se vse dotedanje stranke pokazale nesposobne ali nenaklonjene novemu stanju, jih je Revolucionarni svet takoj ob prevzemu oblasti razpustil in proglasil triletno prehodno obdobje do ponovne vzpostavitve parlamentarnega življenja. Toda protirevolucionarne sile so s pomočjo predsednika Nagiba skušale doseči takojšnjo obnovitev vpliva starih strank. To bi pomenilo vrnitev na staro. Pridobitvam revolucije in njenemu programu je grozila nevarnost. Egiptovsko ljudstvo je vstalo v obrambo komaj pridobljenih pravic. Delavci, vojaki in uslužbenci so stopili v splošno stavko. S tako podporo ljudstva je Revolucionarni svet lahko zavrgel vse Nagibove predloge, njega samega pa odstavil. Za novega predsednika so izvolili podpolkovnika Gamal Abdel Mašera, ki je bil že od vsega začetka dejanski vodja revolucije. Pod njegovim vodstvom egipčansko ljudstvo odločno in uspešno uresničuje svoj revolucionarni program. Deželo je zapustil zadnji tuji vojak. Gospodarsko stanje se je v kra